Siev. 146.
IT Ljubljani, sobota, i. Italija 1922.
Leto II,
Izhaja vsek delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
*a celo leto Din 90*— M pol leta Din 45-—
V upravi stane mesečno Din 7*—	Gi&SilO krŠČčtUSksCjjct (IgIoVIIBCJčI IjudstVžt Posamezna številka stane 50 p
Uredništvo m jpravr.ištvo e Ko oltarjem uiici ite«. 6 — Telefon uredništva šta ao — Telefon
*= iipraiiRlJtvs Ste'.'. 328 as
CENE PO POSTI:
za četrt leta Din 22'50 za en mesec Din 7’50
Prot z draginjo!
Kljub temu, da se prištevamo med Haagovite države v svetovni vojni in kljub temu, da so naše pokrajine na vseh naravnih zakladih izredno bogate, nas v četrtem letu po vojni še vedno tepe draginja teko, da ogromna večina prebivalstva trpi °a nezadostni prehrani, da ne govorimo o drugih potrebščinah kulturnega človeka. Poleg splošnega gospodarskega položaja, Pod katerim trpi ves svet, nosi glavno krivdo na neprimerni draginji v naši državi brezglava in brezvestna politika naše vlade, Zato se ne smemo čuditi, da so vse njene odredbe proti draginji, do katerih 86 od časa do časa zaleti, brez repa in brez #ave in prinesejo navadno le novo zvišanje cen. Ker se pravkar dviga nov val draginje in znova postaja pereče vprašanje o pomoči širokim množicam, opozarjajo merodajne činitelje na sklepe, ki jih le 20. jun. za pobianje draginje sprejel Praški prehranjevalni odsek. Sklepi zahtevajo:
1. Uvoz in prevoz živine, mesa in ma-se pospeši z odpravo carine in znižanjem prevoznine na železnicah. 2. Po mestih in industrijskih krajih naj se urede kadilnice, v katero svrho naj prispeva tudi država. (Ljubljani je vlada to črtala!) »• Uvoz mleka, surovega masla, jajc in ^dja naj se pospeši s tem, da se plača za Prevoz tega blaga na železnicah le tako-^Oenovani »porto« kakor svojčas v Avstriji. (Pri nas naj bi se izvoz teh živil enostavno omejil.) 4. Prodajanje sadja na drevju potom dražb in izvoz sadja, dokler 111 pokrita domača potrebščina, naj se prepove. 6. Cena kruhu naj se uvede na temelju žitnih cen. 6. Vse kartele, truste in Podobne zveze, ki imajo namen dvigati ce-ali pa jih vzdrževati na dosedanji viši-naj se najstrožje preganjajo. Kjerkoli i® doieae prekomeren dobiček, naj državna uprava izsili znižanje cen. 7. Doženejo Jjaj se prave cene za meso in mesne izdelke temeljem sedanjih cen za živino in vsi 8pekulanti z živino in mesnimi izdelki ter °deruhi najstrožje kaznu jejo. 8. Vsako ode-*uštvo z živili in industrijskimi izdelki naj *e ostro kaznuje. 9. Kjer so znižali plače delavstvu, morajo brezpogojno v enakem razmerju znižati tudi plače svojim izdelkom. 10. Ker je dokazano, da je najcenejši dobavitelj raznih živil povsodi mali kmet, ftaj se kolikor mogoče pospeši izvršitev Sgrame reforme na korist malemu kmetu, ftato sledi še cela vrsta predlogov, ki ima-1° namen, da se kolikor mogoče podpre in Povzdigne gospodarstvo malih kmetov in Nižajo davki.
To so predlogi, od katerih je saj de-Ioma res pričakovati hitrih in temeljitih Uspehov. Naj se nemudoma zgane tudi na-vlada in poskrbi, da se ne polaste špe-planti letošnjih pridelkov in bi se zopet te-ti dušili v razkošju, dočim bi vse ostalo Prebivalstvo stradalo. Zahtevamo nujnih ^redb proti nadaljnjemu brezvestnemu iz-Zemanju ljudstva. Ako naj delamo, hočejo tudi jesti, in to že enkrat zopet do sita!
Radi pDtnIlssfltoE Stejiča.
Belgrad, i. julija. (Izv.) Radi pomilostitve atentatorja Stejiča vlada med ministrskim svetom in kraljem še vedno napeto razmerje. Kakor poročajo listi, je kralj o neki priliki izjavil, da ne bi mogel kot kralj in kot oseba nikdar dopustiti, da se justificira človek, ki je hotel ubiti njega. Kralj vztraja pri tem, da se Stejič pomilosti. Nasprotno pa vztraja pravosodni minister dr. Laza Markovič in z njim cela vlada na stališču, da se izvrši smrtna obsodba. Kot posledica tega konflikta se pričakuje
še tekom današnjega dne demisija pravosodnega ministra dr. Markoviča. Kot njegov namestnik se imenuje bivši pravosodni minister Gjuričic Marko. — V političnih in parlamentarnih krogih so mnenja, da bi bila umestna ostavka celokupne vlade, kajti ministrski svet se je izjavil solidarnim z ministrom za pravosodje. Seveda bi v tem slučaju Nikola Pašič ponovno prevzel mandat za sestavo kabineta, ki bi v glavnem ostal popolnoma neizpremenjen.
VsjAl zafeon prati dclaom o Franclji.
Pariz, 29. junija. (Izv.) Glasilo strokovnih organizacij »Peuple« opozarja na to, da se med 68 členi vojaškega zakona, ki jih je včeraj sprejela zbornica, nahaja tudi določba, ki daje vladi pravico, da v dobi miru pokliče pod orožje delavce-strokovnjake. Ta določba pomenja odpravo
pravice do stavke v vseh onih vprašanjih, v katerih lahko smatra vlada tak vpoklic za umesten.
Pariš, 29. junija. (Izv.) Zbornica je danes sprejela s 404 proti 220 glasovom zakon, s katerim se uvaja 18 mesečna vojaška služba.
Konferenca p Haapu
Berlin, 29. junija. (Izv.) Iz Haaga poročajo: Računajo s tem, da bodo imeli na konferenci pozitiven uspeh le Rusi, ki imajo neprestano konference gospodarske naravi z inozemskimi trgovci. Holandski minister za zunanje stvari je sporočil Lit-vinovu, da razvijajo Rusi neprestano propagando med holandskimi komunisti in
da bo moral Ruse izgnati, ako ne nehajo s svojo propagando.
Haag, 30. jun. (Izv.) Agenoe Havas doznava, da bo ruska sovjetska vlada glede kreditov vztrajala na tem, da se morebitna posojila ne dovolijo zasebnikom, ampak direktno moskovski vladi.
Sof za cSoanaistIns.
Belgrad, 30. junija. V današnji seji se je bil končni boj za dvanajstine in proti njim. Na strani opozicije je vodil borbo Jugoslovanski klub. Dr. Hohnjec je v svojem govoru pokazal na nepostavno državno gospodarstvo z dvanajstinami, opozoril na obupno stanje bolnišnic v Sloveniji, protestiral proti zvišanju železniških tarif, ki bo rodilo le novo draginjo in naj^iujše zadelo ravno revne sloje ter končno obsodil ves režim, ki se opira na fašizem. Govornikove besede so na demokratski strani težko zadevale ter je došlo opetovano do viharnih nastopov. Posl. dr. Šimrak je zaklical ministru drju Trifkoviču: »Ubijal, cik Proti iašistom je ostro govoril tudi narodni soc. poslanec Brandner, ki je povedal, da so ga ljubljanski fašisti nagovarjali naj se pridruži bojni akciji proti SLS.
Popoldne je Jugoslovanski klub poslal v boj poslanca dr. Janka Š i m r a k a. Govornik je neusmiljeno razgalil vso zani-kmost sedanjega državnega gospodarstva. Uradniki mnogokje ne dobivajo redno svojih plač, a ubogim invalidom je vlada na podporah dolžna že nad sto milijonov dinarjev! Finančni minister tudi ni izplačal niti tistih revnih prispevkov, ki so zakonito določeni za vzdrževanje katoliških prosvetnih ustanov. Državna podjetja, prej cvetoča, so na robu propada. V rudniku Varešu je pred vojno in med njo delalo blizu 1000 delavcev, danes jih dela le še
30; enako je s tamošnjo železolivarno. Delavstvo, kar ga je, je pasje slabo plačano. Sedanji parlament je postal navadna ko-varnica in glasovalni stroj. V državi vlada oligarhija, ki se naslanja na fašizem. Hrvat-I ski pokrajinski namestnik Demetrovic se j je sam pohvalil, da vlada s Čuvajevimi in Khuenovimi patenti. Sedanji režim je politično absolutističen, socialno reakcionaren, gospodarsko katastrofalen. Boj proti njemu je težaven. Na srečo sta mu nasprotna tudi srbski kmet in delavec. Prehajajoč na hrvatsko vprašanje je govornik izjavil, da med federativnim načelom Hrv. zajed-nice in avtonomističnim načelcm ljudske stranke ni mnogo razlike. Brezpogojen boj pa vodi HLS proti Radičevi županijski hrvatski republiki, ki bi se mogla še zmanjšati. Notranja vprašanja se morajo rešiti doma potom medsebojnega sporazuma.
Tudi med Šimrakovim govorom so se vršili burni besedni spopadi, v katerih so bili radikalci deloma na Šimrakovi strani.
Pri končnem glasovanju je bila dvanajstina za julij s 150 proti 27 glasovom sprejeta.
Hrsilsslita issSifsia,
Belgrad, 1. julija. (Izv.) Finančni minister je brzojavno obvestil vse pokrajinske finančne delegacije, da naj sodnikom, sekretarjem in pisarjem izplačajo draginj-ske doklade za mesec januar in februar.
Hcfassosi ssd notici.
Belgrad, 1. julija. (Izv.) Demokratski klub včeraj ni imel napovedane seje, na kateri bi se moralo razpravljati o novih ministrskih kandidatih, ker so trajale seje parlamenta ves dan. V demokratskem klubu še vedno niso edini glede kandidatov in obstojajo razne kombinacije. Za slučaj, če bi prevzel ministrstvo za socialno politiko sedanji minister za vere dr. Krstelj, se imenujejo kot kandidati za ministrstvo za vere poslanci Markovič, Wilder, Radosavljevič in Magovčevič. Kot kandidata za ministrstvo za notranjo zadeve se imenujeta dosedaj edino poslanca Davidovič in Ti-motijevič. Vendar je situacija v demokratskem klubu prej kot slej nejasna in je zelo verjetno, da klub o zasedbi ministrskih mest ne bo sklepal, dokler se situacija ne razčisti.
Belgrad, 1. julija. (Izv.) Radikalni klub je imel včeraj sejo, na kateri je med drugim govoril poslanec Uzunovič v zelo ostrem tonu proti posojilu. Radikalni klub v tem vprašanju ni sklepal še definitivno.
Izseljfeuanfe o uim&Tlh®.
London, 30. junija. (Izv.) Predsednik ameriškega priseljevalnega urada je, kakor se doznava iz New Yorka, predložil kongresu zakonski načrt, v katerem se dovoljeno število priseljencev zniža za tri odstotke števila one narodnosti, ki po uradni ugotovitvi iz leta 1910. stanujejo v Zedinjenih državah severoameriških.
Današnfe
Zurich, 1. julija. (Izv.) Bei'lin 1.325, Holandsko 203.75, Is e wy or k 525.25, London 23.27, Pariz 44.15, Italija 24.70, Praga 10.10, Zagreb 1.67, Sofija 3.45, Dunai
0.0275, n. a. K 0.0275, Varšava 0.11375 Pešta 0.61.
Zagreb, 1. julija. (Izv.) Dunaj 1.75, Berlin 92, Italija 1470, dolarji 304, London 1380, Pariz 26, Praga 596, Budapešta 32.
MlsoZna alciia ® L!istc> liani.
Odkar je prešla ubožna oskrba jz privatne inicijative med posle javne uprave, se pojavlja v tej preimenitni panogi socialnega vprašanja le nazadovanje, nikjer napredovanje. Ubožec — pa bodisi tudi tak, ki je poslal ubožec po lastni krivdi — je bedno bitje na stara leta, o kojem lahko rečemo, da ga tepo vrata po petah, še hujše ga tepe lastna zavest uboštva, preziranja. In vendar je ubožec — človek s prav tistim pristoječim mu dostojanstvom človeka, kakor vsak minister ali pa vladar, četudi se vlači prvi v raztrganih capah po svetu, drugi pa plava v razkošju, odet v svilo in škrlat. —
Vsi vemo, da v prvih stoletjih krščan-
Tunel.
79
Roman. Spital Bernhard Kellermann. — Poslovenil Peter Mlakar.
Kaj je io pomenilo, da je zdaj delal pogrešek za pogreškom? Bombaž je prodal en leden prezgodaj, cin tri dni prepozno! Poslal je negoiov, nič drugega. S. Woolfu so se roke neprestano potile in tresle. Včasi se jc opolekel na cesli, ker ga je nenadoma obšla omotica, in čestokrat ni imel poguma, da bi šel čez trg.
Bil }c oktober. Baš deseti oktober, obletnica katastrofe. Imel je še tri mesece časa in še vedno jc bilo nekoliko možnosti, da se reši. Toda moral je par dni oočivati ter si oddahnili.
Odpotoval je v San Sebastian.
A toliko da je bil tri dni lam ier se njegovo počutje že toliko izboljšalo, da se je začel zanimati za dame, ga je dosegla Allanova brzojavka, da je njegovo navzočnost v New Vorku neobhodno potrebna. Allan da ga pričakuje s prvim parnikom.
S. Woolf je sedel v prvi vlak.
6.
Nekega dne v oktobru se je v Allanovo veliko začudenje naznanila pri njem Ethel Llovd,
Vstopila je ler vrgla nagel pogled po sobi. »Ali ste sami Allan?« jc vprašala z nasmehom.
»Da, gospodična Lloyd, čisto sam.«
»To je pravi« Ethel se je rahlo smehljala. »Nikar ne bojte, nisem izsiljevalka. ,Pa’ me pošilja k Vam.
Pismo Vam naj oddam, ioda le, če sle sami.«
»Hvala!« je dejal Allan ter prevzel pismo.
»Gotovo je nekaj čudnega,« je živahno nadaljevala Ethel, »toda Pa je čudak v nekaterih stvareh.« In Ethel je začela živahno in neženirano po svoji navadi kramljati ier kmalu zapletla Allana, ki je z besedami zelo varčeval, v pogovor, katerega stroške je irpela večinoma ona sama. »Bili ste v Evropi?« je vprašala. »Da, čudovito stvar smo podvzeli lo polletje, peiorica, dva gospoda, tri dame. Peljali smo se na ciganskem vozu prav v Kanado gor. Vedno na svežem zraku. Spali smo na prostem, kuhali sami, čudovito! Imeli smo s seboj šotor in mal čolniček na strehi.
—	To so pač načrti?«
S svojo prirojeno prosiodušnosljo je premerila Ethel prostor z zamišljenim smehljajem na lepo zaokroženih, živo rdeče pobarvanih ustnah. (To je bila hipna moda.) Imela je svilen plašč v barvi zrelih sliv, majhen okrogel klobuk, ki je bil za spoznanje svetlejši in od kaierega je viselo sivomodro nojevo pero do njene rame. Ob molni, zabrisani sivi modrini njene obleke so se zdele njene oči mnogo bolj modre, nego so bile v resnici. Kakor temno jeklo.
Allanova delavnica je bila strašno pusla. Obdrg-njena preproga, par usnjatih slolov, brez katerih ni prestali, zaklopna zakladnica. Pol ducata pisalnih miz s kopami spisov, ki so jih tiščali vzorci iz jekla. Police s svaljki in mapami. Grmada papirjev, kakor da so poljubno raznešeni po sobi. Siene velikega proslora so bile čisto zakrite z velikanskimi načrti, ki so predstavljali posamezne proge. S tenko načrtanimi morskimi
nižinami in s tunelsko krivuljo narisano s tušem so bili kakor risbe visečih mostov.
Ethel se je smehljala. »Kako lepo skrbite za redi« je dejala.
Priprosti kraj je ni razočaral. Pomislila je na oče-* tovo pisarno, v kateri je bila vsa oprava pisalna miza, stol, telefon in pljuvalnik.
Nato je pogledala AHanu v oči. »Jaz mislim, Allan, da je Vaše delo najbolj interesanino, kar jih je kdaj človek začel!« je dejala s pogledom, polnim odkritosrčnega občudovanja. Nenadoma pa je navdušeno skočila kvišku ter plosknila z rokami.
»Da, Bog, kaj je lo!« je navdušeno vzkliknih. Po* gled ji je bil ušel skozi okno in videla je New Vork pod seboj.
Iz tisoč ploskih streh so sc dvigali ianki beli, kol črta ravni, soparni stebri proii solncu. New Vork je delal, New Vork je bil zavit v soparo kakor stroj, ki žvižga na vse ventile. Pročelja z okni stisnjenih slolp-njakov so se blesketala. Globoko spodaj so po broad-wayski soteski lezle mravlje, pike in neznatna kolca. Od zgoraj so se hišne skupine, ceste in dvorišča zdele kakor celice, satovje iz panja, in nehote se H je vsilila misel, da so ljudje le celice zgradili iz istega živalskega instinkta kakor čebele satovje. Med dvema skupinama nebotičnikov se je videl Hudson in po njem se je vlekel neznaten parnik, igračica s štirimi dimniki, prekomorski velikan s petdesettisoč tonami.
»Ali ni krasno!« je spet in spet vzklikala Ethel.
»Ali niste New Vorka še nikoli videli od viška?«
(Daije-i
Stran 2.
»Novi Cas«, dne 1. julija 1922.
Štev. m
stva ni bilo razlike med ubogimi in bogatimi: vse so si delili med seboj v pravi krščansl: ljubezni. Posvečen krščanski komunizem v najlepšem pomenu besede! Cerkev je bila, ki je izvrševala poleg dušnih vsa telesna dela usmiljenja. Cerkvene ustanove, zavodi, veliki cerkveni možje (cf. sv. Frančišek), samostani in pobožni posamezniki so bili, ki so razdelili med siromake darov, ki jim ni števila in ki so zapisani le v večni knjigi. »Modema« postavodaja se je začela šele v zadnjem stoletju nekoliko brigati med drugimi tudi za ubožno oskrbo, ko so po velikanskih preobratih vsled francoske revolucije bruhnila na dan socialna vprašanja. Zagledale so beli dan razne postave o pre-skrbovanju ubožcev. Tako tudi pri nas na bivšem Kranjskem, ko je izšel tak deželni zakon z dne 28. avgusta 1883, dež. zak. št. 17. Dotlej pa je bila še vsa skrb za uboge prepuščena takezvanim farnim ubožnim napravam, z drugimi besedami: še vedno cerkvi odnosno njenim organom. To seveda tudi v Ljubljani. In kdo more trditi, da se je godilo ubožcem tedaj slabše, nego se jim godi sedaj? Kaj pa je prinesel navedeni zakon tem najbednejšim izmed bednih? Odpravo bede in prosjačenja? Kaj še. Občinam nekoliko več bremen na podlagi domovinskega zakona pač, toda odpravil ni niti enega niti drugega, tem manj pa zasebne incijative. Koliko pa je danes v deželi ubožnic, kjer bi bili reveži res preskrbljeni? Sešteli bi jih lahko na prstih, pa bi le-teh še ostalo. Občine se revežev otresajo, kolikor le morejo, ker so preobremenjene z drugimi izdatki. Same občane pošiljajo ljudi od hiše do hiše, in tako je prosjačenje v najlepšem tiru. Pritisk se čuti z dežele naravno tudi v mestu. Ali naj revež pogine zato, ker je revež?
—	Nastala so karitativna društva, ki jih vzdržujejo zopet le pretežno cerkveni krogi: razne Vincencijeve, Elizabetne i. dr. konference. Torej skozinskoz zasebna inicijativa po večnolepih načelih krščanske ljubezni iz prvih stoletij, dočim na drugi strani v kričečem nasprotju s to resnico grabi egoistični svet za-se kupe denarja in pije kri soljudi, ne da bi se je mogel nasiiiti.
Ta kričeči kontrast je imel pač pred očmi zadnji ljubljanski občinski svet, ki je
V	umevanju svoje socialne naloge poskusil zbuditi vest teli na cesto nereelen način obogatel ih zgornjih desettisočev. Naloga, ki si jo je nadel ljubljanski občinski svet, da olajša gorje ubožcem, je presegala moč in teža bremena se mu je zdela prevelika, da bi jo zmogle mestne finance. Zato je po njegovi inicijativi potrkal mestni magistrat na dobro rejene listnice meščanov in onega ljubljanskega prebivalstva sploh, ki živi v obilici in razkošju, dočim jih je na drugi strani na tisoče, ki si morejo jedva utešiti najsilnejši glad s suho skorjo kruha.
Četudi smo toplo pozdravili to inicija-tivo in z živim zanimanjem zasledovali potek akcije, smo vendar v Tomaževi neverjetnosti zmajevali z ramami, dobro poznavajoč našo Ljubljano (»svojo« bi bilo pravilno; pa ni). — Kolikor smo danes v stanu presoditi, je bil naš skepticizem docela upravičen. Čuli smo opravičeno zgražanje, da so nekateri mogotci, ki sede na težkih milijonih, o’ ljubili prispevati po celih 40 K, beri štirideset kron, seveda letno, ne morda vsaj mesečno. V čast nekaterim bodi konstatirano, da so tudi bolj na široko odprli svoje srce in svoje roke za trpečega brata.
Vendar pa se lahko reče, da z najboljšo nado zasnovana akcija ni rodila tistih uspehov, ki smo jih pričakovali.
Kaj tedaj?
Beda z draginjo vred postaja vedno večja. Tudi mestni ubožec ima pravico, da živi. Živ ne pojde v grob. A pravico ima do življenja, človeškemu dostojanstvu primernega Sredstva za preskrbo mestnih ubogih se morajo dobili! To je kategorični imperativ, ici s težko palico trka na vrata onega oblastva, ki mu nalaga dolžnost ubožne oskrbe zakon. To je pa ob-čina, v Ljubljani mestna občina, a po jasnih določbah zakona ona korporacija, ki ima dolžnost, da po postavi sklepa o ubožni oskrbi: občinski zastop, občinski svet. —
V	tem pogledu smo si na jasnem in i bi bila vsaka nadaljna beseda odveč. Ali . naj se akcija za prostovoljne doneske na- i daljuje? Bo li kaj uspeha? Kdo naj odgovori na ta vprašanja.
Po mojih mislih bodo brez primerne i uvedbe občinskih davščin — progresivnih ; za ubožno oskrbo — ubožci lahko v prihodnje umirali lakote.
Stat nominis umbra.
tfolitien! dogodki
+ Morilci ministra Kathenaua prijeti. Policiji se je posrečilo prijeti večje število oseb, ki so sodelovale pri umoru ministra Bathenaua. Med temi je tudi glavni morilec Voss, dočim njegovega tovariša Fischerja še niso dobili. Nadaljni aretiranci so Techow, Vogel, Knauer, Giinther — večinoma mladi ljudje, dijaki itd. — ter tovarnar Kiichenmeister, ki je dal morilcem na razpolago svoj avtomobil. Vsi so bili pripadniki nacionalističnih zvez. Vlada je 30. junija izdala naredbo, s katero je razpustila zvezo narodno-mislečih vojakov z vsemi podzvezami.
-|- Zahteve angleške delavske stranke. Angleška delavska stranka je na svoji redni letni konferenci soglasno sprejela sklep, v katerem obsoja vladno politiko glede mirovnih pogodb in zveze narodov. Delavstvo poziva vlado, naj izpremeni ver-saillesko pegodbo, zniža Nemčiji reparacij-ska plačila, odpokliče čete z nemškega ozemlja, prizna sovjetsko Rusijo in pospešuje trgovino. Dalje zahteva delavstvo, da britanska vlada ne sklepa in ne pospešuje nobenih vojaških zvez.
Državni socializem v Rusiji. Zadnje dni junija se je v Moskvi vršil kongres zastopnikov komisariata za zunanjo trgovino. Na kongresu je govoril tudi Krasin, ki je rekel, da se je morala vlada iz nujnih razlogov odreči takojšnji izvedbi čistin komunističnih idej, da je pa ostala trdno na stališču državnega socializma: nacionalizacija zemlje ostane v veljavi, ravnotako kontrola nad najvažnejšimi industrijskimi panogami in prometom; istotako ostane tudi zunanja trgovina strogo monopolizirana v državnih rokah.
JDnevni dogodki
— Shod v Mostah. Na sv. Petra dan dopoldne ob pol 11. uri se je vršil v Društvenem domu v Mostah shod, na katerem sta govorila posl. Gostinčar in urednik Kremžar. Shod je bil dobro obiskan, razpoloženje živahno in zavestno.
— Umrl je v Kranju ljubljanski i’ealčni profesor Franc K o m a t a r. Naj v miru počiva!
— Poziv. Podpisani poživljam vse tiste zahrbtne denuncijanle in hinavske obrekovalce, ki širijo o meni razne neresnične vesti z namenom, škodovati mi na časti in ugledu, naj pokažejo svojo možatost s tem, da ponove oziroma mi povedo v obraz meni naprtene grehe. To pa vsled lega, da se vem ravnati in svojo čast na primeren način braniti. To velja tudi za uredništvo »Volksstimme«. Obenem prosim tudi vse tiste, ki so jim znani ti obrekovalci, da mi javijo njihove naslove. — Maribor, dne 29. junija 1922. — Anton Krepek.
— Grozna železniška nesreča v Berlinu. Minoli torek so bile za popoldne napovedane vsesplošne delavske demonstracije proti umoru ministra Kathenaua. Vse delavstvo je zato že opoldne zapustilo delo, ne izvzemši cestnih železničarjev. Za prevoz je ostala le še železnica. Domov hiteče delavstvo je navalilo na vlake v takih masah, da je ostalo železniško osobje brez moči. Ljudje so stali in viseli kakor grozdi po strehah, hodnikih, stopnicah, sploh po-vsodi, kjer je bilo le ped prostora. Tako je vlak odpeljal. Vrata nekega voza so ostala odprta, ker se vsled prenatlačanega vagona niso dala več zapreti. Na :>Milijonskem mostu; je privozil nasproti drug, enako prenatlačen vlak. Predno se je kdo zavedel, so delovala odprta vrata na nasprotni vlak kakor greblja na čebelni roj: ogrebla so človeške grozde z vozov, jih trla in me-
tala pod kolesa. Bazlegel se je strahoten krik, a preden so mogli ustaviti vlaka, sta bila drug mimo drugega. Prostor med obema tiroma pa je pokrivalo 29 raztrganih trupel in 55 težko ranjenih oseb.
—	»Ženitev« na Ježici. Jutri 2. julija ob 8. uri zvečer priredi Ljudski oder iz Ljubljene v Društvenem domu na Ježici občinstvu zelo priljubljeno šaloigro »Ženitev«, spisal N. V. Gogolj (docela neverjeten dogodi ja j v treh dejanjih). Vstopnice se dobe v predprodaji pri g. fil. Severju in od 6. ure zvečer dalje pri društveni blagajni.
Is tP&©vs3i5i€ii*
»Neodvisni« so si v laseh. Iz Trbovelj: Na nedeljskem shodu so si »neodvisni« zelo trdo segli v lase. Dolžili so odbor II. rud. skupine raznih nepoštenosti, zahrbtnosti itd. Napadli so ob enem tudi gg. Bidovca, Režima, Pleskoviča in — njih voditelja dr. Dimnika. Zupančiču III. — načelniku II. rud. skupine, so grozili, da ga ubijejo, obesijo in ne vemo kaj še vse, — ker je baje nesel Režunova pisma v Belgrad, v katerih je bila »neodvisna« zelo »počrnjena«. Koliko je na tem resnice, nam ni znano, znano nam pa je, da je Zupančič eden najbolj poštenih voditeljev »neodvisne«. — Povod k tej rabuki je dalo okrajno glavarstvo v Celju, katero je izdalo odlok, da morata tajnik »neodvisnih« Peterkovič, in pa znani velezaslužni prvoboritelj delavstva« (!!!) frizer Ratanelli tekom 14 dni zapustiti Trbovlje. Baje so višje imenovani gospodje vzrok tega ukrepa okrajnega glavarstva; sicer so pa le ti izročili celo zadevo sodišču. — O stvari bomo še poročali.
Trbovlje. Strokovni tajnik Peterkovič in brivec Rafaneli sta dobila nalog, da se v 14 dneh izselita iz Trbovelj. Oba sta Dalmatinca in izmed glavnih voditeljev »neza-visne« rudarske organizacije, ki je bila ustanovljena pod dr. Dimnik-Hribarjevim pokroviteljstvom, ki sta potom nje hotela pridobiti zase bivše komuniste. V začetku so ubogali, a na zadnjem nedeljskem shodu so se odpovedali svojim ustanovteljem in v vodstvu organizacije je prevladala mlajša struja, ki je za brezobziren nastop. In na zadnjem shodu v nedeljo so silovito napadli dr. Dimnika, rud. uradnike Bidovca, Pleskoviča in Režuna ter tudi lastne tovariše v II. skupini in jim očitali stvari, ki sc bodo le nadaljevale pred sodnijo. Pa tudi v ostalem se besede »nezavisnih« govornikov niso povsem vjemale z resnico n. pr. njihova avdijenca pri ministru za soc. skrb, za katerega pozitivno vemo, da ga tiste dni sploh v Belgradu ni bilo. Nazadnje potem ljudstvo nikomur ne zaupa. Zato bo še slabše pri nas, ker premogokopna družba ta razdor izrablja za se in zavlačuje povišanje plac in odlaga izvršitev pogodbe, ki jo je sama podpisala. Ni vedno varno igrati se z ognjem!
Hrastnik. V nedeljo 2. jul. t. 1. priredijo prvič Orli v našem kraju javno telovadbo. Dopoldne ob 10. uri sv. maša pri Logarjevi kapeli, to bo prva maša v Hrastniku. Popoldne ob 3. uri začetek telovadbe. Prijatelji delavske mladine vabljeni!
Državni premogovnik Zabukovca. Ker se nahajamo tukajšnji rudarji že čez dva meseca v mezdnem gibanju ter zastonj tako dolgo prič (kujemo, kaj bodo naši trboveljski tovariši dosegli, smo sklenili rudarji — po večini včlanjeni v :,Strok. zvezi rudarjev« — 18. junija, da naša organizacija zahteva od rudarske oblasti, naj 'e ta zopet pripozna rudarjem državnih premogovnikov ukinjeno aprovizacijo. Zahteva-vamo, da se nam mora dati moka vseh treh vrst (bela, krušna in koruzna), slanina, sladkor in meso po istih cenah kot smo jih dobivali do 10. decembra 1921, ter 50 odstotkov poviška na vse prejemke. Tovariš Uranjek je skupno z odborom SZIt v Zabukovci in Velenju oddal vso stvar centr. tajništvu v Trbovlje, kalero bode vposlalo zahteve na pristojno mesto. K temu bi pripomnili še, da tistih par soc. demokratov, kateri so pri II. rud. skupini v Zabukovci in Velenju, niso hoteli odposlati teh zahtev ter jih v splošnem nočejo podpirati. Ne vemo, zakaj jim gre — ali se bojijo Čobalovih ata, ali pa se jim tako dobro godi, da ne marajo zboljšanja delavskega položaja.
—	Velenjski in Zabukovški rudarji.
Iz Tržiča in okolice.
Zahvala. Vdova Marija Šom, katere mož se je smrtno ponesrečil v tržiški predilnici 21. junija, se tem potom najtoplej® zahvaljuje gg. podjetnikom, ker so na lastne stroške prepeljali moža iz ljubljanske bolnice na domače pokopališče v Tržiču. Zahvaljuje se tudi delavstvu in to varniškemu uradništvu, katero se je udeležilo v velikem številu pogreba in katero je nabralo precejšnjo vsoto v podporo dru* fini ponesrečenca. Bog plačaj!
Pogreb ponesrečenega delavca Šorn&
V	soboto 24. junija ob pol treh popoldne je bil pogreb ponesrečenega Al. Šorna-Pripeljali so ga z vlakom iz Ljubljane. S kolodvora so ga pripeljali na vozu do Vilfanove kapelice, kamor so prišli po njeg* duhovniki. Odtod se je razvil dolg sprevod v dokaz, kako je bil mož priljubljen med delavstvom.
  ___________________
ljubljanski dogodki,
lj Izlet na Limbarsko goro priredi Prosveta frančiškanske župnije jutri v nedeljo, dne 2. julija. Odidemo z glavnega kolodvora ob 5. uri 40 minut in se peljemo do Kresnic. Hrano naj vsak udeleženec * seboj vzame! V slučaju slabega vremena se izlet preloži. — K obilni udeležbi vjudno vabi člane in prijatelje društva odbor.
lj Razstava ženskih ročnih del n® Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 6/II, v poslopja kjer je kavarna Jadran, traja od nedelja to je 2. julija do srede, to je 5. julija 1922, vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure-lj Društvo zasebnih nameščencev < krajevna skupina Ljubljana, sklicuje ten} potom svoj izredni občni zbor, ki se vrš} v torek, dne 4. julija 1922 ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani z dnevnim redom: 1. poročilo o položaju v organizaciji; 2. volitev novega odbora; 3. slučajnosti. — Ako bi občm zbor ne bil sklepčen ob napovedani uri) se vrši pol ure kasneje občni zbor z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih. Pravico udeležbe imajo samo člani. — Osrednje vodstvo. (k lj »Nova iznajdba«. Pod tem naslovom je v petek Novi Čas priporočal mestni občini, kako naj škropi in posipa ulice ter stavil Glinško ulico za vzgled. Stanovalci omenjenih hiš želijo, da bi se mestna občina vsaj kratek čas tako zanimala za druge ulice, kakor se za Glinško že celo vrsto let. Ta je od leta 1915 popolnoma pozabljena (ta' krat so namreč odvzeli zadnjo električni svetilko) in od takrat pa do danes ni mestni magistrat porabil niti vinarja in pozneje niti para za to ulico. Če je od ene stran} priporočljivo, naj bo pa še od druge. Zakaj je treba posipati, tlakovati, škropiti in raz* svetljevati ulice? To je čisto odveč, kar se je ravno tukaj pokazalo, da se brez vsega tega lahko živi. Ljudje se počasi že navadi' jo in vračajo milo za drago. Piscu omenjenih vrstic bi priporočali, da bi ponoči šel skozi to ulico. Prepričal se bo na lastnih čevljih, da so tudi stranišča v mestu popolnoma odveč, ako bi povsod vladala taka tema. Pa zato ne sme dolžiti stanovalce Št. 5 in 7, ampak pasante, ki hodijo P° Tržaški cesti. Čudnega seveda ni nič. Člo' vek, ki ni vajen, bo mislil, da gre v Kara' vanski predor, radi tega je pa zavetišče 7.3 razne potrebe in individue kakor nalašč Kakor rečeno, ta nova iznajdba je jako pri' poročljiva in vladnemu komisarju ne bo treba črtati posojila, ki ga je prejšnji občinski svet sklenil najeti, ker se denar splol ne bo nič rabil.
Izdaja konzorcii »Novega Časa«. Odgovorni urednik Jožef Rutar.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Stare, dobro ohranjene
vinske sode
vsake velikosti kupi
I.	DELAVSKO KONSUMNO DRUŠTVO V LJUBLJANI.
Ponudbe prosimo na zgornji naslov, Kongresni trg 2.
Perilo je pri sedanji draginji nenadomestljivo. Ali vpo-rabljaš pri pranju milo, katero mu ne škoduje in ga ne razjeda? Ali vporabljaš
mr GAZELA MILO?
i
VZAJEMNA ZAVAROVALNO
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
sprejema
Živi jenska zavarovanja v vseh oblikah, zavarovanja otroških dot in pogrebnih stroškov, daljo zavarovanja proti požaru nepremičnin pod najugodnejšimi pogoji. Podružnice: CEl»JK, Breg 33. ZAGREB, Pejaoe-vičev trg 15. SARAJEVO, Vrbanja ulica 4.
■ ~7/—7L—71—7L—71 7ZHZCI7ZII7/:—71—7/—7L—71—7.1—7C.
H
H
J	y;'."	■■	■	'	'	-•	-	;	=	-	V'	*	■	V-"/'/'*	'■	■	Y;
d. d. o LJUBLJANI
Promdni zauoi m premog
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
prima čeh'slovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog
Nasbv, Prometni zavod u premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/11.