Hitri Računar z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi in na metersko men Id ?ago. 12. predelani natis. •J« V Ljibljani 1905. Zal, Janež Giontini. .Katol. tiskana'* v Ljubijan . Predgovor. Ker se je „Hitri raču- nar“ (udi enajstega na¬ tisa že razprodal, nam je to prijeten dokaz, da je ta priročna knjižica slo¬ venskemu narodu pri¬ ljubljena. Radostno torej poda¬ jamo tu zopet nov natis slavnemu občinstvu, na- dejaje se, da bode po tej knjižici, prirejeni za sedanje razmere, segalo z istim veseljem, kakor po prejšnjem natisu. l* 4 Idi torej, „Hitri ra čunar“, po vsem slo¬ venskem svetu ter bodi zanesljiv pripcunočnik prodajalcem in kupcem, ki te bodo potrebovali. Z Bogom! Založništvo. Pojasnilo Leta 1858. bila je vpeljana nova denarna avstrijska ve¬ ljava. Po tej veljavi se je ko¬ valo iz 1 kilograma srebra 90 novih goldinarjev. Vsak goldinar se je odsihdob delil na 100 krajcarjev ali novcev, kar je bilo za denarni promet, za trženje, za kupovanje in prodajanje velike vrednosti, ker so se kupčijski računi silno olajšali po tej pametni vredbi. j L. 1897; nam je prineslo zopet novo denarno vredbo, ali s tujo besedo rečeno: regulacijo valute. Vsled te premembe stopi na mesto 6 avstrijske ali srebrne veljave nova „kronska“ ali „.zlata veljava". Imenuje se tako, ker se bodo večji denarji, in sicer po deset in po dvajset kron kovali iz zlata. Razven teh zlatnikov, katerih je še malo v prometu, imamo že krone od srebra, potem se bodo kovale tudi srebrne polkrone ; imamo tudi že nov drobiž od nikla po 20 vi¬ narjev in 10 vinarjev, ter po 2 vin. in 1 vinar od brona, ki so prejšnji mali denar že popolnoma izpodrinili. Srebrni goldinarji osta¬ nejo v veljavi še nadalje tako kakor zdaj. Tudii papirnati denar ostane še nadalje v prometu. Sčasoma dobimo za stari papirnati denar ali kovan ali nov ipapirnat, a boljši denar. Vsakdo si bode lahko izbiral, ako 'd o de hotel izmenjati 100 goldinarjev ali 7 200 kron papirja za kovan denar, ali pa obdržati papir. Kakošno vrednost imajo posamični novi denarni ko¬ madi, znano je že vsakomur. Vsak denarni znesek stare veljave je po številu dvakrat večji v kronski veljavi, torej velja 1 goldinar za 2 kroni, 1 krajcar za 2 vinarja, 1 de¬ setica za novo dvajsetico (t. j. 20 vinarjev) itd. Vprašanje je le, kako težke v suhem zlatu so narediti nove krone, da sta 2 kroni istinito prav toliko vredni, kolikor je bil vreden naš stari srebrni ali papirnati goldi¬ nar? To je jako natančno in skrbno izračunano zato, da ni nihče, pri izmeni v novi denar na škodi, in da se za novi denar dobi blaga res¬ nično toliko, kakor za stari. Našlo se je, da je za zlatnik dvajsetih kron, ki velja to- 8 Iiko, kakor starih deset goldi¬ narjev, vzeti 6'09756 gramov, t. j. šest celih pa eno pičlo desetinko grama suhega zla¬ ta, ali z drugo besedo po- jasneno: krone je tako ko¬ vati, da sta dve ravno toliko vredni, kakor ena nemška marka in 70 vinarjev, ali ka¬ kor 2 franka in 10 centimov. To razmerje se imenuje re¬ lacija. Papirnati denar se za se¬ daj ne bode izpremenil in tudi ne vzel iz prometa, a državni bankovci se bodo fundirali, t. j. za vsak ban¬ kovec se bode moralo v državni zakladnici založiti zlato, kar sedaj ni. Za vse petake in petdesetake, ki tvorijo skupni državni dolg avstrijsko-ogrske države, ni založenega srebra; za bodoč¬ nost se pa bode to zgodilo in vsled zakonske določbe 9 bode Avstrija-Ogrsko vzela posojila za nakup zlata, da bode zaloga tolika, kolikor je papirja s srebrom nepo¬ kritega. Umevno je, da vlada se¬ daj nima toliko zlata, da bi je mogla založiti za ves pa¬ pirnati denar, ki je v pro¬ metu. Tudi bi ne bilo pa¬ metno, ko bi se ves „papir“ zamenjal za zlato. Vsak bi hotel samo zlato imeti in kdor plačuje v Londonu ali v Ameriki z zlatom, temu bi to silno ugajalo; izginilo pa bi kmalu vse zlato iz državnega zaklada, kakor tudi iz prometa. Izmenjava se more še--le potem izvrše¬ vati, ko bode dovolj zlata v državi. V dosego tega bode de¬ narni uradi koval denar po dosedanji navadi, kadar ga bode kdo naročil. Tako je 10 bilo tudi poprej s Srebrnjaki in je tudi v drugih deželah še vedno tako. Od leta 1879. naprej denarni urad ni več vsprejemal naročil na ko¬ vanje srebrnih goldinarjev. Zdaj se bodo kronski zlat¬ niki dajali kovati iz kosov zlata, zlatega lišpa ali iz tu¬ jih zlatih denarjev, seveda proti natanko določeni od¬ škodnini za kovanje. Državi pa je vsled poseb¬ nega zakona pridržana pra¬ vica, da svojih bankovcev ne izmenja toliko časa, do¬ kler bodo državni banko”ci v prometu, ki jih tudi banka vsprejema za plačilo, torej tudi ne more izplačevati sre¬ bra. Ko bodo državni ban¬ kovci vzeti iz prometa, potem bode banka tudi na zahtevo izmenjavala bankovce proti kovanemu denarju. — Ni¬ kakor pa ne kaže, že sedaj 11 določiti, kdaj se bode ta iz¬ menjava pričela; zlato bi se silno podražilo, kakor po¬ skoči cena kakemu blagu, po katerem se zelo vprašuje. Po tem splošnem pojas¬ nilu vidi se nam umestna-še nastopna opazka; Vsaka novotarija ima iz prva svoje nasprotnike. Ka¬ dar se stare navade opu¬ ščajo in stopi na prejšnji red drug spremenjen običaj, marsikdo godrnja in je celo zbegan, dokler se ne seznani z novimi navedbami. Tega se tudi boji založništvo, ko podaje svojim cenjenim odje¬ malcem »Hitrega računarja* v nekoliko izpremenjeni ob¬ liki. Ta izpreroemba odgo¬ varja popolnoma novemu denarju po kronski veljavi in naj nikogar ne plaši, ako 12 ne najde na prvi pogled po¬ trebnih podatkov za prihod¬ njo dobo. Kdor h de računal še po stari „srebrmi“ veljavi, naj ne obsoja te priročne knjižice in naj je ne vrže v stran, češ: saj tega ne naj¬ dem v „Računarju“, česar potrebujem. — Le počasi! Pomniti je samo to: Vsi izračunani zneski v 12. natisu so natančno ravno isti, kakor so bili v 10. natisu, samo name¬ sto krajcarjev in goldi¬ narjev stojita zdaj imeni: vinar in krona, katerih vrednost je za polovico manjša, kakor jednica starega denarja. Kdor bi hotel torej ve¬ deti, koliko stane več re- čij, ako je cena za jedno reč dana v starem de¬ narju, t. j. v krajcarjih, ta naj dotične številke išče 13 pod jednotno vinarsko ceno, a naj reče „kraj- car“ namesto vinar in znesek je potem tudi v krajcarjih, oziroma v gol¬ dinarjih ravno tam izra- čunjen, treba torej samo ime izpremeniti. Za ceno v starem denarju se izve cena v novem denarju, ako se išče dvakrat večje število. Za vmesna števila stvari, recimo 32, 47, 85, 96 i. t. d., ki v „Računarju“ niso pose¬ bej navedena, morejo se ra¬ čunski zneski zložiti iz zne¬ skov za 30 in 2, za 40 in 7, za 80 in 5, za 90 in 6 posa¬ mičnih reči, kar menda niko¬ mur ne bode delalo pregla¬ vice; treba samo oba delna zneska sešteti. I. tabela Razložena cena za 1 do 2000 reči, če vetja posamezna en vinar do 99 vinarjev. Ena reč 1 vinar. 17 Ena reč 1 vinar. 2 18 Ena reč 2 vinarja. 19 Ena reč 2 vinarja. 2 * 20 Ena reč 3 vinarje. 21 Ena reč 3 vinarje. 22 Ena reč 4 vinarje. 23 Ena reč 4 vinarje. 24 Ena reč 5 vinarjev. 25 Ena reč 5 vinarjev. 26 Ena reč 6 vinarjev. 1 27 Ena reč 6 vinarjev. 28 Ena reč 7 vinarjev. 29 Ena reč 7 vinarjev. 30 Ena reč 8 vinarjev. 31 Ena reč 8 vinarjev. 32 Ena reč 9 vinarjev. 33 Ena reč 9 vinarjev. / 3 34 Ena reč 10 vinarjev. 35 Ena reč 10 vinarjev. 3 * 36 Ena reč 11 vinarjev. 37 Ena reč 11 vinarjev. 38 Ena reč 12 vinarjev. 39 Ena reč 12 vinarjev. 40 Ena reč 13 vinarjev. 41 Ena reč 13 vinarjev. 42 Ena reč 14 vinarjev. 43 Ena reč 14 vinarjev. 44 Ena reč 15 vinarjev. 45 Ena reč 15 vinarjev. 46 Ena reč 16 vinarjev. 47 Ena reč 16 vinarjev. 48 Ena reč 17 vinarjev. 49 Ena reč 17 vinarjev. 4 50 Ena reč 18 vinarjev. 1 51 Ena reč 18 vinarjev. 4 * 52 Ena reč 19 vinarjev. 53 Ena reč 19 vinarjev. 54 Ena reč 20 vinarjev. 55 Ena reč 20 vinarjev. 56 Ena reč 21 vinarjev. 57 Ena reč 21 vinarjev. 58 Ena reč 22 vinarjev. 59 Ena reč 22 vinarjev. 60 Ena reč 23 vinarjev. 61 Ena reč 23 vinarjev. 62 Ena reč 24 vinarjev. 63 Ena reč 24 vinarjev. 64 Ena reč 25 vinarjev. 65 Ena reč 25 vinarjev. 5 66 Ena reč 26 vinarjev. 67 Ena reč 26 vinarjev. 5 * 68 Ena reč 27 vinarjev. 69 Ena reč 27 vinarjev. 70 Ena reč 28 vinarjev 71 Ena reč 28 vinarjev. 72 Ena reč 29 vinarjev. 73 Ena reč 29 vinarjev. 74 Ena reč 30 vinarjev. 75 Ena reč 30 vinarjev. 76 Ena reč 31 vinarjev. 77 Ena reč 31 vinarjev. 78 Ena reč 32 vinarjev. 79 Ena reč 32 vinarjev. 80 Ena reč 33 vinarjev. 81 Ena reč 33 vinarjev. 6 82 Ena reč 34 vinarjev. 83 Ena reč 34 vinarjev. i* 84 Ena reč 35 vinarjev. 85 Ena reč 35 vinarjev. 86 Ena reč 36 vinarjev. 87 Ena reč 36 vinarjev. 88 Ena reč 37 vinarjev. 89 Ena reč 37 vinarjev. 90 Ena reč 38 vinarjev. 91 Ena reč 38 vinarjev. 92 Ena reč 39 vinarjev. 93 Ena reč 39 vinarjev. §4 Ena reč 40 vinarjev. 95 Ena reč 40 vinarjev. 96 Ena reč 41 vinarjev. 97 Ena reč 41 vinarjev. 7 98 Ena reč 42 vinarjev. 99 Ena reč 42 vinarjev. 7 * 100 Ena reč 43 vinarjev. 101 Ena reč 43 vinarjev. 102 Ena reč 44 vinarjev. 103 Ena reč 44 vinarjev. 104 Ena reč 45 vinarjev. 105 Ena reč 45 vinarjev. 106 Ena reč 46 vinarjev. 107 Ena reč 46 vinarjev. 108 Ena reč 47 vinarjev. 109 Ena reč 47 vinarjev. 110 Ena reč 48 vinarjev. 111 Ena reč 48 vinarjev. 112 Ena reč 49 vinarjev. 113 Ena reč 49 vinarjev. 8 114 Ena reč 50 vinarjev. 115 Ena reč 50 vinarjev. 8 * 116 Ena reč 51 vinarjev. 117 Ena reč 51 vinarjev. 118 Ena reč 52 vinarjev. 119 Ena reč 52 vinarjev. 120 Ena reč 53 vinarjev. 121 Ena reč 53 vinarjev. 122 Ena reč 54 vinarjev. 123 Ena reč 54 vinarjev. 124 Ena reč 55 vinarjev. 126 Ena reč 55 vinarjev. 126 Ena reč 56 vinarjev. 127 Ena reč 56 vinarjev. 128 Ena reč 57 vinarjev. 129 Ena reč 57 vinarjev. 9 130 Ena reč 58 vinarjev. 131 Ena reč 58 vinarjev. 9» 132 Ena reč 59 vinarjev. 133 Ena reč 59 vinarjev. 134 Ena reč 60 vinarjev. 135 Ena reč 60 vinarjev. 136 Ena reč 61 vinarjev. 137 Ena reč 61 vinarjev. 138 Ena reč 62 vin -/ 2 , 5 in 6 od sto za 1 do 10.000 kron zlate veljave. a) na leto, b) na pol leta, c) na četrt leta, d) na mesec. Pojasnilo Denarni trg ima obilo de¬ narja na razpolaganje, zato ga je povsod lahko dobiti, seveda proti zanesljivi var¬ ščini ali proti dobremu po¬ roštvu. Istotako je to tudi vzrok, da se dobivajo po¬ sojila proti nižjim obrestim kakor nekdaj, zlasti večji zneski se radi posojujejo na zmerne obresti, če je priča¬ kovati, da se bodo ti redno plačevali in svojedobno tudi glavnice vrnile. Ta okoli¬ ščina nas je napotila, da smo v novi natis vsprejeli tudi nižjo obrestno mero, nego je bila v prejšnji iz¬ daji. „Hitri računar“ podaje slavnemu občinstvu torej 217 obrestne tabele za glavnice naložene po 3, 3 l /2, 4, 4V 2 , 5 in 6 odstotkov, in sicer: za celo leto, za pol leta, za četrt leta in za jeden mesec. Kedar se gre za večjo ob¬ restno mero, nego je najti v „Hitrem računarju", tedaj si lahko pomagamo na ta na¬ čin, da jo sestavimo iz manj¬ ših odstotkov, n. pr. 7 od¬ stotkov izračunimo iz 3 in 4 odstotnih zneskov; za 6'/ 2 odstotka iščemo obresti naj¬ prej za znesek po 3 in po¬ tem še po 3y 2 odstotka. Oba najdena obrestna zneska se potem seštejeta. Istotako naj¬ demo lahko nižjo obrestno mero, recimo 2 odstotka, ako 4% obresti razpolovimo Pri tem vinarjevi deli ali ulomki ne pridejo v poštev. 218 Pozor na to opombo! „Vinar“ je najmanjši de¬ nar v kronski veljavi, torej se manj kakor vinar ne more plačati. Ker nam je do tega, da so obrestni postavki za vsa¬ kovrstne glavnice izračunjeni do pičice natanko in da upnik in dolžnik ali plačalec in plačanec vesta obresti do¬ ločiti brez najmanjšega po¬ greška, izkazani so v tabe¬ lah obrestni zneski ne samo v kronah in celih vinarjih, marveč tudi v vinarjevih delih ali ulomkih, četudi jih nihče terjati in plačati ne more. V obrestnih tabelah na¬ hajajo se zdolej navedeni vinarjevi deli ali ulomki po¬ leg zneskov, ki jih je pla¬ čati z vinarji. 219 Nekateri teh ulomkov ni¬ so niti pol vinarja vredni, torej se pri izplačilih popol¬ noma v nemar puste. Manj ko pol vinarja vred¬ ni so nastopni ulomki ter niso izplačilni. V3 = 1 tretjina . . . . = 0 V4 = 1 četrtina . . . = 0 Ve = 1 šestina . . . . = 0 V 8 = 1 osmina ....== 0 3 /s = 3 osmine . . . . = 0 V12 == 1 dvanajstina . = 0 ‘/24=1 štiri-in-dvajsetina=0 5 /24 = 5 štiri-in-dvajsetin=0 V24 = 7 štiri-in-dvajsetin—0 1I / 2 4=llštiri-in-dvajsetin==0 Pri davkih pa se bodo ti neznatni vinarjevi deli brž¬ kone zaračunavali za cele vinarje, ker je vsota tega drobiža po vsej državi jako velika in iznaša več tisočev; v zasebnem prometu pa so za posamične slučaje brez 220 vsakega pomena, zato se brez škode lahko opuščajo. Ravno pol — ali več ko pol — vinarja vrednosti imajo naslednji, v tabelah navedeni ulomki: vinar >/ 2 = 1 polovica . . . . = 1 2 / 3 = 2 tretjini. = 1 3 U = 3 četrtine.=1 5 /6.= 5 šestin.= 1 5/8 = 5 osmin.=1 7 /s = 7 osmin.=1 7 /i 2 — 7 dvanajstin . . . =1 u /i 2 = ll dvanajstin . . =1 ‘ 3 / 2 4 = 13štiri-in-dvajsetin=l ' 9/24 = 19 štiri-in-dvajsetin = 1 23/24= 23 štiri-in-dvajsetin=1 Tem ulomkom smo po¬ stavili tu vrednost jednega celega vinarja. Kdor misli torej, da bi bil oškodovan, ako od plačnika ne dobi tacega ulomka izplačanega, ta ga sme za cel vinar za¬ računati. 221 Najpošteneje pa je, ako se vsak tak ulomek popol¬ noma prezre. Ako pa pri večkratnem plačilu iznaša vsota takih ulomkov jeden ali več vinarjev, potem smo upravičeni zahtevati, da se ta narastek v vinarjih jemlje v poštev. Kdor pa tudi to opusti, izvestno se ne bode zameril plačniku. 222 Obresti 3 od IOO. 223 Obresti 3 od IOO 224 Obrest: 3 od IOO 225 Obresti 3 od 100 15 226 Obresti 3 od IOO 227 Obresti 3 od 100 15 * 228 Obresti 3 od iOO 229 Obresti 3 od 100 230 Obresti 31/2 od 100 231 Obresti 3V 2 od 100 232 Obresti 3i/ 2 od IOO 233 Obresti 3 J / 2 od 100 234 Obresti 31/2 od 100 235 Obresti 31/2 od 100 236 Obresti 31/2 od IOO 237 Obresti 3ty 2 od 100 238 Obresti 4 od iOO 239 Obresti 4 od IOO 240 Obresti 4 od 100 241 Obresti 4 od IOO 16 242 Obresti 4 od 100 243 Obresti 4 od IOO 16 ' 245 Obresti 4 od 100 246 Obresti 4i/ 2 od 100 247 Obresti 4 J /2 od 100 248 Obresti 41/2 od 100 249 Obresti 4 J / 2 od 100 250 Obresti 41/2 od 100 251 Obresti 4V 2 od IOO 252 Obresti 41/2 od 300 I 253 Obresti 4 i/ 2 od 100 254 Obresti S od 100 255 Obresti S od IOO 256 Obresti 5 od 100 257 Obresti 5 od IOO 17 259 Obresti 5 od IOO 17 * 261 Obresti 3 od fOO 262 Obresti 6 od ISO 263 Obresti 6 od iOO 264 Obresti 6 od 100 265 Obresti S od S00 266 Obresti 6 od 100 267 Obresti 6 od 100 268 Obresti 6 od 100 269 Obresti 6 od 100 III. tabela Lestvice za ko- lekovino uravnane po zakonih z dne 6. aprila 1856, 13. decembra 1862, 29. februvarija 1864 in 8. marca 1876 za izmero koiekovne pristoj¬ bine rastoče po primeri k vrednosti. 272 Lestvica I. je merodajna: 1. za menice, ki so v domačih deželah izdane in se morajo plačati v šestih me¬ secih; 2. za menice, ki so v vnanjih deželah izdane in v dvanajstih mesecih plačljive; 3. za prevčd (indosa- ment, giro) na menice, ka¬ tere so podvržene lestvici II.; 4. za trgovinske nakaznice, ki so kot menice in imajo več kot osem dni obroka, in za obveznice; 5. za dolžna pisma o pred- plačah javnih kreditnih za¬ vodov na državne in druge vrednostne papirje za čas treh mesecev. 273 I. Koiekovina za menice 18 274 Lestvica II. velja: 1. za pravne listine, katere niso podvržene lest¬ vici I., ne lestvici III. in tudi ne stanovitnemu koleku po 50 kr.; 2. za menice, ki so v do¬ mačih deželah izdane in so v šestih mesecih plačljive; 3. za menice, ki so v vna¬ njih deželah izdane in so čez dvanajst mesecev plačljive; 4. za potrdila pri teh me¬ nicah, za prevOde, kakor pri lestvici I. Pravna pisma, ki niso podvržena lestvici I., so: Odkupne pogodbe po vrednosti stvari. Odstrižniki za delnice. Nakaznice od kupcev in za kupce, če niso v zlatu, in druge po znesku zavaroval¬ nine. 275 Stavbene pogodbe. Poroštva pri cenilnih za¬ vezah. Zastave. Plačilna prepustna pisma za dolgove. Pogodbe o službah. Zakonske pogodbe. Pobotnice (kvitance) in prejemnice. Družbene pogodbe. Pogodbe na srečo. Zastavni zapisi; fevdna pisma. Posebna dolžna pisma. Najemne in zastavne po¬ godbe. Vrednostne založnine. Računski sklepi, ki jih ne sklepajo kupci in obrtniki. Zadolžnice. Pogodbe. Pooblastila z izrečenim pla¬ čilom. Podaljšanje menic. 18 ' 276 II. Kolekovina za pravna pisma i. t. d. 277 Lestvica III. ima veljavo: 1. za kupne pogodbe, me¬ njalne pogodbe in založne pogodbe o premičninah (t.j. razno blago); 2. za plačilna odstopna pisma (cesije) o drugih rečeh, ne o terjatvah; 3. za pogodbe o služninah; 4. za potrdila dobitkov pri številski loteriji; 5. za kup upanja; 6. za dolžne zapise; 7. za pogodbe delniških društev (akcije); 8. za odpovedi pravicam, katere so enake premičninam, izvzemši terjatev. 278 III. Kolekovina za po¬ godbe i. 1 d. Meterska mera. Novi meri je podlaga „meter“, kar pomenja v domačem jeziku „mera“. Dolgost metru so dolo¬ čili Francozi proti koncu osemnajstega stoletja in so v dosego te naravne, nikdar izgubljive, jako natančne in pripravne mere mnogo truda in troškov žrtvovali. Kaj in koliko je meter? 1 meter je dobrega pol sežnja ali natanko 3 čevlje, 1 palec in IIV 2 črtic (skoraj 38 palcev) stare mere; ali pa 1 vatel, 1 četrtina in pol šest¬ najstine vatla. Že dolgo poprej, ko je bil zakon o novi meri 280 razglašen, dobivala se je v kupčijskih zalogah me¬ ra, takozvani pošet, kar je v italijanskem jeziku ,korak,(passeto).Bila jeiz desetih koncev zložena. Tudi zdaj se dobe razni taki pošeti na prodaj. Na eni strani kažejo po¬ šeti staro, na drugi pa novo mero. Zidarji, te¬ sarji, mizarji in drugi obrtniki imajo tako zlo- žilno mero. Tudi naše šivilje se poslužujejo že davnej meterske mere, ki jo imajo na usnjatem ali tkanem traku zazna¬ movano. Pravijo ji „ cen¬ timeter", katerih štejejo po navadi 150; to pa je poldrugi meter. 1 meter je pa ravno 100 centi¬ metrov. Znano je sploh že, da je 1 vatel = 77 3 /4 centi- 281 s « metrov, torej je g krajši nego 1 me- I ter. Q\ C a > 0 razdelitvi metra. oo D* > Kakor se krona ■s drobi na lOdelov, | .. katerim pravimo s S desetinekronske, ~ s tako se deii tudi 5f meter na 10 kon- J.S cev, ki so me- ■gS trove deseti- 2 .|ne; kakor dro- |1 bimo dalje krono 12 v stotine, katerim r a>cA pravimo vinarji, ~ tako delimo me- “ ter v sto delov, ki § so metrove sto¬ ti ti n e. Meter se deli tudi v (1000) tisoč delcev, ki se imenujejo me¬ trove tisočine. 282 Ena metrova tisočina je blizo tolika, kakor sred¬ nje debela šivanka. Za metrove dele pa niso v navadi besede: „desetina, stotina in ti- sočina“, ampak pristav¬ ljajo se pred besedo meter latinski izrazi: deci (desetinah, centi (stotina), mili (tisočina). Črka m pomeni torej celi meter, črki dm metrovo de¬ setino ali decimeter, črki cm metrovo sto¬ tino ali centimeter in črki mm metrovo tisočino ali milimeter. Takim načinom raz¬ stavljena imena pa ne ka¬ žejo nobene prednosti; pa če števila tako drugo 283 za drugo zvrstimo, da so večji drobci prvi na levo in najmanjši zadnji proti desni, tedaj smemo razun „m“ vsa imena: dm, cm, mm popolno izpustiti, samo da pri številki, ki pomenja cele metre, na¬ redimo pri vrhu na desni strani piko, in pred šte¬ vilom ali za njim pa zna¬ menje m; n. pr. v meter- ski meri je 5 sežnjev = 9 m 4 dm % cm 2 mm ali pa 9 482 m, » „ 94'82 dm, „ „ 948-2 cm, „ „ 9482 mm. Iz tega se vidi, da povemo lahko 5 sežnjev dolgosti v kakršnih koli koscih meterske mere brez računa. Zapomniti je le treba: 1. besede: deci, centi *n mili; 2. da te besede 284 naznanjajo desetine, sto¬ tine in tisočine, ki se sta¬ vijo na desno stran celin po vrsti; 3. da se te be¬ sede prilagajo k metru, litru in gramu. Naslednja tablica naj kaže, v kaki vzajemnosti so nove mere in kakošna imena se številkam po njihovih stališčih prila¬ gajo, Po navadi pa ni toliko številk v eni vrsti; na levi in desni jih je na- i vadno manj. Glavna številka je vedno tista, ki pomeni jednote in je poznam- vana na desni pri vrhu s piko; pred njo so mno¬ žine, za njo deline. 285 Prva vrsta številk pomeni: 20000 metrov ali 2miriametra 4000 „ „ 4 kilometre 300 „ „ 3hektometre 70 „ „ 7 dekametrov 8 „ „ 8 metrov; ali pa tudi: 24000 metrov ali 24 kilo¬ metrov i. t. d. 24300 metrov ali 243 hekto- metrov i. t. d. 286 24370 metrov ali 2437 deka- metrov i. t. d. 24378 metrov i. t. d. Ravno tako pomeni: Prva številka za piko proti desni, ako se ima dolgostno mero v mislih, deci-metre; druga številka za piko centi-metre; tretja številka za piko mili-metre. Ako se ima otlo mero v mislih, pomeni: prva številka za piko deci-litre; druga številka za piko centi-litre; tretja številka za piko mili-litre. Ako se ima utežno mero v mislih, kaže: prva številka za piko deci-gram; 287 druga številka za piko centi-gram; tretja številka za piko mili-gram. Tudi vse 3 številke za piko se smejo skupaj izgovoriti kot eno šte¬ vilo, temu se pristavi ime najmanjšega dela dotične mere, v tem slučaju torej „mili“. 288 Dolgostna mera za rokodelce. Številka za piko po¬ meni deseti del milime¬ tra, kar se po navadi ne jemlje v račun, ker je to neznatna dolgost. 289 Dolgostna mera 19 290 Dolgostna mera Številka za piko pri centi¬ metrih pomeni milimetre. Pet milimetrov je y 2 centimetra. 8 ali 9 mm se jemlje za cel centimeter. 291 Dolgostna mera 19 * 292 Dolgostna mera 293 Dolgostna mera m je > XJ _CJ C« D. 2 4 57/8 77/s 95/e ll 5 /6 13/4 3 3 /4 52 / 5 294 Doigostna mera DoSgostna mera za strižno blago. Vatel in meter. Za kupčijo s strižnim blagom bilo bi jako okorno, ko bi se hoteli držati natančnosti. Ne kupec, ne prodajalec se ne mara ukvarjati s tem, da-li je 1 vatel za pol cen¬ timetra več ali manj nove mere. Koliko sitnosti bi bilo pri računih, ko bi sevpoštev jemali majhni deli, na katere ne gleda niti trgovec, kadar nam odmerjeno blago od¬ striže, niti kupec, katere¬ mu prav nič ne zaležejo. Zato so trgovci vzeli stare mere v novo toli¬ ko, da merijo za 1/4vatla = 20 centimetrov, na¬ mesto 19V2cm;zaV2vatla pa jemljejo 40 namesto 296 39 cm, za 3/ 4 vatla šte¬ jejo 60 namesto 58 V 2 £®' Ker je to dobra mera, zato se nemoremopoto- žiti, če kak vinar več pla¬ čamo za blago, ki je merjeno z metrom. Za vsakdanje potrebe smo torej le „okrogla števila" nove mere na¬ sproti postavili stari me¬ ri, tako kakor je v kupčiji navada. Pogrešek, ki ga pri tem storimo, je tako neznaten, da ga brez vsake škode smemo pre¬ zirati. Kjer gre za na¬ tančnost, tam je treba poleg postavnih določb sproti izšteviliti zneske novih mer. Vdejanjskem življenju pa se tega toli¬ kokrat ne rabi, zlasti med prostim ljudstvom ne, kateremu je „Hitri raču¬ nar" namenjen. 297 Navadni deli vatla so v novi meri: 298 Vatli v metrih. Številka za pičico po- menja „decimeter“ ali deseti del metra. 299 300 301 302 303 Metri v vatlih 304 Metri v vatlih CnOtnOcOOO-JOlOTrf^OItOi-^OCOOO-viaJOirf^OJtOi-* 305 metri je vatli 1.3 2.6 3. 8 5. i 6 . 4 7.7 9.o 10.3 . 11.6 12.8 14.i 15. 4 16 . 7 18.0 19.3 20.6 21.9 23.0 24.4 25.7 32.1 38.6 45. o 306 Drobna številka za pičico pomeni desetine. 1 desetina ; vatla je malo menj kakor 1 osminka ali pol četrtine; j 3 desetine seveda je 3 krat, j 4 desetine 4 krat, 6 desetin 6 krat, 7 desetin 7 krat in 9 desetin 9 krat več nego 1 desetina vatla. 307 Nova utežna mera. Utežna mera je izpe¬ ljana od metra, in sicer blizu tako-le: Francozi so naredili posodo iz kositarja, ki je imela znotraj svetlobe natanko 1 decimeter ši- rokosti, 1 decimeter glo¬ bokosti in 1 decimeter dolgosti; to posodo so dejali na tehtnico in na drugo stran toliko uteži, dajebiloravnotežjepov- sod enako. Potem so na¬ polnili posodo z destili¬ rano, t. j. od vseh pri- meskov očiščeno mrzlo vodo, ki je gorka samo 4 stopinje po Celsijevem toplomeru, ali 3 2 /io sto¬ pinj po Reaumurjevem. Napolnjeno posodo so v brezzračnem pro¬ storu natanko tehtali. 20 * 308 Kolikor je voda tehtala, ; so imenovali „1 kilo¬ gram" ali 1000 gramov. Na ravno tak način so tudi naredili posodico, ki je imela v znotranji svetlobi na vse strani 1 centimeter širjave, to so napolnili z vodo, ka¬ kor poprej, in tehtali. Težo te vode so imeno- j vali 1 gram, to je 1 tiso- čina kilograma, torej je 1000 gramov = 1 kilo¬ gram, kar je dva čolna funta. Ker pa kilograma za manjše teže ne mo¬ remo rabiti, treba je tudi ' manjših uteži, ki se jih dobi, ako se kilogram v deset delov razdeli. Ta del se imenuje kilogra- mova desetina in šteje 100 gramov ali 1 hekto- gram, to je 10 deka- J gramov. 309 Kilogram se dalje deli v sto delov, tem pravimo kilogramove stotine. Ena stotina ima 10 gra¬ mov (1 deka) v sebi. Za prav majhne teže, velike kakor grahovo zrno, tre¬ ba je kilogram še deliti v tisoč (1000) delcev, to so kilogramove tisočine; ena tisočina šteje samo 1 gram. Nove uteži imajo ali po 1000 gramov, „ 100 gramov, „ 10 gramov ali „ 1 gram; vrhu tega pa postava tudi dopušča uteži z 2 g, 5 g, 20 g, 50 g, 200 g, 500 gramov. Število gramov se ne določuje zmirom s slov. številkami: deset, sto, ti¬ soč, ampak namesto njih se poslužujemo grških 310 številnikov „deka, hekto, kilo" ter pravimo: 1 gram = g, 10 gramov = dekagram = = dkg, 100 gramov = hektogram = = hkg, 1000 gramov = kilogram = = kg. Besede: deka, hekto, kilo namnožijo jednoto 10 krat, 100 krat, 1000- krat, pa ne samo pri utežih, tudi pri dolgostni in otii meri, kakor smo že poprej pokazali, takd da pomeni: Dekameter = 10 metrov, Dekaliter = 10 litrov, Hektometer = 100 metrov. Hektoliter =100 litrov. Kilometer = 1000 metrov. Kiloliter = 1000 litrov. Tudi za 10.000 rabimo grško besedo „miria“ ter lehko rečemo: Mg — miriagram = 30.000 gramov. 2tfm=miriameter= 10.000 metrov. Ml = mirialiter = 10.000 litrov. 311 Vender se raje reče namestu „miriagram“ = 10 kilogramov in na¬ mestu 1 mirialiter = 100 hektolitrov. Za skrajšane (deci¬ malne) vage ali tehtnice je najmanjša utež 1 g, za navadne pa 1 dekagram, t. j. 9/ig lota, ali za tro¬ hico več kakor pol lota. Manjše uteži, kakorn. pr. gramove stotine in tiso- čine se rabijo le pri zlatar¬ jih, srebrarjih in iekarjih. Nove uteži so s starimi v razmerji, kakoršno se vidi v naslednjem spre¬ gledu: 312 Loti v dekagramih Številka za pičico pomeni grame. 313 M * 314 Funti v kilogramih Štev. za pičico pomeni grame. 315 316 Centi v kilogramih 317 Grami v kvinteljcih 318 Dekagrami v lotih 319 Kilogrami v funtih 320 14 15 16 17 18 19 20 30 40 50 60 70 80 90 100 25 26 28 30 32 33 35 53 71 89 107 124 142 160 178 25 181/4 11V4 41/2 295/ s 223/4 181/8 131/2 87/8 41/4 311/2 27 221/4 173/4 d< in je A n: o sl li! si ii v z d ( 321 Otla mera. Iz posode 1 decimeter dolge, ldecimeterširoke inldecimeterglobokese je izpeljala utežna mera. Ako si mislimo toposodo napolnjeno, imamo pred očmi telo, ki je na vse strani po 1 decimeter ve¬ liko, in vsako telo na vse strani enomerne oblike imenujemo „kubik“. Ker meri ta kubik na vse strani 1 decimeter, zato mu pravimo „ kubik- decimeter". Otel kubikdecimeter nam služi tudizajednot- no mero, s katero me¬ rimo tekočino ali razsip- čno blago. Ker štirioglata posoda za porabo ni pripravna, zato so dali kubikdecimetru okroglo obliko in ime „liter“. 21 322 Tudi liter se po de- setni sestavi zvekšujeali zmanjšuje, da imamo mero za litrove mno¬ žine in litrove dele: 1 liter = 1 l, 10 litrov = 1 dekaliter (dkl), 100 litrov = 1 hektoliter (hi), 10001itrov = l kiloliter (ki), 10.000 litrov = 1 mirialiter (Ml). V navadi pa sta le liter in hektoliter, o drugih merah se ne govori, naj bode še toliko tekočine skupaj. Mere za 1 it - j rove dele so: Vi o litra (litrova desetina) = 1 deciliter, Vioo litra (litrova stotina) = 1 centiliter, Viooo litra (litrova tisočina) = 1 mililiter. Že deciliter (litrova desetina) je tako mala merica, da v vsakdanjem življenji ne najde skoro 323 j e . nobene porabe pri nas, ali pa tudi drugodi ne. Le no na Ogrskem merijo po o- litrovih desetinah; imajo e: namreč merice po 1, 2, 3, 5 decilitrov. Namestu .fr prejšnjega maslica točijo dj, v nekaterih gostilnicah 'i)> pivo v male vrčke, ki pa :er drže le 3 desetine litra. j Zaznamovani ali cimen- r, f tirani so: 03 /. Ako desetinsko mero primerjamo s staro, te- 16 daj je 1 mililiter kakih 10 kapljic, 1 centiliter = Vs polfra- = keljna, 1 deciliter = dobrega pol- = frakeljna, 1 liter = malo menj, kakor .) . 3 raaslici, 1 dekaliter = 7 bokalov in 1 polfrakelj, 1 1 hektoliter = 70 bokalov 1 in 23/ 4 maslica. i Pivo se toči navadno na vrčke. Na 1 liter se 21 * 324 štejeta 2 vrčka, torej je stari vrček pol litra. Za vinsko mero služi razen pol litra tudi četrt litra. Postava o novi meri pa dovoljuje tudi, da se liter deli na osmine (i/s), šest¬ najstine (i/i6) in dvain- tridesetine (1/32). Vsak¬ danjim potrebam pa ] /i6 in 1/32 / malokdaj služi za merico, ker je pre¬ majhna, in drage teko¬ čine malokdaj kupu¬ jemo. Namestu stare me¬ re „polfrakeljna“ rabimo deciliter, ta je za Vi 00 tra (1 centiliter) večji. Frakelj namestujeta2de- ; cilitra. Kolikor je boljša 1 mera, toliko večmoramo potem plačati, kar pri te- > kočinah nižje cene znaša 1 vinar ali trohico več. 325 Bokali v litrih 327 Vedri v hektolitrih 329 330 Hektolitri v vedrih vagan je 61 1/2 litrov ali 61 litrov in 4. 0 decilitrov mernik = 30 3 / 4 ,, „ 30 „ „ 7. 4 „ 331 Otla mera za razsipčno blago. RKRRRRRRR d 00 o’ O' ^ N r-< O rrr-RRRRRR R.RRSRRRRR MIM »RrRRRR» r rrrRRRRR^ \0 vO <0 O UT) t> CO r -1 II II frakeljna 332 Vagani v hektolitrih 333 Litri v maslicih 334 Litri v bokalih 335 336 Kjer se na mernike meri, naj se število va- ganov dvakrat vzame, ker je 1 vagan 2 mernika. Dodatek. Cena za metersko mero in težo. „Razmere“ med staro mero in novo metersko kažejo natanko, koliko odnaša en čevelj (1') na metru, koliko manjši je 1 vatel od 1 metra, kaj je več, 1 funt ali 1 kilo¬ gram itd. Mera, po kateri zdaj kupujemo razno blago, je drugačna od prejšnje, tega smo se zadostno že prepričali. Koliko se mora blago po novi meri ceniti, da ni niti dražje, niti ceneje, nego je bilo po stari, to kažejo prav natanko na¬ slednje primerjalne ta- 338 blice, po katerih naj se prodajalci vestno rav¬ najo. Tablice obsezajo ceno za trojno mero, recimo: 1. cena za blago, ka¬ tero tehtamo; 2. cena za blago, ka¬ tero merimo z otlo mero; 3. cena za tkanine, katere merimo na dol¬ gost. Te tablice so jako po¬ treben dodatek k novi meterski meri. Kako se rabijo, se vidi na prvi pogled. Iz srede proti levi najde se cena za novo mero, proti des¬ ni pa za staro. Vselej naj se pa bere, kar je nad številkami po pre- delcih tiskanega. 339 Lot — Dekagram 22 * 340 Lot — Dekagram Lot — Dekagram 342 Lot — Dekagram 343 Lot — Dekagram Funt — Kilogram 345 Funt — Kilogram 347 Funt — Kilogram 348 Funt — Kilogram 349 Cent — 50 SCilogr. 351 Bokal — Liter 353 Bokal — Liter 23 354 Bokal — Liter 355 Bokal — Liter 23 * 356 Vedro — Hektoliter 357 Vedro — Hektoliter 358 Vatel — Meter 359 Vatel — Meter 360 Vatel — Meter 361 Vatel — Meter 362 Vatel — Meter