odgovore, ki bodo prav gotov li prizadete. Predvsem ie »mestno, ako pojem lujcev ugotovimo. da za ureditev vprašanja dr/a £>olitaina j»t«čana t gotorinf ILUSTRIRANI IT1ST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 1 kr« DRUŽINSKI TEDNIK *■”....... —.......................!.....................................................i’.....................................................S ' j L«to XV. V Ljubljani, 21. januarja 1943-XXI. štev. 3 (688) \ Danes: [ * • »; jVay'£>oJ/« poje zvonček mirnt ; »družinski tednik« . naročnina • cene oglasov : Na^a no a prav j ca. . W8ti l Irhat* ob četrtkih. U r e d u 111 t # la | ti. m. in n. n. 10 Mr. I v tetstnem delu: eno«tolpCna petitn* vrst* i /I I __ _. . g nptnn Ljubljani, Mikloličcr* 14/111. I ‘ ] *li njto prostor (viSii.# 8 min lu Slrli,» : A\Y IT IsC!G SlGC^J : Slovenski rek J l>o*tol predal it. 8*6. Trlefou it. ta st. I v*» loto *0 lir. V tujini I 65 ram) 7 (lr. , r.giasnfm delu 4.C0 lire. : >»**** ; E S — RaCun polt o e hranilnice v Ljubljani j 64 lir na leta —* NaroCntao I V dvobarvnem tisku ceue po dogovoru. — S 5 S 5 «t. 16.395. - Lot oplaov ne vračamo, I t h rn.nreL I Notice: vrstica 7 Hr. Mali ogla- Z fGl. tfr. 4.'* “ g • nefranklr&nlb dopisov ne »prejemamo. Zi I bf'*pd* Q-50 Oglasni davek povsod 5 (T^- nmrririnr 1 r rrnimtnil OdgOVOf JC treba priložiti 2 liri V znHmkail. I I POsebeJ. Pfl Vet’kl«turO) na roCilU popust. . Uspešni boji v vzhodni Tripolitaniji 20 sovražnih tankov uničenih, — Dva sovražna trgovska parnika potopljena Glavni Stan Italiianskih Oboroženih Sil j« objavil la. januarja svoje 965. vojno poročilo: Včerai so se akcije sovražnih letal na libijskem nebu zuatno pomnožile. Oddelki nemških lovcev so prestregli močne sovražne letalske skupine in v živahnih bojih zbili 28 aparatov, med njimi mnogo težkih bombnikov. V. Fezzaau so naši saharski oddelki ugodno vzdržali šunko sovražnih mehaniziranih skupin. Odbili smo močne sovražne sunke na južnem odseku tunizijskega boji-Sča, kjer so imele napadajoče sovražne čete znatne izgube. Sovražna letala so bombardirala Sfax: uničili smo dve sovražni letali, eno ie zadelo protiletalsko topništvo, drugo pa naši lovci. Prijeli smo enega sovražnega pilota. Nemški lovci so zadeli in poškodovali dve sovražni ladji, med njima eno vojno. Z'nastopov zadnjih dni se eno našo letalo ni vrnilo v svoje oi>oriš5e. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil ie objavil 10. januarja svoje tltiti. vojno poročilo: Letalskim bojem zadnjih dni ie sledila na sirtiškem bojišču ostra borbena delavnost jih kopnem. Ustavili emo napadajoče britanske enote in v dolgotrajni, ostri borbi razdejali 35 sovražnih oklepnih vozil. V Tuniziji smo sovražne skupine, ki »o jih podpirala oklepna vozila, prisilili k umiku. Na obeh bojiščih ie italijansko in nemško letalstvo uspešno podpiralo borbe na kopnem. Bombardiralo je so-vražua središča v zaledju in pristaniška oporišča, obstreljevalo premikajoče se kolone in čete ter uspeSim prestrezalo lovražne letalske, skupine. Italijansko lovci so sestrelili 8 letala, nemški Pa 13. Mnogo drugih smo Italijanski in nemški letalski oddelki so ponovno napadli alžirska pristanišča. Dve trgovski sovražni ladji so zadeli in sta se zanesljivo potopili. Nemški lovci so sestrelili dve sovražni letali. Prav tako so naša letela uspešno napadla oporišče La valetto. zažgali in poškodovali, na tleh. SG-' vrnJftie napade krajevnega značaja, vražni napad na Tripolis ni povzročil t».is:—1~- .... _.u. omembe vredne škode. Med libijskim prebivalstvom so 3 ljudje ubiti. 5 pa ranjenih. Dva sovražna bombnika so sestrelile naše protiletalske obrambne baterije. Sovražnik je bombardiral otok Lam-peduzo in Gello. Protiletalske baterije so zadele in uničile v vsakem kraju po eno sovražno letalo. Dve naši letali se z bojnih poletov včerajšnjega dne nista vrnili na svoje oporišče. V noči na Ifi. t. m. so trije veliki •ovražni rušilci napadli torpedovko »Perseo:. ki ii poveliuie ladijski poročnik Xaverio Marotta. Todpedovka Je plula v prometni zaščitni službi. Sovražnim rušilcem se ie drzno uprla in enega torpedirala. Čeprav ie bila zadeta in je na njenem krovu nastal požar, se ji je posrečilo vrniti se v oporišče. Glavni Stail Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 17. januarja svoje !)t>7. vojno poročilo: V noči na 12. december so napadalne enote Kr. mornarice ob vstopu r alžirsko pristanišče napadle več sovražnih ladij. Napadalne enote so torpedirale eno križarko in tri velike parnike, izmed katerih sta se dva z gotovostjo potopila, tretji ie zavozil nasipino. ^križarka ie pa poškodovana. Kljub močnemu nasprotnikovemu odporu so skoraj vsi drzni napadalci ostali nepoškodovani. Na fronti v Sirtiki živahno delovanje topništva. Sovražnik ni ponovil napadov prejšnjega dne. V Tuniziji so neki naši prednji oddelki uspešno nastopili proti neki sovražni utrjeni postojanki. Med ponesrečeno akcijo v južnem odseku, o kateri ie poročalo vojno poročilo 15. t. m. je nasprotnik pustil na bojišču 120 padlih. Naši letalski oddelki so uspešno bombardirali alžirska ooorišea in naprave na Malti. Nemški lovci so v borbah uničili tri sovražna letala. ■ Sovražna letala so včerai s strojni-cmi obstreljevala Pachino (Siracuso). Povzročila so majhno škodo na poslopjih, enega izmed prebivalcev pa ranila. Tudi na Lempeduzo je sovražnik ponovno vrgel nekaj bomb. vendar brez posledic. Eno letalo ie sestrelila protiletalska obramba. Z akcij dneva se ni vrnilo eno naše letalo. Glavni Stan Italiianskih Oboroženih Sil je objavil IS. januarja svoje 968. vojno poročilo: V vzhodni Tripolitaniji so živahni boji. Naše močne zadnje straže so se zapletle v boj z znatnimi sovražnimi U Comandante Grossi eol suo equipaggio dal Duet' Poveljnik Grossi s moštvom pri Duceju predvsem prinesel pozdrav Duceja.! Dejal Je med drugim: »Da. pregled Roki dologeni v členill 2f> 27 in 28 Oboroženih Sil te dejanje vere. Mili- j uredbe z dne U. decembra 1«42-XXI. v kolikor gre za opravila tretjih in ca. ki je ostala narod, ima neizčrpne vite. Ona je danes navzočna na vseh bojiščih naše vojne, navzočna je povsod s svojimi veterani in svojimi mladimi legionarji, ki jih vse preveva ista volja za dosego zmage, zanesljive zmage, h kateri nas vodi nezmotljivi genij Duceja.« Galbiatijeve besede so vzbudilo nove manifestacije navdušenja, ki so dosegle svoi višek v petju legionarskih in skvadrističnih pesmi ter v nesprel- enolaiui. 20 sovražnih oklepnih vozi nem vzklikanju Duceju. Po končani smo uničili. V Tuniziji so naše Čete odbile so- Zahvala Vel. Kraljice in Cesarice Visoki Komisar ie dobil na svoio vdanostno. brzojavko, ki jo je poslal Vel. Kraljici in Cesarici za njen rojstni dan. naslednji odgovor: »Vam in prebivalstvu najlepša zahvala Vel. Kraljice in Cesarice za vljudne čestitke, ki jih je Veličanstvo z veseljem sprejelo. — častna dama markiza Kina Leonarditi di Villacor-tese.« DVAJSETLETNICA MILICE Navdušene manifestacije prebivalstva Florenca, 17. jan, Šef glavnega s taca Milice ie otvoril proslavo prve dvajsetletnice oborožene straže Revolucijo h tem, da je pregledal pomembne formacije bataljonov Črnih Srajc, sestavljene iz starih in najralajših legionarjev. Ni brez pomena, da so se proslavo 20 letnice — seveda resne proslave, kakršne odgovarjajo sedanjemu trenutku — začele v nadvse faši-8 to v s ki Florenci, ki je na revolucionarna dejanja vezana po neizbrisanih spominih. Obisk generala Galbiatia v Florenci dokazuje, da so stari izvori Milice v skvadrizmu in da ie skvadri-stični duh postal danes duh fašigtov-ekih legij. Skvadristični bataljoni in roed njimi v prvi vrsti goreči toskan-•ki bataljon, ki so bore proti prvot-nemu sovražniku Fašizma, dokazujejo In potrjujejo. da se Revolucija razvija V isti v«rj j,, z žrtvami njenih prvih vernikov in da ima Milica, ki se ie že uveljavila v zmagovitih vojnah svoje-Ea času, v sebi dovoli sile, da zajamči obenem z vsemi drugimi silami faši-Btovske I tali le uspeh in končni triumf v tet nasi borbi. Generala Galbiata so na postaji spreieli prefekt, zvezni tajnik in dru-sre kraievne hijerarhije. Potem ko se te poklonil pred kripto padlih za Ite-volucno in pred spomenikom padlih v vojni, kier ;e položil dva lovorieva venca, se je v spremstvu istih oblasti *n hierarhov ter poveljnikov 4. ju 7. Pp*u črnih srajc podal na Piazza della ,k'i('r so “e med tem razvr-stili fasHiovski oddelki, ki so tih oh-» 1 ! rart* .florentinske*. Fašiia z zastopstvi bojevniških organizacij ter navdušeno prebivalstvo, ki ie v?kli-rrn!£ Jh‘,u (!,1 v,'branju zaslav in pra-? TJj V. - Pr' otI,n generala Galbiatia so cddefki izkazali čast z orožiem. Ko jih je predstavil poveljnik pasu, jih e sei generalnega Štaba pregledal ato se ie vzpel na oder. kjer ie pla-pelal prapor florentinskega Fašiia in *jer so s fašistovskimj hierarhi bile tudi vojaške oblasti s sorodniki padlih legionarjev. šef Glavnega Stana ie odredil pozdrav Kralju in Duceju. nakar so se vsi legionarji odzvali z gorečim klicem. Nato ie sledila blagoslovitev in izročitev prai>orov novih bataljonov in izročitev odlikovanja za vojaško hrabrost sorodnikom padlih legionarjev in živini legionarjem. Odlikovanja ie izročil sam general Galbiati med neprestanimi navdušenimi manifestacijami občinstva Ko je nastal molk. je general Galbiati govoril črnim srajcam, ki jim ie manifestaciji ie general Galbiati snet odreail pozdrav Krajin in Duceju ter lako /nkiinčil prvi del bvujeua bivanja med florentinskimi prostovoljci. Kasneje je v Paiazzu Vecrluo podal poročilo 60C oficirjem 7. pasu Črnili srajc in iim podal točne smernice o bodočem debi na področju zbiranja in uvrščanja mladih sil v vrste Milice. Velika množica častnikov, teh pravih zastopnikov florentinskega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja je napeto in s ponosom sledila ikji-o-čilu. ki se ie zakliučilo s ponovnimi vzkliki Duceju in Milici. Končno si je general Galbiati ogledal protiletlsko baterijo Milice, pri čemer se ie zanimal za življenje legionarjev, s katerimi je zavžil tudi pripravljeni obed. Pojasnila in dodatki k naredbi za tajce v Ljubljanski pokrajini Objavljamo besedilo zelo važne uredbe, ki jo je izdal Visoki komisar ni l’.i bo objavljana v prihodnii številki »Službenega lista ljubljanske pokra-linef. Glasi se: Člen 1. Roki, navedeni v členu 25. uredbe z dne 11. decembra 1942-XXI ŠL 2£8., nanašajoči se na osebe, ki so 1. januarja t. 1. že bile v pokrajini, so ki se nanašajo na osebe, navedene v prejšnjem členu in na odnose prenočevanja. službe ali odstopa nepremičnin pred 31. marcem 1!)43-XXI so skladno podaljšani do t. aprila 1943-XXI. Opravila se nanašajo na položaj, kakršen je bil dne 31. marca 10-43-XXI. Člen 3. Do nadaljnjih določb je prekinjen potek rokov za izvršitev opravil s strani oseb in glede na osebe, ki sicer nimajo pogojev po čl. 2. uredbe z dne 11. decembra 1942-XXI, str-228. ki pa so bivale ali se mudile dne II. aprila 1941-X1X na ozemliu. priključenem Kraljevini s Kr. ukazom zakona z dne 3. maja 1941 -XIX št. 291. Člen 4. Ne smatrajo se za tujce glede na učinke, predvidene v uredbi z dne 11. decembra 1942-XXT. čeprav bi bili po posoiih. ki iili predvideva čl. 1. te uredite, neločena žena iu mladoletni otroci. ki_ žive s tistimi, ki imaio pogoje, določeno v čl. 2. iste uredbe. Člen 5. Ta uredba slopi v veljavo na dan obiave v »Službenem listu Ljubljanske pokrajine. Nekaj važnih pojasnil Z več strani so bili izrečeni dvomi in postavljena vprašanja o razlagi in uporabj uredite ' Visokega koinisaria za Liubliansko pokrajino z dne 11. decembra 1942-XXt št. 228. ki ie vsebovala določbe za nadzorstvo nad kre-tanjem iu bivanjem tujcev v Ljubljanski pokrajini. Večina izraženih dvomov se ie nanašala na usodo velikega števila onih Slovencev, ki so bivali sicer' več let v pokrajini, vendar pa nimajo pogojev rojstva ali pogoja pristojnosti v to po- podaijšnni do 31. marca 1943-XXI za krajino in ki bi se zato morali srna-lzvrsitev predpisanih opravil: I trati za tujce po. el; 2. navedene ured- a) za one. ki so državljani druge be. Več takih oseb je celo v državni države: cln/lii ali r elti5l»: /1 i-i./.-M. 'U države: b) za one. ki so se priselili v pokrajino po 11. aprilu 1941-XIX: c) za osebe brez državljanstva, v kolikor ne gre za osebe, ki so imele državljanstvo bhše jugoslovanske države. službi ali v službi drugih javnih ustanov. Zahrbtna propaganda ie celo že razširjala bojazen pred bližnjim ali verjetnim izgonom. Zalo smo ?e ca pristojno mesto obrnili s prošnjo za pojasnila in veseli nas. da lahko damo na vsa vprašanja Carri corazzati iUliani sul campo afrieauo Italijanski tanki na afriškem bojišču pomirile umestno, ako glede na ugotovimo, da ne gre tu vprašanja državljanstva, se še vedno proučuje, temveč ie šlo za to. da se določijo ločilni kriteriji za anagrafsko štetje, ki je poverjeno oblastem javne varnosti. Ker ni še določeno, katerim kategorijam oseb bo priznano polnoveljavno italijansko dr-zavlianstvo. to se pravi, ne da bi bilo treba vložiti prošnjo, ie bilo umestno, da sii ie poiem »pripadnika* pokrajine jemal v i>oštev kolikor mogoče omejevalno. Razume se samo po sebi. da bo oblast javno varnosti, ako bi bili za jvodelitev državljanstva določeni -širši kriteriji kakor v navedenem členu 2. enostavno črtala iz seznama tujcev one osebe, ki bodo tako dosegle italijansko državljanstvo Prav tako ie mogoče predvideti, da bo. italijansko državljanstvo razen v primerih priznania de iure priznano pod širšimi pogoji tudi drugim osebam. ki nimajo vseh poooiev. predpisanih za avtomatično podelitev. Tudi glede teh oseb velia. da bo oblast javne varnosti, čim bo urejeno vpra-»anie državljanstva, itoskrbela za njih erUiuie iz seznama tujcev. Kdo se izžene si ostali — ne ve se še. koliko iili bo •— bodo seveda tujci ali brez dr-zavlianstva, vendar s tem ni rečeno, da bodo morali biti izgnani. Izgnani' bodo le. ako so bodo s svojim vedenjem izkazali nevredne gostoljubja, ki jun ga daje italijanska država, ali pa se bodo prekršili proti njenim zakonom. Členi 15. in 10. uredbo namreč natančno ugotavljajo primere, v katerih sc tnjec lahko izžene ali mora biti izgnan. Izgnan mora biti tujec, ki je izvrši] katerega izmed zločinov, predvidenih v veljavnih kazenskih zako-nih tu za katero so ti zakoni že predvidevali dodatno kazen izgona kakor morajo biti izgnane tudi osebe brez sredstev ali ki izvršujejo prostitucijo ah poklice, ki prikrivajo brezdelje, alt so potepuhi ali prosjaki. Lahko pa so izženejo tujci, ki so bili obsojeni za druge zločine/ ali ki ne morejo dokazati. kako in od česa živijo ali pa so se prekršili proti predpisom o bivanju tuieev ali določbam, ki so bilo izdane za varstvo javnega reda in notranje varnosti, ali pa naposled osebe, ki zaradi svojega vedenia predstavljalo nevarn9st za javni red. Kakor io torei razvidno, ie pretežno od samih prizadetih odvisno, ali lahko ostanejo v Pokrajini ali se iz nje izženejo. . Za tujce, ki se izkažeio da spaštu-leio zakone in ukaze oblasti pa so vse skrči le na golo formalnost pri-tave oblastem, ki so nazničene v uredbi (Kr. Kvestura za občino Liuhliana. v ostalih občinah pa uradi javne varnosti. kier ti obstoie. sicer pa občinska oblast) in da tam izpolni io obrazec. ki predstavlja izjavo o bivanju. Prijavna obveznost tujcev ' V tej zvezi ie treba upoštevati, da prvo poglavje uredbe (členi 3. do 14.) vsebuje splošne in stalne določbe, ki. se nanašajo na tujce, ki so prišli na o/emlie Pokrajine po 1. januarju t. !.. medtem ko tretje poglavje (členi 25. do 28.) vsebuje predhodne določbe in se nanašajo na Juice, ki že bivaio v pokrajini. Določbe prvega poglavja se uiemaio z veljavnim sistemom v vsej ostali Kraljevini, medlem ko določbe tretjega poglavja dolpčaio samo roke, v katerih morajo vsi. ki se že nmde v pokrajini. izvršiti prijave pristojnim oblastem. Splošne določbe predpisujejo obveznost tnjca. ki vstopi v Pokrajino, da se v 24 urah po svojem prlhndu zglasi J' r j oblasteh, da poda izjavo o b.,runu. To obvezo mora izpolniti vsakokrat. ko preloži »voie bivališče k ene občine Pokrajine v drugo. Niso pa dolžni iavili se in podati Iziave tuiei, ki prihaiaio v Pokrajino liimo prehodno, ne da bi se za ust a v-; Ijali. Prav tako ni dolžan zglasiti se *sel>no bolni tulec, »eudar pa uiora podati izjavo o bivanju. V tem primeru mora predložiti izjavo po osebi »vojega zaupanja ali osebi, pri kateri biva ali ki mu pomaga. Čim ta ovija preneha, se mora tujec zglasiti osebno. da potrdi že predloženo izjavo. O predložitvi izjave izda oblast, ki p> ie sprejela, posebno potrdilo, ki predstavila dokaz, da ie obvezauee izpolnil dolžnost, ki mu jo uredba nalaga. Obveznosti delodajalcev ter vodij zavoilov in prenočili Razen navedenih obveznosti, ki iih »norajo izpolniti tujci, pa so še obveznosti. ki iih morajo izpolniti osebe, ki stopijo v posebne odnose s tujcem. Tako morajo lastniki hotelov in tisti, ki vodijo vzgoine. izobraževalne zavode ali zavetišča. zdravstveni domi in zavodi, civilne ali verske skupnosti In sploh vsi. ki za odškodnino daieio »lanovanie. kakor n. pr. tisti, ki oddajajo sobe. opozoriti tuica na obveznost. da se osebno zglasi in poda iz-lavo o bivanju, razen tena oa moraio pariti, da ie to obvezo izpolnil in morajo od niega zahtevati, da Hm v 24 urah po sprejemu predloži potrdilo. Izdano od oblasti, čigar podatke moraio vpisati v seznam eostov. A ko tulec ne pokaže potrdila, moraio navedene osebe opozoriti pristojno oblast v nadaliniih 24 urah. Tisti, ki iemljeio tujce v svoio složno. n. pr. za uradnike, delavce, hlapce ali služkinje itd., moraio prav tako sporočati vse osebne podatke teh oseb v treh dneh po spreiemn v službo in podobno sporočilo moraio predložiti tudi tedaj, ko tujec zapusti služho in S'cer v 24 urah po nrenehanhi službe. Razume na se seveda, da takšna spo-ročdla. ki iih napravi delodaialee za tujca delojemalca, ne osvobode tuica obveznosti glede lastne priiave. Končno mora vsakdo, ki iz kakršnegakoli naslova prenesti tujcem last ali uživanie nepremičnin, zemljišč ali stavb, ki se mude na ozemlju pokrajine. obvestiti o tem oblast v 10 dneh Vse navedene določbe veljajo od I. januarja t. I. dalje. Položaj tujcev, ki le bivajo v pokrajini Urediti pa ie bilo treba položaj tistih. ki so že prej imeli eori navedene pogoje, in temu namenu odgovarjalo členi 25. do 28. tretjega poglavja uredbe z dne 11. decembra 1942-XXI tl 228. Predvsem si moraio tujci, ki se že mude v Pokrajini, preskrbeti potni list ali drug odgovarjajoč dokument o istovetnosti. iz katerega izhaja državljanstvo. Ta dokument moraio Izdati oblasti one države, ki H tujec pripada, v primeru pa. da gre za osebo brez državljanstva .oblasti države, v kateri ima stalno bivališče. Razen tega se moraio javiti oblastem, da podajo izjavo o bivanju. Rok za preskrbo dokumentov o istovetnosti in za zglasitev zaradi iziave le bil s členom t. nove eornie uredbe podaljšan do 3t. marca t L za vse. ki so državljani inozemske države ali brez državljanstva, in to ne elede na čas. kdaj se ie začelo niih bivanie v pokrajini. V tej zvezi moramo ugotoviti. da se smatrajo, za državljane hne države tudi tisti, ki so do anrila 1941 Imeli jugoslovansko državljanstvo, so si pridpb!li državlianstvo drnce države (nemško, hrvatsko. madžarsko itd.). Brez državljanstva so predvsem tisti. ki že nrcd aprilom l94t-X(X niso imeli nobenega državlianstva. ali na so imeti državljanstvo, ki ni bilo jugoslovansko tn so ga nato izgubili, kakršen bi utegnil biti orimer n Potiakl. Za tiste pa. ki so do anrila 1041-XIX imrii hipnslovanskn državlianstvo in ki niso medtem pridobili drugega državljanstva, postavila uredba z dne II. deeembra 1942-XXI It. 228 važno razliko: ako »o biR rojeni In nrtslofn!1 na dan 11. aprila 1941-X1X. na ozemlju. priključenem Kraljevini Italiji, na njem prebivajo stalno 15 let in so bili tu tudi navedenega dne. niso tuiei! v vseh drugih primerih pa imajo iste obveznosti, ki veljajo za tujce. Žene in atroci V tej zvezi so nekateri opozorili, da sta v mnogih primerih mož. odnosno oče. v posesti pogojev, da bi iih bilo smatrati za pripadnike Pokrajine in bi se nanje ne mogle nanašati določbe o tujcih, medtem ko bi žeua in mladoletni sinovi ne imeli istih pogojev (na primer, ker so bili rojeni drugje). Sedaj pa se s členom 4. nove uredbe, ki jo prinašamo zgorai, ugotavlja, da žene. ki ni ločena (bodisi zakonito ali dejansko), in mladoletnih otrok, ki skupaj žive s tistimi, ki imaio pogoje po členu 2. uredbe a dne 11. decembra 1942-XXI. št. 228. ni mogoče smatrati za tujce, čenrav niso bili roieui na ozemlju, priključenem Kraljevini Italiji, ali niso bili na niero pristojni in stalno bivajoči 15 let. odnosno bivajoči v trenutku zasedbe. To pojasnilo izhaia iz pojmovanja družinske enotnosti. kar bo nedvomno odvzelo skrbi velikemu številu oseb. Ker gre za tolmačenje. ie samo po sebi razumlrvo. da ie ta določba v veljavi že od t. januarja t I.. ko ie stopila v veljavo prejšnja uredba. Kavi roki za prijave Nova uredba Visokega komisarja podaja nadalje važno ugotovitev v po-eledu ureditve položaja tistih, ki so do aprila 1941-XIX imeli iugostovan-sko državlianstvo in si niso med tem pridobili državljanstva druge države, pa nimaio pogojev, ki iih predvideva čl. 2. uredbe z dne 11. decembra 1942-XXI št. 228. Glede učinkov uredbe in dokler ne bo izšel zakon o državljanstvu. ki bo mogel boli ali maui širokogrudno dovoliti pridobitev italijanskega državlianstva. ostaja v veljavi razlika med tujcem in netujcem. vendar se v novi uredbi določa pomembna razlika glede obveze o zglasitvi in izjavi bivanja in sicer v tem smislu: Za tiste, ki so se vselili do italijanski zasedbi, ie rok. kakor za vse osla-! le tujce, podaljšan do 31. marca, za tiste pa. ki so v trenutku zasedbe v stalno bivali in so se nahajali v Po-, krajini, ie ta obveza do nadaliniih do-ločb ukinjena. V zvezi z zgorai navedenimi podaljšanji. ki so bila dovoljena zaradi te; žav. na katere so mnogi naleteli pri preskrbi dokumentov o istovetnosti, ie bilo podaljšano tudi uveljavljenje členov 26. 27 in 28 tretiega poglavja (prehodne določbe) uredbe z dne 11. decembra 1942-XXI št. 228. in sicer v tem smislu, da bodo morali v skladu z novimi določbami lastniki hotelov. in tisti, ki vodijo vzgoine zavode, zavetišča, zdravstvene dome in zavode. civilne in verske skupnosti, ali ki sploh daieio za odškodnino stanovanje. izvršiti takoj vse. kar določa uredba in kakor smo to zgorai pojasnili glede tujcev, ki so prišli v Pokrajino po 1. januarju t. I. kajti za te tuice nit noben rok podaljšan in ured'a ie v tem pogledu že v veljavi, medtem ko bodo morali izpolniti iste obveznosti: glede tujcev, navedenih v člonu 1.. nove uredbe šele s 1. anrilom t. L. I upoštevajoč seveda pri tem kot osnovo položaj svojih gostov na dan 31. marca. Nobene obveze pa ne bodo imeli elede oseb. ki so navedene v členu 3, nove uredbe, dokler ne bodo izdane nove določbe. Analogno moraio dolični. ki po 1. januarju vzamejo v svoio službo tuice. ki so prišli po lem dnevu v pokrajino, naznaniti oblasti njihov sprejem v teku 3 dni. njihov odpust na v teku 24 ur. Za tujce pa. ki so bili 1. ir. nuaria že v pokrajini, se bo morala predložili prijava 1. aorila. omejeno na one. ki bodo še v službi ali pa to bodo zapustili dne 31. marca. Za one. ki »o označeni v členu 3. nove nared-be. zaenkrat ni nikake dolžnosti za priiave. dokler ne bo novih posebnih odredb. Naposled moralo on!. VI so odstopili (primeru prisiljene fn opravičene za-pred 31. marcem v last ali užitek Jna- ~ jem, kolonat) nepremičnine, ležeče v pokrajini, kakemu tuicu. spadajočemu med one. ki so našteti pod čl. 1. nove uredbe, javiti ta odstop naslednjega 1. aprila, ako ie dotičnl odstop 31. marca še vedno v veljavi. Za cesiie. izvršene tujcem, ki so prišli v pokrajino po 1. januarju, ie naredba. kakor smo že zgoraj navedli, že v veljavi in zato morajo biti javljene v 10 dneh Častne odsotnosti dotična oseba lahko smatrala kot pristojno, ako ie imela na ozemlju, priključenem Kraljevini v dotičnem razdobju svojo hišo in svoio družino. Drugo vprašanje glede pristojnosti po določilih čl. 2. naredbe ie to. ali se sme smatrati za pristojnega samo oni. ki ie imel v trenutku zasedbe izvirno pristojnost v kaki občini pokrajine ali drugega ozemlja priklop- no omenjeni eosuf. Ne zahteva pa se ' Ijenega Kraljevini, ali pa tudi oni. ki nobena prijavo do novih navodib za se ie tako pristojnost pridobil po svoji cesijo nepremičnin osebam, označe- invnj službi. Jasno ie. da ie. kjer ni drugih omejitev, treba smatrati za pri-stoineea prvega in drugega. oim pod čl. 3. nove naredbe, Preskrba listin • Istovetnosti Zelo važno in ne lahko rešljivo vprašanje ostane in bo ostalo vsekakor za mnoge ono. ki izhaia iz dolžnosti. priskrbeti si listine o istovetnosti tudi v podaljšanem roku do 31. marca, zlasti za one. ki so do aprila 1941-X1X imeli jugoslovansko državljanstvo in pristojnost v kaki občini. ki ni priključena Kraljevini Ita- Tudi se ie postavilo vprašanje, ali se pod »stalno bivanie 15 let« razume neprestano bivanje ali pa bivanie v presledkih, ki znašajo skupaj vsai 15 let. K temu se pojasnjuje, da pojem stalnega bivanja ni oslabljen s kako krajšo začasno in slučajno odsotnostjo, s katero ni bila zvezana preselitev z družino v novo stanovanje, zato kra'»-ko oosotnost v teku 15 let pred 15. liji. Za take mora biti dokazilo o isto- aprilom 1941-XIX ne ovira, da se pro-vetnoslj izdano od državne oblasti S|mc smatra kot s.alno prisoten, onega kraja, kier imaio dotičniki svo-j. Končno le treba ugotoviti, da ie v ie stalno bivališče. Ako ere tedaj za, 1 zrazu ch.9. »kdor :«i vzame v svojo osebe, ki so slučaino v pokrajini, pa , službo tuica« razumeti tudi javne na-bivajo stalno v kaki d rimi državi, si i prave, ker odredba ne deta razlike bodo morale te priskrbeti listine pri mjd lavnmi ah zaseanrmi delodajalci. • a • «« tl ia , * i • .. . : ^ 4 - m C A e.jJOCnioni nnnni /Irmrn a l.t f Jože Marčan V nedeljo zvečer je umrl za knojo eden izmed najbolj znanih Ljubljančanov Jože Marčan. upravitelj sanatori-la »Šlajmerjev dom«. Rodil se ie 2A decembra 1890. v Goricah uri Kranju. Ko se ie izšolal in usposobil za bančno službo, ie moral za dolga leta k vojakom. Pred desetimi leti Je pričel delovati v Liub-liam. ki er ie povsod pokazal svoie upraviteljske in organizatorske sposobnosti. Prenovljenemu Šlaimerjeve-mu domu se ie posvetil z vso liubez-nuo in mu žrtvoval vse svoie moči. Zdai 'e neizprosna smrt nrezgodri zahtevala življenje moža. ki ie b i poln volje do dela in volian pomagati tudi v lavnih koristnih organizacijah kier le bila njegova pomoč zaželena in poti ebna. Težko prizadeti dmžini tudi naše najiskrenejše sožalje! pristojnih oblasti v tuzemstvu alj pri konzularnih oblasteh. Če pa gre kakor v večini primerih za osebe, ki so se zdai nastanile v pokrajini, bodo listine izstavile dotične občine, ki bodo do takrat urejene za izdaianie takih pstin. Bilo je vprašanje, ako tako listino predstavlja osebna izkaznica o istovetnosti. Vprašanje se mora zanikati, ker izkaznica o istovetnosti ne vsebuje oznake državljanstva. Na drugi strani moraio biti občine v stanju, da izdajo iziave tistim, ki so se preselili v Ljubljansko pokrajino po italiianski okupaciij. Na temelju izjav, ki so iih S tem so objasnjeni razni dvomi, ki so se bili pojavili, in ie treba interesentom priporočiti, da nai se vestno drže objavljenih navodil ter nai ne čakajo na izpolnitev rasnih dolžnostj nrav do zadnje ure zadnjega dneva. Le tako se bo lahko preprečil naval na urade in le tako ne bo nihče tvr. gal. da pride ned udar sankcij, ki iih predvideva uredba. Visoki Komisar na seji za ureditev javnih zaklonišč -švoT čas pred loži ti interesenti, m upo-; Komisar'nre^sldova^^^vladld palači rablja naredba z dne 4. urana 1941-; sestanku, ki so se gaudeležili v ee- so vzeli na stanovanje priseljene ose; zveze industrialcev in drugi uradniki be Zato nai ©m. ki še niso usttegli Visokega komisariata. tej dolžnosti, to takoj store v svojem lastnem interesu, da se izognejo sankcijam. predvidenih za sestavo seznama tu'rev. Za izdajo odnosne izjave glede njihovega državljanstva bodo občine tah- Visoki Komisar ie dal navodila za takojšnjo popravo že obstoječih javnih zaklonišč, elede ured:tve prostorov za zal-Jonišča in za gradnjo novih zaklonišč v mestu. Poteg tega je odredil, da se moraio popraviti zaklonišča v (7lPflo]iep']j T n (JmirriK Innntk J../, .. F. L ko upoštevate pravdno listino, v nm sied^t/ ^ nih dvoranah vrst j nclne liste ah listine o držav- v podietrh tovarnah šr> Tah»-J vodih Ijanstvu bivše jugoslovanske države, ter v IrLvn h upadih. d saj ie bilo to drzavhanstvo vezano s pogoiem pristojnosti Za državne uradnike. "lede katerih obsto:e Iistbie ali potrdila o pristoinosti pri javnih upravah. bodo slednie lahko izdale iziavo. potrjujočo podatke, izhajajoče iz osebne razvidnim. Komur ne ho mogoče na ta način dokazati svojega lastnem položaja, se bo lahko obrnil na konzulat one driave. na katere ozemlui leži občina nie"Ove pristojnosti. dav dohi odnosno retrdilo. Na vsak način čl 30.. ki erzi s kazniio zapora do 2 mesecev. bod!?i z zanorno kaznim samo ali zvezano z gtobo do 5000 lir. tujcu, ki so ga našli brez predpisanih listin, upošteva tudi nrimerih težkih oornričlii-v:h ovir. Vendar ie dehro poudariti, da nemočnost priskrbeli si listine o istovetnosti ne razbremenjujejo tuice v nikakršnem nogledu ob obveznossti priiave bivališča. Pojmi pristoinosti in bivnn'a Neko drugo vprašanje, o katerem so trla naprošena pojasnila, se tiče tolmačenja določil čl. 2. naredbe z dne 11. decembra 1942-XX1 št. 228. v kolikor se. tiče dejanske prisotnosti v Ljubljanski pokrajini ali v drugih ru-i neslovanskih ozemliih. nrikroplienih } Kraljevini tl. aprila 19tt-XIX. Poia-1 vila se ie možnost, da ie bil kdo na poslovnem potovanju ali zaradi družinskih razmer kak dan v kakem dru- Vo bikom, ki doma pridelujejo olie. ie vojno ministrstvo v Rimu s posebnim odlokom dovolilo izreden dopust. in rieer od začetka leta do konca aprila. Osebne vesli U.nrli so; V L]ubl?ari: Antonia Ilauffnova; Jože Plut, nslunbenec tvrdke Souvan; Antonictta Konl-čeva; Prajo Avser, pcStnT IrSpcktor; 9lTctnT Janca KoSrarfJ, posestnik v Sodražici; Janez Kavčič, Rt roji iik; Franc Fink, uslužbenec kavarne »Evropa«: izletna Anten ja Saplova; Mrko Kogu], v.&Ji caiinski kontrolor; 85!etna Frančiška Henedikova' Bronkica Langerholco-va, 871ctna Fani de Schiava, bivša gostilničarka *n posestnica. V Črnomlju; Jožefa Setinova V Celju: MPetna Marja Tečakova, zasebnica; 77letni Ivan Breznik, krojaški mojster In bivši gostilni ar V t!ar beru: 7ulctni Ivan Albreht, upokojenec; 8.Vctrr Milia Sirotič, slikar; 511etnl Vasilij Stojanovič, kfjučavn:'ar državnih železnic; 75!rtna Marija Valherjeva. V Novem mostu: G31ttna Amalija Morelova; Lidijea Brodšnajderjeva, keramična sfikarica. V Šmihelu nad Žužemberkom: 651etnl Anton Jur slikar. V LbnbuSu: 561etni Franc Kotnik, višji poštni oficial. V Braslovčah: 69!etni Anton Plaskan, posestnik. V šmarjeti pri Novem mestu: 681etni Janko Mole, posestnik in trcovec. j gem kraill. ali na ie bil nokliem nodi V Ribnici: S7lefcna Rozalija Burgerjeva. Iorožje. Jasno ie. da se bo v takem* Naše sožalje! ŠPORTNI IBOmu Z nedeljskim šestnajstim kolom so načeli drugo polovico prvenstvenega tekmovanja. Zabeležili so rezultate: Fiorentina-Roma 3-0. Vicenza-Geno-va 0 1, Milano Juventus 2 0, Venez-a-Livorr.o 0-1, Torino-Ambeosuuia 1-3, Liguria Bari i_o, Atalanta-Bolosna 10, L»«io-Triestina 3-1. Tokrst je šlo na vseh tekmovanjih za res in z« vse; niso se hoteli zadovoljiti s polovičnimi rezultati. Značilno je, da so na treh mestih zmagtla gostujoča moštva, dočim je pet domačinov pospravilo celoten izkupiček. Dve od treh zmes na tujem sta zelo važni za trenutno klarifikacro: Livorno si ;e z obema točkama iz Benetk spet pomagal na prvo mesto. Torino pa je s porazom na lastnih tleh zdrknil na drugo. V tc( drugi. torm‘ki b:t-ki, se e Ambroriana oreriia skoraj do vrha in se enakovredno postavila ob bok Torinu. Na samem začetku drugega dela tekmovanja je tak položaj zelo zanimiv. D ose d Vri potek dogodkov te dovolj na-mačil in razodel Vnoči in sredstva pceOinih moštev In precej določno raztrrnT niihove San-e Videti je. da se novinec (v zgornji hiši) Livorno ne da kar tsko zlahka odriniti in da hoče še nadalje govoriti svojo močno besedo. Po drugi strani so r>rizadcvan'a obeh torinskih moštev sicer upoštevanja vredna, toda n;~o vzt-atna in ne more-'o prepričali. Juventus e no nedeliskem po-azu v Milami na četrtem meriu. V Ambroriani, nekdanjemu mnogoletnemu prvaku, se je pojavil nov faktor, ki bo nemara precej občutno vrvel vso svojo težo na tebJmco. P-rrivanie v sredini ;e trenutno privedlo do neke preptunacUe, Troč’-n-ska skupina Lari«. Fic entira .in Ata-lenta se je ločila in se z 13 tockemi počuti kar dobro tik pod vodilno 6e. trorico. CTcd**a n-mova In TiflTaho s 17 točkami. Se Bclotma s 16 spada v to interesno sfero Izrazito v snod-ro hišo srvdalo oriali: Ligurija se je z nedeljsko domačo zmaco poriavila ra čelo tega oddelka, povzpela se je preko T iert:ne. Bari'*), in Rome za tri mesti navzgor, v-e o"ta’o na 'e c-talo s staro zalogo točk na svo !h r-e-tih. Neverjetna Trie^tina. ki s svotn skro*rn0 zalogo 11 točk vbi t’k rod preordom. V drugem razredu se je Spe-da o'amoevo-'n»: sama je pnravila che točki, na*bo!1 spu-i konkurenca ‘e octala brez njih. Trim je sedat s 23 točkam! Binj, v vodstvu. Pe-eda ’e to le trenutro st-n e. ker v te! tek-mo.vriui skuri ni ge dolgo ne bodo v-i rač”rt na č'stem; ie mno^o sko-aj immd-'vne nenreračnnUivosti v teh moštvih, ki vedno znova po^tavUajo vsa uribonta na glavo. q p DETEKTiVSXS POVEST SKRIVNOST TETINE DEDIŠČINE NAPISAL HLBBuBT ADAMS »Še besedice ne.« ie hitela zatrjevali gospodinja. »Sama sem se dovoli-krat čudila, mar ne. Ted? Toda če človek živi dvoino življenje in si lasti vzdevek Charles Vinev — se mu lahko zgodi kdo ve kai. samo dobrega nič.« »Zdai ste izgubili še Billa Bellasta... Hud udarec za vašo hišo. Kakšnega stanu ie pa bil Bellast prav za nrav?« »Preživljal se ie 8 podpoio za ne-rajtoslene,« ie odgovorila Mrs. Gou-lova. »Tu pa tant ie že iztaknil kakšno delo. zaslužil ie pa le premalo, da bi mogel dostoino živeti.« »Srečni postopač!« je zamrmral Jim-Oiie. »Država pomaga vsakomur — In kai je počel, kadar te našel delo?« S slednjimi glasnimi besedami ie ogovoril gosnodaria. ki ie nemo zroc predse sedel v naslonjaču ob oknu. »Dninar.« le bila edina beseda v odgovor. »Današnji dan ni kdo ve kakšnega povpraševanja po dninarjih, bi človek rekel — ne?« Mr. Goule ie preslišal vprašanje, zato ga ie Jimmie s poudarkom ponovil. »Ali je delal v pristanišču?« »Nič slišal o tem.« ie spet odgovoril redkobesedni gospodar. »Našli so ga blizu Rotherhitha v reki. mar ne?« »Čuite vi.« ie zdaiei boiaželino povzdignil Goule svoi glas. »kai oa prav za prav vohliate okoli zaradi tega Billa BeBasta? Saj ni bil ne vaš pajdaš ne tovariš iz kluba Pieeadillv!« »Natanko tako«, ie dobrodušno menil Jimmie. »On in iaz nisva bila v tesnejših stikih. Zanimalo me ie le. ali veste kai podrobnejšega o niegovi žalostni usodi. Kakor pravi vaša žena. te vendar neznanska smola, če Izgubi gospodar kar dva svoia podnajemnika v tolikanj čudnih okoliščinah.« »Kai ima le Bill Bellast opravka s stotnikom Brudnom?« ie zagodel Goule. , : . »Saj to ie tisto, kar sem hotel od vas izvedeti.« | »Aa?« ie zarentačil Goule. »No. če hočete to vedeti, ie odgovor preprost: i nič!« « „ j »Ali ie bil Bellast zvečine trezen?« ie vprašal Jimmie Mrs. Goulovo. ki ie ! imela boli razvezan iezik. »Kolikor toliko.« ie odvrnila in ošinila s pogledom svoiega moža. »Mislim namreč, da tisti ljudje, ki trdno na nogah stoje, po navadi ne padaio v vodo.« »Nikoli nisem videla Billa prav pijanega. Rad je srknil svoio merico piva. opil se pa ni nikdar tako„da bi ne vedel, kaj počne.« »Ali se ie rad prepiral?« »Nič boli kakor drugi moški.« »Kai mislite, ali ie nadel v vodo. ali so ga oa v vodo vrgli?« »Kdo more to vedeti? Blizu Rotherhitha ie mnogo surovih pretepačev.« »Ali ie rad stavil? Liudie. ki se do dirkališčih klatijo, po navadi niso kai prida.« »Bill Bellast.« mu je skočil gospodar v besedo, »ie bil navaden delavec. Zapomnite si to enkrat za vselej.« »Kai čemo!« ie vdano menil Jimmie. »Kdai ste ga prvič pogrešili?« I »Dva dni prej. preden smo izvedeli za niegovo smrt. je bil odšel.« je od-I govorila Mrs. Goulova. »Mislila sva že. da so ea zaprli: edino čudno »e ' nama ie zdelo, da nisva od nikoder ; ničesar slišala.« »Ali so ga že kdai Drei zaprli?« »2e, pa ne po njegovi krivdi.« »Ne verjamem, da...« | »Ali še ne boste kmalu končali?«: je zarenčal Goule. I »Kmalu.« ie priiazno odvrnil Jimmie. »$nmo še eno vprašanje. Ali ie rad hodil na dolge Lzprehode?« j »Kai pa spet to pomeni... dolgi iz-1 prehodi...?« se ie raztogotil stari. I »Hotel sem le reči. da ie odtod do Cherrv-Garden-Stepsa naimani šest do osem milj. Po kai ie le šel v Rother- j hithe?« , I »Utopljence lovit.« ie odsekano zagodel eospodar. . .» Jimmie ie izprevidel. da ne bo me kaj prida več izvedel. Odpravil se ie. ne da bi Mrs. Goulovj pozabil še en-: krat izreči svoie sožalie in ii prisrčno želeti, da bi kmalu spet oddala praz-j no sobico. Mrs. Goulova mu ie sledila prav na cesto. ; . i »Ne smete moiemu možu zameriti odliudnega vedenja.« ie rekla počasi, in nerodno. »Odkar Billa več ni. ie ves izpremenien. Postal ie čmeren in razdražljiv.« I Jimmie ii ie primzno pokimal in se odpravil na not. Ni pozabil — kakor bi ne bil Gregorv Bruden. ta popolni in dostoini kavalir — dvigniti svojega klobuka v slovo. Z razgovorom ni bil nič kai zadovoljen. Zdelo se ie. da ie Tedu Goulu prizadejala Billova smrt hud udarec, bil ie oa vendar nekam zaprt, da se človeku nehote_ vsiliuie misel, da ve kai več o zadevi. Občutljive ljudi kaipak tuia radovednost žali. toda Goule ni bil človek tako tanko ustroienih čustev. Morda bi ne bilo niinak. če bi se pridružil mrliškemu ogledu! Ko se bo vrnil Sprules. se bo z niim pomenil o stvari... nemara se mu le še posreči, razvezati Tedu Goulu iezik_ 20 Ko le Jimmie po eni eri trdega dela v pisarni odšel na ulico, se te zdajci odločiL da poide domov in porabi Nonno na kratek (sprehod t avtomobilom. Cisti trak Uma lahko samo koristi. Peljala bi se ob reki navzgor, pa ne kam. kier ie kakor v Maiden-headu vse polno l i n d i. temveč v kat«; | šen miren in tih kotiček Zvečer bi , bil po večerji pravi užitek, voziti se v hladu ob reki proti dointi. Odkar sta se ukvarjala z zadevo s O.ueens-Gata. sta se nrikraisala z.e za inarsi-kteri izlet, zato ie Jimmie toliko boli hitel, da Nonni pove novice o Billu Bellastu. Mogoče bi utegnila niei ši: niti odrešilna misel v glavo, kako bi se dala spraviti v sklad Billova žalostna usoda in ona druga stvar. Bilo ie o pol šestih, ko ie prijel domov. Sobarica mu ie povedala, da ie gosna odšla v mesto. Jimmie si ie naročil čai. da mu bo čakanie kraiše. Cas ie mineval. Nonne ni bilo do; mov. Začel se ie vpraševati, kam neki je utegnila oditi. Razen Bridemanovih ni poznala nikogar, ko je bila nriria v London. Tonv in Mollie sta bili na popotovanju. In kolikor ie v-dri. ni bila še sklenila nobenih novih prua-telistev. on sam se Da doslej niti potrudil ni bil. da bi io vpelial v kvar-taške družbe. Sleherni dan sta drug drugemu povedala. kakšne__ načrte imata — in prav za danes ii ie bil Jimmie obljubil, da se bo kmalu vrnil. Bilo ie torei na moč nenavadno, da ie odšla zdoina. ne da bi bila kai naročila zani. Premagovale se ie še nekai časa čakal potlei ie oa nestrpno pozvonil. »Ali gospa ni povedala, kdai se namerava vrniti domov?« je vprašal sobarico. »Ne. »ir. Pričakovali «no io za čaino uro.« »Ce ni morda šla knrn v mesto, aa popiie pri prijateljih čai?« »Ne. sir.« »Kdai ie odšla?« »Ob kakšnih treh.« .... »Nemara ie oa kuharici kat naročila?« , . »Bom vprašala, sir.« .... Dekle ie odšlo in se vrnilo ze čez kakšno minuto s sporočilom, da se j« gospo odpravila skoraj točno oh treh zdoma, da ie odšla sama in ni nobenemu poslu t>ovedala. kdai se namerava vrniti. Vsi so bili kaipak prepričani da pride že ob štirih ali o pol petih spet domov, zakai ob tei uri ie no navadi ukazala skuhali Čai Ura se ie pomaknila že čez pol šesto in Jimmiju ie postalo tesno pri srcu. Jel si ie dopovedovati, da ie blazen, ker si po nepotrebnem glavo beli. Kakšna malenkost io ie kdo ve kie zadržala... K popoldanski pred; stavi prav gotovo ni bHa šla. ker bi bila sicer morala oditi že prei zdoina. Preikone ie srečala kakšnega znanca... Stoj!... nemara se te pa cdoeliala * avtomobilom na sprehod, na ima okvaro na poti... Sama ni nikoli šofirala Odločila se ie. da bo šel povprašat v garažo. Skočil je na noge in odhitel nekai ulic slran k tvrdki, kier ie imel avtomobil v garaži. Voz ie bil na mestu. Povedali so mu. da mrs. Haswe!!ove tisti dan sploh še videli niso. Jimmie se ie resno vznemiril. Vrnil se ie domov, da poizve, kai ie gosna ukazal za večerio. Dognal ie. da ie naročila večerio _ neobvezno o poli osmih kuharici ie na deiala. da bo jedilnik določila, ko se vrne gospod. čas ie tekel in ura ie kazala že deset minut čez sedmo. Jimmie si te deial: Ne bodi vendar bedak! — Kal pa ie to. če pride žena nekoč malo pozneje domov? Ali se ne zakasnilo — danes, iutri — vse ženske? Toda tokrat gre za Nonno. za njegovo nebogljeno Nonno. ki se v Londonu koma i snozna. Zdajci se mu ie posvetilo. 0. norec neumni! Kaipak — da se ni orel soomnil! K Enidi ie šla. k Enrdi Cow-levevi! Z občutkom sproščenosti ie stopil k tplefonu in zavrtel Enidino. številko. Hvala Bedu! Sama se ie oglasila... Ne. 1 Nonne ni pri niei... in tudi bilo ie ni. ' Danes ie snloh še ni videla, pa tudi telp^onski ni govorila z nio. Hlastno se ie opravičil Enidi. Gro«. liiva misel se mu ie splazila v mozga- Filatelija t Prof. Ivan Vavpolič in filatelija Pretekli teden ie nas vse prizadela boleča izguba: iznenada nas ie za cedilo zapustil naš splošno znani in nenieni umetnik prof. I. Vavpotič. . Kaj ie bil za nas iti tudi vedno bo. 1« lahko vsakdo uvidel že iz kratkega fivlienjepisa, ki ga ie priobčil »Družinski tednik« v svoii preišnii številki. V’ tem članku pa ni nihče omenil tetra, kar navdaja srce vsake ta slovenskega filatelista z globokim spoštovanjem in hvaležnostfo do pokoi-aika, dejstva namreč, da ie ravno i5?a Vavpotič bil oni. ki nam ie leta ustvaril naše tako lepe in vse ,.PS1*0 zanimive znamke. , ctičevih osnutkov res tiskali, so na v podesti direk-pie p. t. t. v Litiblianl. (Rili so prav 'ako razstavljeni na prej omenieni razstavi.) . srcih naših filatelistov ne bo ni-ufrasnil o>renj hvaležnosti do te-i® našega umetnika, kateremu dolgu-H zahvalo za na*e prve znamke. >InK i Hi k.luh »Ljubljana« se ooko klanja njecrovemu spominu. ^ O. Gruden -'"mtllllMiMioiiiiiMiiiiriiiiiHiiiiipL | 0 K \ % R 11 | **. mm a '* s = SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE. = ! KLEIN S UUBUANA, Vvoitovo 4 j ^nnnmiiiniiuinl||inii,iinnmiiiii7 Frizersko učenko sprejme takoj galon »Justi«. Rin.ska e. 24. PttATELISTI POZOR! Najugodnejie Kupite ln vnovčite znamke vseh ko n tmentov do poslednjih okupacijskih snamk — v knjigarni Jan« Dolžan, vlubljana, Stritarjeva 6 naših malih oglasov so smerne in času primerne! SVOJEV2ISTI4 LJUBEZENSKA ZGODBA NAPISALA M1LLH UVIN j) Sedel sem na strehi restavracije plesišče, da bi ju bolje videli. Onadva »Mena-House« v Kairu, pil svojo obi- pa nista ničesar opazila. Zdelo ?e ie. čaiuo limonado in —* —=■- --------- vaiuu miiviiauu m čakal dr. lluuiia, s katerim sum se bil domenil, da bo-i skupaj večerjala. Dr. litini, po rodu Švicar, ni bil samo najbolj znan in najbolj oblegan egiptovski kirurg, temveč tudi najnetočnejši človek od Aleksandrije do Kartuma. To ie že mnogo pomenilo, posebno v Orientu. Dogovorila sva se o pol devetih, ker sem pa poznal netočnost dr. Httnija. sem prišel v restavracijo šele malo po deveti uri. Medtem ko sem ga čakal, sem utegnil opazovali goste najelegautneiše k« moi« mil VMa/.iia. »Ne-cresca«. v Nizzi, Vsi so bili elegantno oblečeni, neoporečno so se vedli, bili so zapeti, skoraj — vsai po moiem — prezapeti in preveč v svesti si svojega dostojanstva. Mojo pozornost sta zbudila dama in mož. ki sta se čisto drugače vedla ko drugi gostie. Sedela sta pod palmami na drugem koncu vrta. Med njima in med menoj je bilo plesišče. Dame nisem mogel dobra videti, ker ie bila napol stran obrnjena. Samo včasih sem zagledal njen pravilni nežni profil. ki se je čisto podal k njeni nežni postavi. Mož. ki ji je sedel nasproti, je bil nedvomno Anglež: bil ie velik, nekoliko mršav, zagorelega obraza in podolgovate aristokratske glave Bil ie pa čisto neangleško živahen, prav tn-ko tudi njegove temperamentne kretnje. strastni pogledi in vihravo dobrikanje ni izdajalo Angleža. Mož je moral bili strastno zaljubljen v damo. ki mu ie sedela nasproti. i'Jenom* ,l?, božal, | Kadar je umiral veliki mojster arab n tovarne Ek,h modrijanov, eo se zbirali okrog vi ? m fH - l i - , ,e !!? ; postelje umira :oč;ga nj.odlične;6i mož rok nhnieno |V ,sv0"lh > dežele ln veliki modrijan jim je za. b? oklennl M J1" pu3til n^rostno zapuščino. Umirajoči ui oklepal veliko drnjocenost, Nji le_ gl izmislil ni#*- hre^eifeŽpa noHi?hH HLqn°t vro%* in B°vl smrti morali "odlični možje reMti. h epeneče poljubil dlan mene rocice. od sončnega vzhoda pa do zahoda so .Sorazmerno ie hitro in zelo veliko ■ lahko uganko reievalt. Potem so slav pit. Vendar ni bil videti prav nič pi-; nostno odprli skrinjico, v katero so jan. Kvečjemu ga ie šampanjec neko- tekmcci položili svoje rešitve in Jih ti ko podžgal. primerjali med reboj. Kdor ;e uganko . ie. da je tudi žena ki |i PrvI pravilno rešil, je post-1! dedlfi mo ^ellola t« velika ljubezen, čisto oča-! dro-ti in vsi so re globoko priklonili P^aiPt.tena. Njene nenavadno pred svojim novim mojstrom, izrazite, skoraj bi rekel, kraljevske »Geoffrev Wharton ie r>njmlnjši stii earla Shei\vot>dskegf.. Njegova mati! je bila madžarska grofica. Po njej ie i najbrže podedoval svojo neangleško! strastno naravo. Ko mu je oče umrl. ie podedoval veliko premalo, da bi v: Angliji lahko stanu primerno živci. Zato in kuoil v Sudanu nekai slo kva-j dratnih milj zemlja, da bi na njej sa-d;l bombaž. Nekai let nipmo o njeni i ničesar slišali. Potem se ie pa lenega dne poiavil v Kairu. Vsa ta lela ie bil delal ko kuli in ie naposled premagal začetne ovire. Živel ie med črnci in kmeti in je komaj kdaj videl Za modre glave Kdo zna speti čarobno verigo? kretnie. s katerimi te skušala umiriti moževo gorečnost, so ga pa samo še boli podžigale. Sedela sta. ko da bi oba pozabila na svet okoli sebe. Napeto Sem opazoval to tiho igro ljubezni in sem po- Čarobni krog Ena izmed najslavnejših nalog: ki Jih je zadal umirajoči arabski mojster svojim naslednikom, 'e bila naloga o čarobnem krogu. Modre glave arabskih poirroma TreziT dr? HaniVkMe bTl mislfcev s? ciolK° ugibale in ugibale, medtem prišel DUi vendar naloge niso znale rešiti ln so .K,,,, , ... . ! morali čas reševanja trikrat podali- Kam ste se tako zagledali?« te sati. Naposled Je pa le neki modrijan ko ie bil sodel iu ua’ Povedal sem mu, koga sem opazoval. m kirurg mi ie odgovoril, ne da bi se obrnil nalogo pravilno režil in postal veliki mojster. Naloga *e glasi takele; Na mizi Imate raztrgano verigo, ki ***» uno verigo, sl i i' ’e Geoffrev Wharton že s^e.e skupaj 12 členov. Veriga je 'raz 87el Ju?'« Ko sem ga vprašujoče po-1 trgana na štiri enake dele, izmed ka-gledal, ie nadaljeval: »Oprostite, pro-; ima vsak po tri člene. Te štiri & -“I-*!-5L« »5>S. “»»P tre> 8kte.niti teko. da časa tu. Zato ne morete &e vedoti Vieh cenč prav tako tudi ne zakonske zgodbe G cof F reva Whartona.< Ta trenutek nama je natakar prinesel večerjo. Ker sem predobro poznal dr. Httniia. nisem slovesnega obreda motil z vprašan (i. ki se niso tikali ledi. Medtem ko aem jedel, sem večkrat pogledal proti Geoffrevu Whartomi in njegovi ženi. Zdelo se mi ie da »e i# niegova strast še stopnjevala. Ko ie godba zaigrala nežen angleški valček. , o« jv ^ oniviiiti W»RU, UU veriga »pet cela, vendar smete pri Štirihra C samo tri člene, ne pa V nalogi ni nobene zvijače nrav lahko jo rešite tudi vi, čeprav mora mo priznati, da se lahko potem po pravici prištevate k »dedičem modro sti«. Na delo torej 1 Rešitev •juai? itUM* * jrezaAoa oSusa ouqo.ii33 ut o^uu^ti ms M op cna5 s 'bioo qads oq sp ‘aarJ9A k T , vaiceK. h oq up '3SftJ9A Ji? ’..a vslala in zaplesala. Plesala aisp Pl ajK) o ojj^aAod luiifu z uj' »u nUa=/ r>ro'-ano‘ ka^or. da sta pozabila! -oj? ui oba aifuajozBj 'aŽjjaA aunAt«nu nase. Dvouca za dvoileo ie zapustila AO[ap pauizj eSous »]|ui»a bolea ali belko. Naposled ?i ie lahki} privoščil kratek dopust. V' teh nekai dneh je lahko nadomestil vse. lear je bil v teh letih samote zamudil. ?Ne slutite, zakaj ie terfai Wharton nrišel v Kairo. Pozneje So lefa in leta ljudje govorili o njegovem prvem večeru v Kairu. Tedaj ie namreč srečal svoio sedanjo ženo. Sicer pa. ali se vam ne zdi znana?« »Da,« sem odvrnil. ’že ves čas si belini glavo. k:e sem io že videl, pa se ne morem spomniti < Dr. Huni je prikimal in se nasmehnil. »Geoffrevevn žena ie. ali bolie. ie bila Esther Linduuistova, slavna ko- Izšel ic iiail)»!; ,i IIAGGARDOV roman »ROŽA SVETA« BOGATO ILUSTRIRAN DOBITE GA 10 VSEH KNJIGARNAH IN TRAFIKAH! loraturna pevka, veliko upanje milanske Skale.« »Esther Liiidiiuistova!« sem presenečeno vzkliknil. Dr. Hiini je prikimal. »Vedel sem. da boste presenečeni,« je dejal. Potem ie pa nadaljeval svoio povest. »Tedaj ko io Wharton prišel v Kairo, je lu Esther ravno končala svoje gostovanje, s katerim ie dosegla velikanski uspeh. V slovo ie priredila v hotelu Shepheaidu poslovilni večer, ki se ga ie udeležila vsa kairska družba. Wharton ie po naključju prav tisti večer prišel v Shepheardov hotel, videl je Esther in se na prvi pogled nesmrtno vanio zaliubil. N-išel ie znan-ca. ki ga ie Esfheri predstavil, potem io pa od tega trenutka dalje ni več zapustil. Obsipal jo je s tolikšno ljubeznijo. da se je Esther. ki ni bila kos tolikšnemu navalu predolgo udržane-ga temperamenta naposled vdala njegovi snubitvi. »Naslednjega dne ni odpotovala v Aleksandrijo, da bi se potem i ladio odpeljala proti Genovi, temveč ie brzojavila svojemu impresariju v Milan, da bo prišla nekai dni pozneje. »Drugi dan ie Geoffrev VVbarton samega sebe prekosil. Strast niecove ljubezni io Esthero ugnala: tako ie naposled pristala na poroko in sklenila z njim naisvojevrstneišo ženitve-! no pogodbo. Obljubila mu ie. da bo pol lela živela na niegovi bomoažni plantaži. VVharton se ie pa moral obvezati. da ii bo po tem času, če bo hotela, dovolil, da bo odšla v Evropo in tam nadaljevala svoio pevsko kariero. VeS od nje lil mogel zahtevati, je izjavil, sal ji za vso slavo ni mogel drugega dati kakor malo ljubezni, »Dan nato sta se poročila in «e od-noljaia proti Asunnti. Esther ie bila v Milan brzojavila, da ne more nastopiti svojega angažmaja, impresarilu ie pa naročila, naj ji za šest mesecev pozneje pripravi nov kontrakt. »Pol leta nismo ničesar slilall © Esther! In o Oeoffre.vu. Potem sta se pa točno po Šestih mesecih prikazala v Kairu, Esther je bila dobila anaaž-ma za Berlin Naslednji dan bi morala v 1’ort Said. da bi se odondod odpel iaia dalje z ladjo. »Esther je bila v zakonu postala še lepša, Geoffrev pa po vsem videzu se bolj zaljubljen. Zvečffr »ta Drišla v. Snenheardov hotel, da bi se poslovila. Na ta znameniti dan ie Geoffrev vse tvoje dosedanje ljubezenske zmožno#« zasenčil ln ua*lednjega dno ie ^»‘here odplula J* Port-Saida. Oba zaljubjienca s'a »pot za pol leta odpotovala nazai r Sudan Impresario in berlinsko ravnateljstvo »ta sirer divjala — a kai »la mogla proti Geoffrevovi zaljubljenosti?! »Vsi časopisi so bili tedai polni te romantične ljubezenske zgodbe, mi tu v Kairu smo na sklepali stave, ali bo Esther po naslednjih Šestih mesecih ZRCALO naših dni Za vsalc prispevek v tej rubriki platano S iii O hnjigah in njihovih bralcih Že veliko so pisali in grajali bralce. ki ne jemljejo knjige resno v roke, da bi iz nje kaj dojeli, ampak se med čitanjem igrajo in čečkajo ' po njej. Mnoge izmed nas vodi pot v knjižnico, kjer najde človek prav za prav najpametnejšo zabavo, naj si že bo 3 katerefra koli področja. Knjiga na* i popelje daleč v višave vesoljstva ali pa globoko v morsko ali podzemeljsko življenje, nas zabava z najlepšimi romani in pravljicami, ki iih ja ustvarila človeška domišljija. Pa vendar je veliko tistih, ki nimajo takšnega občutka, ker opaža človek po mnogih knjigah primerne in neprimerne opazke, ki nimajo s snovjo prav nobene zveze in se moraš zgr%-zati nad njimi. f'e se bralec s knjigo v roki šteje med kulturne ljudi, naj z njo, raz-sirjevalljo kulture, ravna tudi temu primerno in z mislijo da knjiga ne sluzi samo enemu bralcu ampak večjemu krogu. Latin »♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»»♦«♦»♦«♦♦>♦♦♦»♦♦♦»♦♦«»»♦ odšla v Evropo, ali bo pa ostala pri Geoffrevu. »Da ne bom dolgo govoril, ostala ie. Stalno vsakih šest mesecev sta prišla v Kairo, d.i bi se poslovila, in zmerom se je Geoffrevu posrečilo pregovoriti Esthero da ie ostala. Reči moram, da v vsem tem času njegova strast do nje ni prav nič popustila, temveč narobe, morda je še zrasla.c »Svojevrstna ljubezenska zgodba.« sem pripomnil, ko ie dr, Hiini končal. Pogledal sem i*roti svojevrstni dvojici, fasciniran od ognja tolikšne strasti. »Esther se tudi jutri ne bo odpeljala v Evropo,« je delal dr. litini. »Evropa ie bržkone Esthero Undnui-stovo medtem že pozabila. Morda se tega zaveda, morda tudi ne. Geoffrev pa zanesljivo nikdar ni pomislil u to možnost.« Zallubljencn »ta vstala. Whar1on ie z neskončno ljubeznijo in vnemo ogrnil »voii ženi plašč, notetn pa z njo vred odiel proti izhodu. »Kako dolgo sta že poročena?« s'm vpra»al. i ur' Httil! »e je naslonil nazaj. »Oa-ka|te, da izračunam.« ie rekel. »Sedemnajst let bo že. da. natanko se-demnaist let.« Par je krenil mimn naju. Tednj »em opazil, da so švedinjini sv-Jloplavi lasie na gosto prepraženi s sivimi prameni. r—“-fr u m FR. P. ZAJEC 1ZPHA>AN OPTIK IN UlUR LJUBLJANA, »Oda! StritarItva ul. ® pri lraačlik*n*kcm mul« “»"“»i. c«nntrtr, !2£* ‘,w* «• O**«* 'n »turam«. sum iuhmm ottim Cmm< fcnimtiio PLAČAJTE NAROČNINO! na Queens-Gatu!.„ Morda ie odšla t|a... Ledeno ga ie »preletelo po stotu, zakaj spomnil »6 je ubogega starega Hcvwooda. bt ie bil ležal ra-' »len »n nebogljen pred »toontieami. uržeemu v podpritličje... In zdai Non-Ne. ne. prestrašna ie takšna mi-•ejl &e«el te po klobuku in »pet od-«»ej na ulico. Poklical ie taksi. »Queens-Gate številka 142!« ..Slišno mu je utripalo srce, ko ie vtaknil novi ključ » ključavnico, šo. •eriu ie ukazal, naj ga počaka. V vežj Je za hip obstal. Da. prav tukajle je Ril slišal lievwoodovo sikanje. Zdai le bilo tiho. kar pošastno tiho. Kakor * grobu se mu te idelo. ki niegove ittjUe pre,trelaio sleherni gla» od zu >Nona!< je zakričal. »Moua!« Namesto odgeora »e ie vrnil nie-a krik v odmev. norinHtn*iie Ji-S^opnieam. držečim v tilRo ki io-.®^,*«, orižff^l žepno sve- in z njo Mvetltlnul^kj^ii težal ubogi ubogi Heywo£d Hvala Bogu - tu je ni bllor vwooa- HvaIa Malce pomirjen ie krenil »tonni-rah navzdol Pretakni! le »lehernj kot dotlej ie pregledal vse prostore od naigorii iega nadstropja do dol. Nestrpno in natanko je preiskal sleherno sobo in »obico Vse ie bilo tako kakor zadnnč: Nonne oa nikierl Sprelemniea fe| le Hevwood v niči delaL velika soba z ostanki nekda* nteea razkošja, ie bila prazna. Mračna •»ol« zadai — s »vetllko le osvetlil vso nleno notranličino — |e bila tudi Prazna, le na tleh ie ležal maicen Predmet Pobral ga ie — ln groza tfa ie »preletela. Bila ie veiica drobcen h rdečih iaeod — iagod. kakrSne ,nl,a %nna na »vojem tesnem klobučku. Torei le bila tul Kat nai to pomeni? Kar arlo mu ? Odrgnilo. Nona ie bila tu - in Juili oditi ie bila morala odtod — klf I«/dai? AU io i« zgrelil? «orda le bila že »pet doma? Morda >«'1 >» noelala kakšno sporočilo? Stekel ie iz hiše in skočil v čakajoči avto. Domov! Brž domov! Avto je obstal pred železno ograjo. Pritisnil ie na zv«m£ni gumb... in potlej... po-tiei mu ie padla Nonna na prsi... izčrpana, utrujena, skorajda zmedena Nonna. ki so ii solze kar vrele iz lepih oči. ko Se ie Jutila na moževih prsih »pet varno. >01 Jimmie. Jimmie. odpusti mi It ie hlipata. »Nikoli več ne bom r!o-rtla kal takšnega U »Lftrftfca, linbira moja.f j} je t>o-Itubovate io šepetal. Ni je razumel, kat mu pravi, Nonna ie vsa drhtela v njegovem naročiu. »Reci red ml da rol odpuščaš,« ie prosila. »Vse ti odpuščam, srčece malo! Pa sai ni česa. da bi ti odpuSčal. ko si spet pri meni. Povei. brž mi povej, kal g« ie zgodilo?« Potlei mu fe Ihte ln prek in ja ie #e začeta pripovedovati »koralda never-ietno zgodbo. 21 Pravljico o vitezu Mod rob ra dcu pripovedujoio otrokom skorai po ve-»olinem »vetu. Torei io ie morata Nonna Ha»welk>va tudi poznati Njen mož prav eotovo ni bil nasilnež, pač Da ii ie bil dal ključek od prepovedane »obe — ključek od hiše, polne prepovedanih sob — In želja, da bi si katero izmed njih vsai z enim očesom ogledala, so ie jodila tudi v n teni bistri glavici. Ko io le bil prosil, na) odnese kliuč k tvrdki Turtle & Turtle. ni še ni! drugega mislila. Vse predpoldne ie imela dela na prebitek Ker Io ie bil Jimmie prosil, nai pogleda, ali ie dal iurtle že odstraniti »taro umazano tablo, se le hotela p tem prepričati, fe preden bi odnesla kitne. Sele ko ie stala Med hišo io i» obfila v»l-ltiva misel, da bi v»aT za hip »topila noter. Človek stori marsikdaj kakšno dejanie ki bi ga po treznem premisleku sicer nikoli ne storil Spomnila se ie JimmiWe odlofne prepovedi: nie"ov takrat osorni gias ii ie še zvenel v ušesih. Zakai bi na vendar vsai malce ne pokukala noter! Čez dva dni bo morala itak govoriti s stavbenikom zaradi prezida ve. in kako nai b> to storila če hi*e navznotrai dovoli ne pozna? In sploh: zakaj je bil Jimmie tolikanj zoprn? Potlei mu bo že povedala, da te bila notri — in prepričana le bila. da bo sprevidel, kako zna tudi sama zase skrbeti. Sai ne bo ostala dolgo v hiši — in tudi v podpritličje ne bo stopila — ne ne. sai Id II tam cel<5 v JimmiievJ družbi od groze začelo srce burno utripati. In zdai, ko ni imei nihče več kliuča od hlle, le vendar popolnoma vama v n le j. Stopila le pred vežra vrata ln vtaknila kliuč v klinčavnico. Obrnila ga le brez slehernega napora, Dane« ni bilo orav nič ve8 tako temačno v h Ut kakor zadnilfcrat. Hišno pro-cetie ie obmieno proti zahoda, zato je bilo v veži kdi če si samo na hitrico ogleda sornii nadstropji in koi spet zbeži Krenila ie po stopnišču navzgor. Česa bi se le bala? Obstala ie v spre-iemnici. Kolikšni krasna sobana! Že niarsikatero londonsko stanovanje si ie biU pri Jimmiievih priiateliih ogledala, toda majhne sobe njihovih stanovani bi lahko v»e stisnila v ta prostorni salon Ob tei misli se ie zbala, da bo tudi nphov stavbnik hotel to ogromno sobano razdeliti na več manilih prostorov. Smisel za praktičnost it i« takoj navdahnil razmišManle. kio bo treba potlei prebiti stena za okna ln kje postaviti Krenila ie v gornje nadatrooie. Tam so bile sobe svetleis«. če bi »e bila prat bala. bi M »trah tukaj gotovo upadel Saj sf-m bi nihče ne mogel Prit*... |n sploh so io vce orevež oh-sedle misli o prezidavi. Majhna sta-novanta » maittnimi kuhinjami in malcenimi. kopalnicami, to — kakor fe bila. »ližala — natl)oli donosna. Mopila ie v sleherno »obo. Više »e ii ni zdelo več potrebno, zato se je namenila »pet nazaj dol. Zdaici io le začela tišina moriti. Obšla io ie ne-znan»ka želja da bt tbežaia odtod, in vendar »i ie v isti sapi dopovedovala. da ie strah ne sme premagati. Jimmie bi se ii smejal, če bi trni morala priznati, da se ie bala. ker ie bilo vse tako tiho in samotno. S prisiljeno odločnostjo le »pet krenila v veliki salon. Ker okna niso b:,a zastrta, ni bilo nitt mraftjo. žeprav so se skozi zaprašena in zamazana okna komai prebijali sončni žarki. In tedai ie stopiia ia enkrat v zadnjo sobo Da bi bilo tudi tu svet-leie. ie hotela... V tistem hinu se ie zavedela, da stoil nekdo za njenim hrbtom.. Sli-Saia le korake za seboi, toda še preden »e ie utegnita ozreti, ie preden »e ie sploh dod s hrbtom ob nekaj naslonili. Okrutne roke »o je pograbile za rame »Sedite mimo!« Hripavi glas je zvenel boli preteče ko nrei Zdaici sa ie zavedela, da se premika... njeni ugrabitelj In ona.. Morala ie sedeti *n?kem naglo vozečem avtomobilu. Nihče ni črhnil niti hesediee. Skozi debelo zaveso ie tu pa tam začutila iahen dih zraka. Čez nekai rniuut se fe s silo zbra-a. Poskušala ie vstati, a pri priči so jo železne roke potisnila spet nazaj. Ti . •; l®ve ifi z desne ie čutita pri- tisk. Urzčas te sedela na dnu avtomobila med koleni dveli moških. Sicer ie imela proste roke. toda sleherni njen poskus, da bi se v malce vzravnala ie bil zaman. Njene misli so begale v neredu zda« sein zdai tia Kam io le peljejo? Kdo sta neki moža. ki sta Io ugrabila? Kai ii nameravata storiti? In kai sj neki Jimmie misli? , strahote liste zaklete hiše so Ii silile v spomin ., Umor Gregorvia Brudna. napad na stražnika, prečudne luknje v stenah nenavadni liudie. ki so hoteli hiio kupiti... Joi. zakai ni ze pre na vse to mislita? Zakai ie bita tolikanj neumna, da ie šla sama v hisO... samd. da bi .limtr.iiu malo ponagajala in uveliavila svoio trmo nalašč zaradi niecove prepovedi. Avto ie začel počasneje voziti. Obstal ie. Spet ie hotela pokonci planiti., Sirovo so io potisnile železne roke nazal in hripav smeh 11 ie udaril na uho. Trenutek nato so io no-tepnili Iz avta in spet so io nenežna roke priiele In odnesle. P'>c.idilj so Io na klop ln hripavi Blas ie zarenčal: »IMidita popolnoma mimo!« (Dali e prihndnkl) PRIPOVEDUJE IN RISE HOTIMIR V- GORA5D VISOKO GORtvHRlBIH )E LEŽALO SELQ V IN NAD NJIM JE. STALA 51RO*,-y • MAJNA KOČA / ’ , j V j TU JEOPANKAR Arif. čeo- lOHETNIKv SVOJ! 5T ROKI lE 'ŽALOSTNO ŽIVOTARIL. MALO AElO NI BILO ZANJ IATOSJ JI Zi Ll PROČ - T/A KJE« MAStU —<( tv^JO ARgCO-- . p-,C_ v-,4 \v [CELE DNEVt je SANJAL L£ « ' UKEN MESTU o KATEREM SO Mu PBJPOVEDOVAU VSI /TN VODNIKI KARA'vAN _ . . \ZJ DOVCLEB M LEPEGA DNE 2BRAL V56 SVOJ6 BORNO IMETJE ... ,JN 10 MAHNIL 00 SIRNI CESTI v SVET SVOJI iREtl NASPROTI — NA SREČO JE NA^EL V PEC O i ORODJE!1 KI SOJO RA?)BOJN IKI IMU8ILI, I^JAkO JE VES 58IT IN POkOHUEN ilADAV^E' VAL SVOJO POT... Z BOLEČO BUNKO NA SLAVI JE OBL' CESTI IN NJEGOVO BORNO IME.T36 StO Z RA5B0JNIKI... GLEI, NESREČA NE 'S. ČIVfc-ARjF RADE » KOKE RA5B0JKI1K0M V boju z usodo Skrbi in težave mladega lepotca Od nezaposlenosti do samostojnega Sefa Williamv Sorje je z najboljšim uspehom dovršil svoje študije v Oklahomi. Bil je mlad, pameten in nenavadno lep človek. Vendar kljub temu v Oklahomi ni mogel najti službe. Šefi K a niso marali, delno iz moške ljubosumnosti, ker bi vse ženske hotele, da bi jim stregel lepi mladenič, delno pa zato, ker bi takšen lepotec zmešal vsa mlada dekleta v podjetiu. Podjetniki so rajši sprejeli v službo manj lepega, čeprav tudi manj pametnega mladeniča, kakor je bil Wil-liam Sorje. Naposled je bilo \VilIiamu Sorji toga dovoli. Odpeljal sc je z vlakom v Newyork, ker je upal, da bo tam uspel. Toda razočaranj še zmerom ni bilo konec. \Villiamu Sorji so kratko malo povedali, da je za navadno flužbo prelep. Zato je nesrečni lepotec napeto premišljeval, kako bi premagal usodo, ki mu je naklonila ; Tel ep obraz. Svojevrsten klub lepih moških Nekaj dni pozneje so Newyorčani Vinko brali v več časopisih majhen or las, v katerem je neki mladenič iskal znanja mladih, zelo lftpih molkih, ki jim je bila prav tako kakor njemu, lepota v življenju samo v ov;ro. Williamu Sorji, ki je oddal ta o«;las, je kmalu 30 mladih Hudi poslalo ponudbe s slikami. Izmed teh 'iO lepotcev jih je izbral 15. ki so bili _ po njegovem res lepi. Z njimi >-o ie sestal in že prvi dan ustanovil svojevrstni »Klub lepih moških«. AVilliam Sorje se je pri ustanovitvi tega kluba skliceval na to, da človeštvo po večini lepotce odklanja, in sicer iz zavisti. Ta zavist je tako velika, da si lepotec v normalnih okoliščinah niti svojega vsakdanjega Ali vas smem povabiti v tole slaščičarno.« ■^Zelo žal mi ie.« te ljubeznivo de-jrla lepotica,« vendar je danes že pre-siozno.« Peter ie razočarano vzdihnil: »Ali vas smem morda po telefonu pokli-Lepotica se je nagajivo nasmehnila. »Morda« je dejala oklevaio-><•.* vendar je zato potrebna maihna irtev.« •Nobena žrtev ni prevelika,« ie dihnil Peter. !’otem,« ‘ie dejala lepotica, »me pokličite jutri točno ob petih zjutraj. Vstajam namreč rada zgodaj in ob tej uri bova nemotena.« Peter je kar gorel od sreče. 'Točno ob petih vas bom poklical.« je deia!. ’ Radovedna sem,« so se smejale modre oči. >Tu iwiate moio telefonsko številko, ne izgubite jo! Zdaj pa pri-lutia moj avtobus. Na svidenje toreil« S temi besedami, ki so Petru toliko obetale, ie lepotica izginila v velemestnem vrvežu. Tisto noč Peter ni dosti spal. Venomer je gledal na liro in prestrašen prižigal luč. samo da ne bi zamudil določene ure. Komaj je bila ura pol vetih, že se je oblekel in čakal potem še pol ure pri telefonu, ter v mislih stokrat prebral številko, ki mu ie obetala srečo. Naposled ie točno ob petih zavrtel številko. Dol<»o se ni nihče oglasil, potem ie pa Petru zabrnel na uro zaspan moški t; las. ^Pomota,« ie jezno zaklical Peter in živčno pogledal na listek 8 številko. Potem ie v mislih ponovno pregledal številke na telefonu in spet zavrtel. Tudi iokrat se ie oglasil moški glas. Zdaj ie Peter pogumno vprašal: sAli je milostljiva doma?« »Ha. ha,« se ie oglasilo iz drugega konca žice. Sledilo mu ie zdehanie. »Vi ste naibrže mož. ki ra ie milostljiva srečala včeraj popoldne. Bodite mirni, vse veni.« Peter je pridrževal sapo. Tedaj se je na drugem koncu žice snet oglasilo: »Veste moia žena si večkrat dovoli posrečene šale.« »Kako nai to razumem?« ie razdraženo vprašal Peter. »Danes namreč odootuieva S prvim jutranjim vlakom. Ker se ie na bala da bi zasnala. vam ie naročila, da j; olj petih telefonirate.« Velikan današnjih dni Georg Kiefer je visok nič-mani k< 5.18 metra, torej pravcati velikan da liašniih dni. Kier se ooiavi na ulici se zdi. ko Guiliver med pritlikavci. Ta veliki mož mora zaradi svO'< nenavadne viSine prestati vse mogoč' nevšečnosti. Ker ie vse na svetu ure jeno po normalni človeški višini, za dene namreč na vse mogoče ovire Kad^r stopa po ulici, mora paziti, d; * glavo venomer ne zadeva ob re klamne tublice izvesne table in na pise po ulicah. Poleg tega mu deiai preglavice skorai vsaka vrata Kida •i hoče v trafiki kupiti zavojček eigu ret. se mora zato pošteno prikloniti. Sicer ie pa tudi njegovo živlienie veliko dražje, ko življenje normalno visokega človeka. Če pomislimo, da meri v višino 2.48 metra, mora za vsako obleko kupiti nič mani ko 6.50 metra blaga. Velikan ima 63 številko noge, kar tudi ni kar tako. Georg Kiefer ie danes star 29 let, in je sin normalno velikih staršev. Svojo velikost ie naibrže podedoval po svoiem dedu. ki ie bil tudi nenavadno velik. Študiral ie tehniko, pa zaradi svoie izredne višine liikier ni mogel nastopiti službe. Zato se ie odločil. da ho izkoristil svoj nenavaden naravni dar in si z niim služil denar. Prepotoval je že več dežel in s svoio pojavo povsod zbudil veliko zanimanje. Leta 1937. je s svojo višino zabaval Parižane, oktobra 1942. ie pa prišel v Berlin in spet žel veliko zanimanje. . Vodoravno: 1. Kratko je njeno življenje. 2. Tujka za dopustitev, dovoljenje n. pr. obrtno. 3. števnik; poje; kvartaški izraz. 4. Veznik; ime več papežev; ovratna ruta. 5. Posoda. 8. šahovski izraz; stražnik, reditelj. Tujezemski. 8. Ni več primerno orožje; predlog; sibirska reka alj predlog. 9. Medmet; soha; naziv. 10, Izdajalski hrvatski poveljnik v bojih Proti .Turkom (1537.). 11. Narav, že prirojene človeške lastnosti. Navpično: 1. Znanstven poizkus. 2. Glasbeni znak; eden izmed redkih, ■ ki se i e rešil iz goreče Troje. 3.. Oseb- * ni ali kazalni zaimek; sila. jakost: dolžinska mera. 4. šeststo z rimskimi številkami; začimba; mrtvoud. 5. Nikalnica; posestnice. 6. Nemško industrijsko mesto; vrsta meča. 7. Gorica; jaz (srbhr.). 8. Osebni zaimek; nedelaven; začetnici našega pesnika (1869. • ;do 1910.), ki je spesnil dramo o možu pod 10. vodor. 9. Živalski glas; mesto v Vojvodini; tuje. 10. Vodna pa tudi časopisna ptica; arabska državica. 11. Žensko ime (prvih 5 črk) in moško ime (škotski in napolski kralj). ZLOGOVNE STOPNICE Alto 2 metri e 48 centimetri, Giorgio Kiefer e un vero gigante dei nostri giorni. In compagnia di uomini di statura normale, e un novello Guiliver tra i nani. Con tutta facilita egli arriva a toccare le targhe stradali, fisse a 2.50 m. di altezza. — Georg Kiefer je visok 2.48metra in J« torej pravcat, velikan današnjih dni. V družbi normalno velikih ljudi je videti ko Guiliver med pritlikavci. Z lahkoto doseže * roko do kažipota, ki je pntrjen 2.50 metra visoko. 1. di 2. di, di 3! di, di, di 4. ja, ja, ja, ja 5. ja, ja, ja, ja, k** 6. ko, ko, me, me, 7. me, me, , me 8. ni, ni 9. ni Širom po svetu Turška vlada je sklenila obnoviti stari bizantinski zid v Carigradu, ki je dolg 12 kilometrov. Načrt bodo uresničili do leta 1953. Po ugotovitvah nizozemskega statističnega urada sorazmerno naidali žive prebivalci Novega Zelanda. V splošnem se ie povprečna dolgost življenja znatno podaljšala. Dočim so v letih J 1840. do 1851. moški učakali povpreč-1 no starost 30 let. ženske na_ 38 let,} danes moški ufakaio povprečno 56.5j let. ženske Pa 67 let. V Romuniji je zadnje dni zapadlo] toliko snega, kakor že pol stoletia ne.j Skorai ves promet so morali ukiniti,} v Bukarešti so pa zaradi snega podaljšali šolske počitnice. 1. osebni zaimek, 2. konec, kraj, 3. stara azijska država, tudi kraj na štajerskem, 4. burka, o. stara prestolnica v Mali Aziji, 6. duhovniški pomočniki, 7. vrsta buče, 8. tožbe, tarnanja, 9. pritrdilnica. DOPOLNILNICA — Iliča. — lok. — list. — faj, - pust, — igo, — Ana, — Arktika. Pred gornje besede postavi pravi »spodnji samostalnik, da dobiš novo !besedo; začetnice teh besed skrivajo [gledališko delo. • Ant. delo. ena. Iud. julij. Kam, ' mora. Ob. * TELEFONSKA ZVIJAČA Trgovec Ivan Lisjak ie zatopljen v > svoje računske knjige. Kar pridirja v i prodajalno njegova svakinja in mu t na vso sapo razloži, da mora nujno j govoriti z njegovo ženo, to je svojo j sestro. Gospod Lisjak dobro pozna gospodično Lidjjo in njene dolgovezne ter nadležne pogovore z ženo. Na tihem se ji sklene maščevati, glasno jo pa povabi k telefonu, ji izroči slušalko, sam pa zavrti številko. Lidija prisluhne — zasedeno. Poskuša drugič, tretjič, poizkuša vse bolj nervozno četrtič, petič — telefon še vedno ni prost. Jezna se poslovi. Kako jo ie gospod Lisjak ugnal, ne da bi bil dogovorjen z ženo ali s kom drugim? Odgovor: •omiAais oj i.ijjAvz ZAMENJA NK A AOPRZ Koliko različnih smiselnih besed lahko sestavite iz teh petih črk, tako da uporabite eno, dve, tri, štiri ali pet črk, a vsako samo enkrat? O VŽIGALICI Vžigalico lahko prižgemo tudi tako, da jo hitro in močneje podrgnemo ob steklo ali šipo. Zakaj se to posreči? Odgovor: ■oo|a«iS aumuA »p ‘afnjsopm oipii ni [ztti Hu tjuojKlOJpiii 'uiafiiajl s !|iqop|Jd uf oms i^ 'M)0[doi *sa »uiijso OlOfllOl ^IlipOAOJd qB[S 015(059 of joh Rešitev ugank iz prejšnie številke KRIŽANKA. Vodoravno: 1. Polinezijee. 2. akumulacija. 8 tak, pe, kn. 4. opntlja, Jok. 5. li, Dvina 6. Lliua, Cr. 7. gleilalSSe. 8 arra. 0. dleto. 10 arnika, ad. 11. »a, aga. Ant. NavpICne; 1, patologija. ?. oknpl Kb. 3 I.uka, ledina. 4. 1 M. (Ivan McStrov O, id. 5. numizmatika. 8. el. Al Ag 7. zapad 8. Ice, vedala. 0. JI, Ji. čreda. 10. el koncert. 11 Cankar, aort. Premtkalnica: tankist — letalec, i Čaroben lik: j. bor. S. bcien, S. lobobol i 4 rebus. B. dob. _ , ' Stopnce: l [abrlkat. * Tlarrius, 3. »afm-1 lada. 4. trofaten, i. Halilak«, 6. gollulan, > 7. Tenerlfa. Posetnica: la mebanlk. »Oh,« je vzkliknil Marcel, »kaj pravite?« Tectaj je pa Janina spet zaječala. a jena roka se je iztegnila proti Marcelovi. Bila ie hladna in vlažna. Ko io je prijel,' ga je krčevito stisnila. Spet je zašepetala: »Bežite odtod!. Poidite... pojdite!« »Kaj pravi?« je razburjeno vprašal Gaston. »Blede,« je odgovoril mladi inženir. In sluteč, da bi njegova prisotnost bolnico samo razdražila, se ni hotel Odpeljati z avtom, temveč je šel peš. »Blede,« je Donaviial sam pri sebi, strmec za avtomobilom, ki se je počasi odaalfeval. »In vendar, kako čudno, rta tako trdovratno ponavlja isto prošnjo. Kes. zelo čudno!« IV Nevarno molčanie , Janina ie nekaj tednov ležala hudo D°taa, tako da ie njeno življenie vi-Selo na nitki. Notranje poškodbe šifer niso bile tako nevarne in so se Kmalu zacelile, toda zaradi pretresa iss^n\« :S i hMtk mmmm m a mm mm mmmmmmm m m mm m ■ v i ■ —r —> *4f »Paul < ip h, ml ■ mm mtmmm • m mm • a * jm mmmm a, »iuui,« je ■ ■■iiimii ihiiiwii»mi i wmri~ ——n iiiii———f »ii i——f Janina, »prav sem, da so pred kratkim zdravniki ugotovili, da ni Teč dvoma, da bo ozdravela.« Lepa Arletta je bila nekoliko » zadregi. Ko so pili Janino skoraj mrtvo pripeljali pred nekaj tedni domov, js v jezi jela širiti vesti, da ji ni pomoči. Ko ji ie pa Clarck zapretil, da si tako zaradi resnosti Janine bolezni mladi inženir ne bo upal § rositi za Elinino roko, je skušala zapisati svoje prve govorice in je vsakomur pripovedovala, d? ie Janina že na poti k okrevanju. Včasih se je pa šs zmerom zagovorila, tako tudi to pot. Ugriznila se je v ustnice in živahno nadaljevala: »Da, da, zdravniki trdiio svoje, ,----- — . toda saj veste, kakšni smo starši. Ta »ozganev se vec tednov m zavedela, mala divjakinia mi je prirasla k srcu, Gospod de Btrger ie takoj brzo ’a- , čeprav vem, da me ne mara. In tako ™ .1» svojo mater, kar kajpak nie-1 p«jn ge zmerom vsa zaskrbljena... težko boste to razumeli vi, ki E°vi ženi ni bilo posebno po godu. ".abica ie zaskrbljeno bdela nad ble-Pira Janininim čelom, strmeč v P"e-srasne temne oči, ki io niso snoznale. Zdravniki so se nainrej bali, da Je bi dobila možganskega vnetja ie bila do vas zmerom tako neprijazna in nevljudna!« »O, gospa, motite se,« je živahno hznjeno nadaljevala lepa zvodnica, »svojo srečo držite v rokah. Delajte, Študirajte, trudite se!« »Oh, gospa, toda vse le se komaj ▼ načrtu. In načrti bi bili slaba dota za vašo gospodično hčerko...« »Zato glejte, da te načrte kar najhitreje uresničite! In ponesite jih človeku, ki bi bil zelo »rečen, da vam da v zameno svoj saklad, tvojo edinko...« »Ali res?« je ganjen zašepetal. »Kakor tukaj stojim,« ie odločno odgovorila gospa de Bergerjeva, vsa vesela hitrega in lahkega uspeha. »Saj bi vam jo že zdaj dali.« je pristavila, »če bi nas bili vprašali. Vendar vemo, da ste preponosni, da bi hoteli miloščino. Vem, da s svojo občutljivo nravjo ne bi prenesli, da bi nam bili kaj dolžni... Ne nam, toda Elini. Torej ie edini vzrok, da vas priganjam k delu, želja, da bi se vam vaše sanje o bodočnosti kar najhitreje uresničile. Naši gostje bodo kmalu tu, med njimi so gospodje, .ki In ca to J« rada obujala v bolniški aobi svoje sestre, pazljivo se sklanjajoč nad njeno drobno glavico, ki ie tako onemoglo, tako utrujeno počivala na blazinsih. Čez njene blede ustnice so kar venomer kipele besede brez zveze: »Pojdite! Za Boga, pojdite! Oh, moram mu povedati... Okradli ga bodo!« V dneh, ko se ji je posebno hudo bledlo, se je vzpela v postelji in klicala prikazni, ki Je nista videli ne Elina ne babica: »Rotim vas, pojdite odtod, bežite!« .»Neki mladenič!« je vzkliknila Ja-Jima in oči so se ji zaiskrile. ~ tl Bonheur,« je zadovoljno babica, videč, kako njen* razgovor zanima, zašepetala pomirjeno . »praviš, da je bil Paul?« »Da,« je skoraj ponosno odgovorila stara gospa, kakor da bi bila izvojo-vala težko zmago, »premisli, moral je na vrat na nos odpotovati iz Juana, voziti se več sto kilometrov, in vendar je žrtvoval vse, samo da bi is videli No, in ko je bil tukai, jo priznal, da mu je pogled na tvojo nesrečo šel tako do srca, da si ne upa prevzeti zdravljenja.« Oči, ki so se spet odprle »Babica,« je zašepetala Janina presenečeno in nežno. »Babica!« Skušala se je opreti na lakti in dvigniti, toda bila je še prešibka in omahnila je na bele blazine. .... ________ Zdaj, ko se je po dolgih, mučnih , vzroke,.ki. jih je bil naštel!« blodnjah zavedela, je bila presrečna,! Tedaj je opazila, da je bolničin _ -1___* _ 1_______. * A nKn n 1'1 ,* ) n n « .X J _. _ t ZNAMENTI HOMAN »ROŽA SVETA« JE IZŠEL DOBITE GA PO VSEH KNJIGARNAH IN TRAFIKAH! Janiifi se je izvil iz prsi globok vzdih, ki se je stari gospe zdel bolj vzdih olajšanja kakor bolečine. »O,« je živahno čebljala dalje, spominjajoč se, kako je bila ondan nadrla ubogega zdravnika, »tega mu ne smemo zameriti! Upoštevati moramo i ugovarjal Marcel Lancin. »Niena ne-! goje iste une kakor vi. Glejte, da jih ko je zagledala nad svojo glavo blagi obraz, ki je spet utrujeno počival »K “• “ vucij«: sreča mi je šla do živega. V.takšnih boste prehiteli!« j babičin obraz. med blazinami, prav tako bel kakor ‘Dram okrog bolmcme postelje so razmerah se snloh ne morem jeziti XT -------------li.-*- >- ••------i >--i- -—n------j -j— -i— “phan, kaj naj pomeni ta omedle-; na vašo pastorko...« nnca’ . ?c ‘7: ni'e bolnica že več ted- | »O, vem, da redno vprašujete, kako Wrn znudila. Stara gospa de Ber-i ji gre,* je s sladkokislim obrazom jeva ;e brzojavila tudi po Paula odgovorila graščakinja. »To je samo O0£heuria. ............. ‘ ‘ Nagnila se je bliže k njemu in mu I »Babica,« je ponovila s šibkim, snežnobelo perilo pod njeno glavico, rekla sladkonežno: j krhkim glasom preplašenega otroka. »Ljubica moja, utrujena si,« je za- »Nekaj prednosti imate pred dru- »Ali si res prišla k meni? Ali... ali šepetala sočutno. »Ali ti spet ni girni. mladi gospod. Slutim, da ste sem pa iaz umrla in te zdaj vidim1 dobro? T.’ 1 :______ _ t _____T___o n., ■ I l .Al, osvojil; Elinino srce...« v nebesih? Babica!« »Oh. samo tako trudna sem,« je i dokaz, da ste ooliši od nie,« | Nenadno se ie obrnila in odhitela, »Liubica moia! Moja zlata dekli- tiho odgovorila deklica. »Zdi se mi, s e je mladi zdravnik nagnil | »Gosna. onrostite,« ie tedaj zaupno i kakor da bi bila že preveč rekla.; ca,« je zašepetala stara gospa vsa v ■ da bi najrajši spala.« spala tako . pošteno in z2gledal Janino, .ki j vnrasal Marcel Lanvin. »ali ie gospe- Pustila jt mladega inženirja samega,! solzah. »Zbudila si se! Spoznala dolgo, kakor sem.„« • Muhiči iii A*v,»cuai %***■ n* j ie ^OSPC- ie noznal v buinem cvetu m'a- dična Janina med svojo bole^niio rp aorti in zdravja, ga ie spoznanje. kdaj izrazila željo, da bi odpotoval rjc"e bedne nemočnosti tako pre- odtod?« V’-lo, da ni mofel povedati prave ' ' diafnoTe. »Pojdite torei.« je vzkliknila »Kako?« ie presenečeno vprašala gosna de Bergerjeva, trudeč se. da k;,« na-1 bi obvladala položaj, ki se ji je zdel v J i Irl n^ravicno. kakor t vse lvilj in boli zanieten. I ijii;1®; trpl10 'I1 so ra-bur-! »Da « je nič hudega ne sluteč pa-j ntZd? -nacaja.. »Ce 11 ne morene del mladi inženir v nastavliono past, i p mara,i• ne vna.m vzroka, za.;aj naj' »gosnodiorn Janina me je od nrvega »%iSr j ai'? ■ ,, , večera daljo robila, nai odpotujem. »SIadame;«. je krotko odgovoril In cclo, ko js bilo. vsa bolna, ni po- ”«ravnik. ki je staro damo poznal ze zabila te»-a omeniti!« o aniadega, »razumeli boste moje i Le a Arletta je ostala brez besed. bin, ,Pra7- zato, ker jo lin- Trudila se je. da bi doumela noložaj )o J prisebnosti, da bi | in da ne bi odgovorila česa ta^rš^esra, ^ »NofTepa ljubezen,« se je narenen- ^ bi ra?tr(ra,t>- laŽi’ ki 1‘ih ie čila stara gosna. »Lena ljubezen,« ie hi T« W» vn 1H co mo mvl S „ ___* 1 mrmrala sama pri sebi še nozneie, ko Je mladi zdravnik že ponižan in strt odhajal po stopnjah. Lepa Arletta je pa oprezovala v bila nravkar spl?tla. »To mi je šlo do srca,« je nadalje-mladi inženir, ko ie gosna mcl-v?*a. »zaVa.i, ne snominjam se. da bi 11 bil kdaj storil ali rekel kaj žalega...« Efrthcjutrn prezaia na mladega zdrav- Gospe de Bergerjevi ie odlerfo. f»ka kakor lovec na divjačino. In ko Spoznala je, da mladenič niti ne siriti n pc tr v P^sobju oblačil površni«! zakaj ga Janina rodi. Namuznila se saln®?cl no k,-obuku'. -le, P«veslala iz je ;n hudomušno odgovorila odloga V vsei svnii k-nSati lpnn+i . ». Si«jia v vseL svo;!i košati lepoti, i -ob to ni gladko se mu ie nasmehnila s priliz- - Njenim smehliajem prekanjene za- fan^na fotnice, mu ponudila belo, s prstani i® ““,raseno desnico in zaupno zašepe- V 24 lUtAH barva, plisna In kemično čisli ohlt-ke. Ultibuke itd *krol)j in sv^tlolika nra|re. ovratnike, za pestmee itd P»"re. suii. unui^a in lika domače perilo Haroo čisti onstelino perie io pub tovarna iOS. RCICN LJUBLJANA si me!« I Ni mogla dokončati pričetega stav- Bila je tako vesela, da se ni upala ka, bila je šs prešibka, da bi mogla objeti svoje ljubljenke, boieč se, da bi! domisliti misel do kraja. Pod zapr-ji utegnila prizadejati bolečino. Samo timi vekami so se ji kakor v filmu od dnlfM* in io n-lr.-lnln nn>w/nr> ir, vrstile vročične, bežne slike: Juanski od daleč io je glodala, pobožno in zaverovano, kakor strmi vernik v oltar. Janina si je pogladila z desnieo vrstile vročične, bežne slike: Juanski zaliv, ves sinji in obdan s temnozelenimi palmami, očetov nekoliko za- bledo, znojno čelo in začudeno vpra- bulili obraz z enoočnikom, mačehine šala: prekanjene, iskreče so oči pod pri- prtimi trepalnicami, Paulov zmedeni in proseči obraz, Elina, stresajoč lepo »Babica, ali sem dolgo snala?« Gosna de Bergerjeva ji je skrbno vsega srečnega, pa tudi razdvojenega zaradi novice, ki jo je bil pravkar izvede Od tistega dne se je spet ves posvetil svojemu izumu. Po ves dan je zmhljala blazino in s srečnim smeh- plavolaso glavico, in Marcel, oblečen ljajem odvrnila: (v.belo pilotsko obleko, s sinjimi, si- »Bila si bolna, Janina, toda zdaj njimi očmi.... je že vse dobro.« »Marcel,« je zašepetala Janina, ne »Bolna?« je presenečeno vprašala vedoč, da je bila prav to ime tisoč-Janina. »Bolna?« krat klicala v svojih vročičnih blod- In zdajci se je domislila: nJah. . »Oh spominjam se... zavora, ki ie, babica jo je prestrašeno pogledala, popustila... krmilo, ki me ni hotelo Zpelo se ji je, da se ji ljubljena vnU' ' 1- « - a,M,« S «1 m If in m r, r\ i »tv« 1 Tr n J «... 1. - kinja spet izmika iz skrbnih rok in da njena duša odhaja v tiste skrivnostne daljave, kamor ona niti s ubogati... hrib se je zrušil name., Elina... Marcel!« Nenadno se je vsa vznemirila. . . ... - „ ---------- , . , Roke so ji vročično begale po svileni svojo ljubeznijo ne more za njo. Prav ostajal v paviljonu, sklonjen nad ra-1 odeji. nič ni rada slišala tega imena z nje- cuni m načrti. In tudi ponoči je v( »Da, da,« jo je mirila babica, nih ust. malem laboratoriju luč pogosto go-j »toda vse to je zdaj minilo, ljubica I »Počivaj, ljuba moja,« ji je prigo- v o I n dr> ran a ?nvo '7rTnlr» c« mn I ! v v i----1.. ____i. u«n‘nin »Oh. madame,« je zašepetal mladi1 >TAv®n^ M ravnik ves zmeden in rdeč in ko T,0-* ko vidi olj vžeč k__________________________________ _ ... - - ___________________________ ------------------ - --------------- ----------- ----------------------- ‘ ‘ ' - - bledlo: ____________________________________________________________ mu moram...« ... .... ..... ... nfrnUn«" glavi ?>aževski kodrci. Neka bolestna, strašna misel je pre- Mladi inženir je zardel do ušes. I Tn 1^ nSI Mo n« Jojima, ki je e:gla po babičini blisnila njene utru.fene možgane. »Mene?« je v zadregi vprašal. I dekle > desni«, je šele zdaj opazila to izpre- >pabica!« ie kriknila prestrašeno. fftg.Tn « ivvuj vocv ivu,R.vx- uliti SHina. 1J3L. PPKOC X« _• 'j' 1 S' . .- r” . »v.wnju oauiai ciom ptCiViaSUt; »» i »Bodfte hvp7 skrbi lfubl mof faunala. da se bo Elina 1ostaiala pri riave lase, tako da so obkrožali njen tedai, ko se .n je se ble Ozdravela boj Da vse Vem kako ie’ T3ai'3r7-e Preje porodila kakor onn* te- fc S, in nadome^eala ba-| bledi obrazek samo še kratki, svoie- »Marcel... Povedati m (ned vama, zaunal a m i ie! Kafpak ; da-i-1e~*?t?vo. ilr-e,a vas_ v misl.h...« 1 b:-co’-kl ls k^ai kdaj sredl dneva'glavi naževslri Nek« hnl^tna. vam io bomo radi dali. bodit*e mirni!« je resnično trpelo ob pogledu1 membo! . »Ljubica moja. kaj je?« je zaskrbi sklonil nad enimo 'vnV-n1 ' »Menila je pač, da boste zaprosili ;u,i.riesre^0Ji'-V0-'e *est:Ta‘ Elina ie bila I »Ojoj,« je prestrašeno vzkliknila, lj"eno vprašala staraJgosna. tleli, kako sem srečenve'l Elino za roko. In sirota je bila mor- 'S, 16 v?.f , a I?a'! ^kai so na naredili, z mojimi lasmi?« j »Daljica, povei mi, prosim, koliko T T > — * f O VIO ^lVl AW« «.nnln .1^ U _ pl. _ nit.? terinemu zločinskemu načrtu, vendar »korali smo ti iih ostriči.« io ie dni je minilo, odkar sem obolela. N:i- Ko ie še vsa nrenoiena od nrav na lihcm “^la. da boste njej SS,0,%rmU .»Morali smo ti' iih ostriči.« jo je dni je minilo, odkar sem obolela. Na- datt^ptednort.« . .. . \ P‘ ^.la stara Rospa. »Tako *elo si se tanko mi povej!«. . . . f sni ega usneha gledala za njim, je fs^ledala v bližnjem zrcalu Marcela. vedela, kako dolgo je že v pred-Sooju, zato je v zadregi stopila k njemii in na slepo srečo dejala: 111 , , ■,^ , m . i.' , . ...— --------: Murija, tiaivu zeio si si- .... »O, gospa, kako bi se drznil,« }e , J,ovarj\ Potlla-, Saj bodo spet kmalu zrasli.« »Mesec dni. ljuba moja,« je odgo- zajecljal mladi inženir. i Janina . L i t* -L, »Kakšna pa sem?« je vzkliknila vorila stara gorna. »In če bi'vedela, :in,V L&>1' 111 Dri- ] deklica in se z obema rokama pri- v kakšnih skrbeh smo bili...« 10, madame, nimam ne premoženja več treba biti toliko v Lanvindvi I Babica ia taS »O, ta čuden o ne imena...« »Bežite no,« ga je živahno prekinila gospa de Bergerjeva. »Fant va- idealu* m , , ---- --------- Prestraseno je ponavljala: j »v ■ u-i v j •--------------- "abica se je zasmejala. Kot prava »Mesec dni... cel mesce... jof, kake družbi. Čeprav ie bila obdarjena .z ženska je uganila, česa se boji njena dolgo je to!« vsemi umetnijami m s prekanjenostjo: vnukinja. , Gospa de Bergerjeva se ie skla- lepe, spogledljive ženske, ji komedna.] »Glej jo no, spogledljivko!« je "iala nad svoie pletenje, toda deklica -r, , revolueijo v letalstvo.« 0-^ospa. pravkar ste .rekli: če. Mladi mož je zardel. uravi. Ali ji je spet hujše? Mislil1 »Ej. vidite, mladi prijatelj,« je pri- mlademu in- vzkliknila veselo. »Videli so te, videli! In še kdo te je videl!« »Kdo?« je živo vprašala. »No... predvs:m vsa družina. Pri-! znati moram, da so se vsi zelo zani- — .. — ... mali zate. In videl te je tudi neki odkrizala neliube vloge, ki io je bila lep mladenič,« je pristavila s hudo- sprejela zaradi materinega prigovar-1 mu'nim smehljajem ki bolnici ni Janja. i ušel. ji ni dala več miru. »Babica,« je snet vzkliknila. »Po-vej mi kaj vse se ie zgodilo, odkar som obolela!« N ten glas je zvenel predeče, skoraj roteče. Babica je čudila, da se za to prošnjo skriva neka vroča želia. Zato se je skušala izogniti odgovoru. Dalje prihodnjii HUMOR Ne utegne »Zakai imaš t ko umazano obleko otrok? Ali nimaš matere, da bi te’ t>pra'a?« »Moja mati ne utegna.« »Kaj pa je tvoja mati?« »Perica.« Prijazno »Kam neseš toliko cvetja?« »3vo,i tašči.« »Tašči?« »Da. Moja tašča namreč cvetja ne mara.« Prebrisan natakar Popolnoma plešast gospod najde v Juhi las. »Gospod natakar, poglejte, kaj sem I nasci,« se pritoži pri na'a!:arju. »Saj .e vendar vaš las, gospod,« vljudno d? natakar. e^yuu,« »O. gls.te no, saj rc-;«, Ee veselo po praska za ušesi gost in se opraviči. ^ Filmska Nova služkin/a filmske igralke-»Kda pa milonlvedati kakš?n primer?« »Da,« se oglasi Janezek. »Kadar mi oče pomaga pri domr.či nalogi. « Pcccbno znamenje »V izi-fznici piše: no~ normalen, usta srednjevelika, obraz ovalen. Saj to vendir ne drži.« »Zal. res ne. Pred dvema mesecema sem namreč začel trenirati boksan;e.« Naključje »Poznam dvo'čka. ki nimata istega le.a rojstnega dne.« »To je vendar nemogoče « »Nikakor 1 Prvi se je rodil eno mlnu to pred Silvestrovim, drugi pa dve mi nuti po polnoči, torej že v novem letu.« Ona je pričela Janez leži v bolnišnici. Sosed ga vpraia: »Zakaj vas pa nikdar žena ne obl';ds?« »Ne more,« pravi Janez, »sama tudi lezi v bolnišnici.« »Kaj, oba hkrati?« <-e čudi sosed. »Da. toda pričela je ona,« mu do jasni Janez. Svet narobe »Kaj. oženili se boste? Vi, ki ste tal:š:n D;n Jrn?« »Dal Do grla sem namreč že sit žensk.« | Radie / Josip štrekelj Mnoeo ie son radiča od divie rastočih ob ooteli in travnikih do kultiviranih. Naiboli zaaui in cen eni sorti so izmed vzgoieuih; tržaški široko-jislnali zeleni, tudi solatnik imenovan in na rdeči poriši i Prve ra coiirno za prelirano poleti in v naslednji pomladi..drmreira Da za krmo prašičem. Perutnini in d n* m milim živ*l'm. v jeseni in pozimi pa vlagamo korenine te?a na tot,'o v silnico, da odžene nežno rdeFebnrvano listie za solato. Uadič ie dvoletna rastlina, t. i. da šele v drugem letu odžene v semensko steblo. Doaodi se. da tu in tam kaka rastlina sili v seme že v nrvem letn kakor opa7u;ei”o tudi nri drugi dvoletni povrtninini. Seme takih izrodkov ni prida, ker bi sicer potomci podedovali to ueliubo lastnost. Za semenjake odberemo že v jeseni take ki se odlikuieio z naiizra-ziteisimi oblikami dotične sorte. Te izkonliemo n posadimo v razdalji 30 cm na posebno gredico. Da v naslednjem letu cvetna stebla ne poležejo in se nolomiio iih obtiknemo z n-tičiein. knkor pr-h Z'-no;“de Dtice zalejujeio seme, zato treba nasad primerno zavarovati Ker se radič kaj rad skn-^a. moremo če hc"°mo pridelati drfiro seme. paziti, da v raz-dalij v^ai 900 ni ne cvete istočasno ne divii niti dru«a kultivirana sorta radiča. Zeleni širokolistnati radič sejemo od marca dalie do konca iuliia na m roko ali ryi še bol'še ra 10 cm odda iene vrstice. da si olajšamo nletev. raliliame zemeljske skone in da prihranimo na količini semena Rana setev ima prednost, da imaino poleti nadomestilo solate ko ob suši pri-manikuie prav. solata V naslednji oemladi se rast radiča rano obudi in nam snet nudi hrano dotlei. ko do-raste ie nova setev. Če spomladi ode- nenio radičevo eredo iz prejšnjega t.*1*2 P° l(} 0111 debelo plastjo lemlie ali če io pokrnemo s smečjem. zraste mehko, lepo vbelieno lisije. ki ga izrvodrezuiemo ob koreninski glavici. Radičeva sola’a vsebuje grenčico, ki pa ie zdravilna V večii meri je radič grenek, ako rssle na težki ilovnati zemlji in ra tudi. če mu gnojimo s svežim gnojem. Tudi strniška repa ie grenka, že raste v težki zemlji. Razen lahke zeml;e vpliva na zmanj-šanie grenkobe tudi zalivanje. Radiču ugaia zalivanie ziutrai. ko ie že sor.ee visoko. S tem zadohi tudi nežnejše listie. Za vlaganie rdečega goriškega radiča so primerne ie debele korenine, ki vsebujejo več rezervnih redilnih s;io'i d-sbne. zakai rast listia v silnici zavisi samo od rezervnih snovi. Zaradi tega ga v ta namen sejemo redko Če ga pa nameravamo gojiti za krmo živalim, ga sejemo rano in posieie Prav lep pridelek korenin dobimo ako "a sejemo v druid polovici iuniia po koruznem polju na široko takoi po osioaniu koruze. Tudi snomladi posejan po ječmenovi njivi da dober pridelek Tu ga pa sejemo na 25—39 cm odaliene vrstice, da ga po žetvi ječmena lažje okopavamo in odstranimo plevel ir strn Ko se v jeseni rast zaustavi in se bliža mraz. izkopljemo rdeči r.idič. ki ie namenien za siljenje, s celo korenino. Listie mu odrežemo okoli 5 cm nad koreiijio Kol,kor pa ne vložimo v prvo silnico, ga spravimo za nasled-nie v teku zime. Ako pa prisuiemo na prostem ga dobro odenemo, da ne zmrzne zemlia ol l.iem. da ga lah!;o odkopavamo po potrebi. Silnico napravimo v vsakem prostoru. kjer ne zmrzuie n. ur v kleti, v hlevu v shrambi itd To naredimo ob s'enj v obl;ki zida v kotu ali sredi prostora v obliki elc-v,a ali ivranvde. po lož'mo 10 cm debelo in okoli 30 cm široko plas' »vezega <>no-'a za proizvajanje toplo‘e. Spredaj ob gnom pa ravno t.ako visoko in široko p!a^t jremlie. Na to po ... ..,o ireni-ne leže drugo ob drugi na zemljo, da segajo spodnii konci korenin proti gnoju ali v gnoj. elav.t-e pa ra zunanjo stran zemlje. Ko ie tako prva vrsta postavljena, založimo zadaj ob sleni spet plast gnoia in spredaj plast zemlie ter kakor v prvem sloju, tako tudi na ta položin-o koren ne in v b'm pravcu vlagamo nadalre naslednje. Da se siln ca ne zvrne, io zavarujemo s koli. ki nb spredaj trdno postavimo kot oporo v razdalji »/* do 1 m. Na-niesto zemlie uporabljajo v to svrho tudi cestno blato Priprosteie ie. ako v kotu ali tudi kie sredi prostora zložimo kup gnoia v obliki stožca ali piramide. Oi> vznož. tu gnojnega kupa položimo plast zemlie in na nio položimr korenine, kakor povedano zgorai za d1 Jgi in naslednje sloje V tei obliki ni treba orjore. ker sta kup gnoia in zemlia proti vrhu čedalje ožja. Ko ie silnica končana, zatemnimo protLor. če pa tega ne moremo, io odenemo z zagriniali. Po not r e bi zaH-vamo vedno z mlačno vodo. Po preteku treh tednov lahko tudi prej ali pozneie. kar ie odvisno od množine toplote, ki io "noi proizva!n dodaste novo rdeče ali šarasto listie. Tedai vzamemo korenine iz silnice, odro/e-mo liste z piavicami korenin za ielo. korenine pa za krmo živalim Zrezane in opečene so tudi v . i mestilo za ci-korno. Radič in tudi čai iz korenin posnešuieta prebavo i;i čistita kri ter ugodno vplivala na delovanie jeter in žob-a Nekateri odrezujtio samo perie in nustiio na mestu kore"i ,e v silnici, da ponovno odžer»io Ali tem ooiom ;e vsaka nas!°dnia žetev slabotnejša in no okusu slabša. Doclei se kmetie in vrtnarji nri nas nremalo pečaio z vzgoio rdečega radi'a. kar priča uvoz iz tuiiue čeprav ie cena za-dovoliiva. Vrtnarii hi lahko vlagali korenine v ton'‘h cvetličnjakih pod stela žarni na tleh prisute samo z zornim brez crtuiia Sestavil A. Naglcr trdovratnem zaprtju. Prav tako boli otroka trebuh pri hudem kašlju zaradi; natezanja trebušnih mišic. V mnogih; primerih, ko tožijo otroci o bolečinah; v trebuhu, pa ni mogoče kljub natanč-< ni preiskavi dognati nikakeea pravega! obolenja. Tu mislijo matere takoj na; gliste. Ce ima dete gliste v večjem' številu, je seveda možnost, da imajo! bolečine svoj izvor v glislavosti. Zdrav-! nik more ugotoviti glistavo«! samo na! podlagi preiskave blata, nikakor pa; ne iz preiskave bolničkovega trebu-' srka, ne s tipanjem, še mani s poslu-! šanjem. Pri glistavosti najde zdravnik! pri preiskavi blata z drobnogledom; jajčeca glist in iz niih oblik lahko; tudi ugotovi vrsto glist, za katero, dete boluie. S skrajno snago rok.; jedil in s predpisanimi zdravili se da; glistavost lahko ozdraviti. Ce pa zdravniška preiskava ni do-; gnala nikakih bolezenskih sprememb.; so bolečine lahko živčnega značaja.. To je zlasti pri živčnih, občutljivih; otrocih. Te bolečine nastopajo v večji; ali manjši jakosti in jih otroci lokali-; ziraio predvsem v okolici popka. Na-, padi teh krčev nastopajo popolnoma; nepravilno, včasih večkrat na dan.; ali pa samo na teden, da. celo na; mesec. Te bolečine so pogosto posle-; dica neprijetnih doživljajev, razbugd iaiij. jeze itd. Znane so bolečine v trebuhu pri živčnih šolskih otrocih, zlasti zjutraj pred šolo. združeno pogosto z bljuvanjem zajtrka. Sestavit J. Hartong DRUŽINSKI TEDNIK 21. T. 1«4S XXL i/lccai sem te srečala Nejeverno majei s glavo in h« mtoreš verjeti, da si bila to ti. Vendar m morem preklicati besede, bila •i ti in nihče drugi. Ti, ki sredi junija pri SO1 C hodiš po promenadi golonoga, toda s dvema srebrnima li-eicama čez ramena, ti, ki se pri kopanja v enem samem dopoldnevu petkrat preoblečeš, čeprav vseh pet kopalnih oblek ne zaleže za eno pošteno, ti, ki nikoli ne poznaš prave meje in mere. Menda bi ne bila ti, če ne bi tudi v hudi zimi uganila kakšno neverjetno. Bilo je —IS* C. Staii gospodje so nosili ušesnike, gospe so si sti-s kile roke v mufe, vsakdo je hitel domov_ na toplo. Stopila si iz neke veze in nehote mi je pogled obstal rta tvojem obuvalu. Debele, športne nogavice — tu je še vse v redu — z velikim kockastim vzorcem, spletene iz domače volne, človek bi mislil. da si se spametovala, če bi ti noge ne tičale v poletnih čeveljčkih, z izrezano peto in izrezanimi prsti, t debelim, plutovinastim podplatom. Morda misliš, da je to pikantno? Niijbrže, ker vem, da imaš doma sicer dosti primernejših športnih čevljev. Vendar te utegne ta muha drago stati. Ne samo, da sc ti ljudje snu jejo, dobila boš poštene ozebline, pnšla boš v slab glas, da se norčuješ iz sebe in drugih, neprijetnosti, ki bi ti jih. — kljub vsemu — rada pi :n ranilo. Obuj torej drugič primernejše obuvalo in obesi si zdaj čez rumena tisti dve lisici, ker bosta tako osoj enkrat dosegli namen, ki jim ga je naklonila narava, ko jima jc dala kož s ~-kt : bosta te greli. I tramvaju tv večkrat vidim, Prepričana si, da si mučenica,. Vse li je •n!več. Mraz, gneča, vožnja, ki je premalo mirna., sopotniki, ki so nevljudni, sprevodnik, ki kar venomer ‘priganja, naj se pomaknejo potniki proti izhodu, posebno zoprni so ti pa predpisi o vstopanju in izstopanju. Kini je s teboj, ker nočeš razumeti, da nisi sama na svetu, narobe, da si samo drobec velike skupnosti, ki se ji pravi družba. Ne tista družba, ki ji pravimo ,boljša družba‘, pa tudi ne. ,slaba družba1, drobec nas vseh, drobec vsega občestva. Prosim te, bodi kdaj dobre, volje, ne kaži svetu tako kislega obraza, ne. prepiraj se zaradi malenkosti, bodi vsaj nekoliko disciplinirana! Kolikor vem, te. usoda doslej še ni preganjala.. Dom imaš, starše, ki te imajo radi, stalno službo. Po rdečih licih sodeč si zdravo■ dekle. Otresi se vendar čemernosti in pokaži svetu, ki te srečuje, da se zavedaš svojih prednosti in da si dovolj nesebična, da jih mimogrede odstopiš tudi drugim! (los[mi s trga si, tista, ki pride, najbolj zgodaj na trg, ki hoče vse kupiti najbolj poceni in zato nikoli ni zadovoljna. Kdaj so cene. maksimirane, zato je, tvoje ,■delovanje‘ skoraj onemogočeno, kar ti pei ne gre v glavo. Cen zbijati ne moreš, zato si drugače pomagaš. Vselej hočeš imeti najlepšo zeljno glavo, solato, ki ni pran nič zmrznjena, izbrana jabolka, po vrhu merice pa še prgišče namečka. Irt če te branjevka nejevoljno zavrne, da to ni mogoče, si do dna duše užaljena. llnda bi ti dopovedala, da nimaš prav. Če bi poznala ustroj današnjega trgovanja, bi. uideta, da mora Uidi branjevec kdaj pa kdaj prevzeti nekoliko poškodovano blago in ga plačati po ceni, ki je zanj trdno določena. če bi tedaj prodajal strankam samo lepo blago, vse, kar je nagnitega, zmrznjenega pa vrgel stran, bi •mol škodo. In če bi ti navrgel vsclci še. prgišče, bi lahko kar kmalu zaprl iv«io branjarijo. Premisli prosim to in ne kaži tako kislega obraza, če moraš kdaj pa kdaj kupiti tudi kaj takšnega, kur hi }vrvj nikoli ne kupila, ne da bi ,zgli-hala‘ ceno vsaj za polovico.' Na žalost, sediš poleg mene v fileta. nču. Točna si, to ti priznam, tudi acer si prikupno, na pogled bistre dekletce, toda eno napako imaš, ki ti ie — v gledališču vsaj — ne morem, od-iustiti. Silno si sladkosnedna. Med predstavo se ne moreš premagati, da si ne bi zdai, zdaj potisnila sladkorčka v usta. To samo po sebi še ni nič hudega, ee ne bi pri tem papirnata vrečica, I i in imaš v rokrh, tako zelo šumela. Vsi se zganejo, ker nas motiš. Pri teli je želja po sladkem naj hrže večja kakor želja po uživanju lepega petja in glasbe, zato tega ne čutiš. Hočeš, da sklenemo kompromis? Naredi si doma vračko iz svile ali batista in pretresi pred predstuvo sladki zaklad varno. Tako boš lahko uživala ti sla Ikorčke, uživali bomo pa tudi mi! Saška NAS NAGRADNI NATFCAJ Kotiček za praktične gospodinje Ta vsak prispevek, objavljen v tej rubriki plačamo 10 lir Ohrovtova juha * rižem Osnaži in operi ohrovt ali zelje, nareži ga na rezance in skuhaj. Skuhanega odcedi ter deni v kozico, v kateri si spražila majhno drobno sesekljano čebulo in malo moke. Vse skupaj nekaj časa duši. dodaj paradižnikove mezge, zalii z vodo. ki ji dodaš jušno kocko, in osoliš. Še boljša je pa juha. če io zali ješ s kostno juho. V ohrovtovo juho zakuhaj riž, in sicer za vsakega po eno post. Če imaš kuhan fižol, ga lahko dodaš eno zajemalko. Juha je zelo okusna, izdatna ju poceni. H, 1»., Ljubljana Ki že v štrukelj Naredi vlečeno testo kakor za vse štruklje. Medtem ko testo-počiva, naredi nadev. Skuhaj 15 do 20 dek riža. prideni. ko ie ohlajen, žlico masti z. ocvrto čebulo in zelenim sesekljanim peteršiljem, popra, majerona. če moreš 1 celo jajce, zajemalko vode ali juhe, osoli in premešaj. S tem nadevom namaži razvlečeno testo, ga zvij in speci v neprevroči pečici. Pečeno zreži na rezine in daj poleg kislega zelja ali repe na mizo. Tudi s solato je zelo okusen V. K.. Ljubljana Ribja solata Prav na' drobno zreži pol kile mrzlega kuhanega krompirja. 1 eudivio. kavino skodelico kuhanega fižola, tri kisle kumarice, majhno čebulo. 2 očiščeni sardeli in po možnosti 1 kuhano jajce. Premešaj in dodaj 10 dek gorčice. 3 žličke olja. lahko tudi umetnega. po okusu okisai in osoli. Ker si včasih zaželimo tudi kakšno .pikantno* jed. ie ta daljni odsev nekdanje francoske solate kar dobro došel. M. Š.. Ljubljana Peciv« iz ameriknnskih lešnikov 10 dek amerikanskih lešnikov olupi in zmelii. Nato naredi testo iz 0 dek masla, ti dek sladkorja. 1 rumenjaka. 12 dek moke. ki ii primešaš žličko pecilnega praška. Dodaj zavitek va-nilijevega sladkorja in zmlete lešnike. Testo naj počiva pol ure. predeu ga streseš v pekačo; peci ga v neprevroči pečici. Lahko na narediš samo testo kakor zgoraj. Ie da ne dodaš amerikanskih lešnikov. Testo zvaljaj za prst na de: belo. pomaži z marmelado in potresi s sesekljanimi amerikanskimi lešniki. Nato testo zvij in ga speci. Pečeno zreži na rezine. Pecivo ie zelo dobro in izdatno. A. K.. Ljubljana Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinjec, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete takoj po objavi v naši uprav!. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za nrak-tične gospodinje. Ljubljana, Poštni predal 315. (Ti trije modeli so risani izrečno za »Pružinski tednike In niso bili če objavljeni.) Lansko vijoličasto obleko lahko poživivite s sivini blagom, ki ga dokupile za mal denar. Iz tega ukrojite bolero in gube v krilu. Bolero je pripet na spodnjo bluzo z guinbi. Temnomodra volnena obleka bo videti k« nova, če jo poživite z ovratnikom iz belega blaga. Petlje na ovratniku in žepu naredite v obliki raznih cvetlic. Zadnji model naše slike kaže zeleno volneno obleko, ki se na levi rami zapen:a z rjavim usnjenim jermenom. Ostala dva jermena sta samo v okras. Kril« spredaj in zadaj poživljata dve globoki gubi. Bolečine v trebuhu v otroški dobi »Trebušček me boli...« ie ena nai-pogostejših tožb majhnega, pa tudi šolskega otroka. Zato se v ordinacijo otroškega zdravnika tako rade zateče-jo matere z otročički po pomoč za .bolečine v trebuhu. Bolečine v trebuhu so lahko izraz vsem mogočim obolenjem, ne samo organov v trebušni votlini, ampak tudi zunaj nje. Kljub pogostnosti in navad: no nenevarnemu značaju s katerimi nastajajo, se ne smek> nikdar lahkomiselno prezreti in na vsak način se mora poskrbeti za zdravniško preiskavo. da se izključi življenjska nevarnost morebitnega resnega obolenja. Majhno dete. še mani dojenček, še nima zmožnosti, da bi pravilno ločilo in izrazilo svoje bolečine tako kakor odrasel človek. Tako označuje majhno dete kol bolečine v trebuhu razne občutke. ki nimajo s trebuhom ničesar skupnega Znano ie. da ie trebušček neko čudno središče, v katero projicira dete vse. kar občuti. Občutek lakote, nasičenja, napenjanja slabosti, bliu. vanjo itd. označuje dete kot bolečino v trebuhu. Pa tudi prave bolečine v vratu in ledvicah zbadanje v pljučih, srcu itd. lokalizira dele v trebuh. Dri dojenčku, ki sain še ne more tožiti o bolečinah, so bolečine najpogosteje posledica prebavnih motenj. Pa tudi pri vnetju mehurja, ledvične ponve, raznih črevesnih boleznih itd. nastanejo hude bolečine v trebuhu. Dojenček z bolečinami v trebuhu neutolažljivo toka. priteza sunkoma nožiče na trebuh in se ne da pomiriti. Na splošnem matere pogosto govorijo o krčih v dojenčkovem trebuščku in vsak jok in nemir tudi njim pripisujejo. Le točna zdravniška preiskava more na iti vzrok dojenčkovega joka in nemira. Vnetje slepiča ie pri dojenčku zelo redko obolenje in igra tu v nasprotju s poznejšo otroško dobo popolnoma podrejeno vlogo. Pri majhnem otroku je pravilna razlaga pogostnih bolečin v trebuhu večkrat težavna, ker io podana možnost različnih obolenj. Naivečie važnosti ie v vnetju slepiča, ki ie v tej dobi dokaj pogosto obolenje, da, celo veliko boi j ko pri odraslih. Tako se mora pri vseh bolečinah, ki jih projicira de- DARMOL najboljšo odvajalno sredstvo trdovratnem otroka za da imajo tudi dete jedil in s glistavost Če. Urejuje A. Preinfalk Problem št. 220 Mat v 3 potezah. Problem št. 221 Sestavil H. K. Keidaiiskl Mat v 2 potezah, Problem št. 222 Četudi so bolečine v trebuhu pol navadi malenkostne motnje zdravja,! jih mora vsaka mati resno vzeti in, se na podlagi zdravniške preiskave' prepričati, da ni resne nevarnosti zaj njenega ljubljenca. Nikdar no sme< mati sama z vprašanji sugerirati otra-1 ku bolečine — če otrok bolečine ob-j čuti. jih bo tudi sam najavil. Z več-; nimi vprašanji »Ali te boli trebu-! šček?«. »Kaj te pa danes boli?-:, pa vzgaja samo nevropate — namišljeno; živčne bolnike. Dr. Tavfar-Konvalinka Pikčasta vinskordeča obleka Iz krepa. ! Ovratnik jc Iz čipk, spredaj ga pa po življa temnordeča petlja. Rokavi so dolgi in se ob zapestju zapenjajo z majhnimi gumbi. Obleko lahko obleče, te za popoldanske obiske ati koncerte. to v trebuh, vedno misliti na vnetje slepiča, pač zaradi nevarnosti in važnosti pravočasne operacije. V zgodnji otroški dobi pride veliko prej do pre-drtja gnojnega slepiča in s tem do težke slike vnetja notrebušnice kakor pri odraslem človeku. Zato ie umrljivost za posledicami slepiča v uežui otroški dobi dokaj visoka. Vnetje slepiča nastopi praviloma iz polnega zdravja. Glavni znak so bolečine v trebuhu, ki nastajajo navadno v obliki krčev v napadih, lahko so pa bolečno trajne. Niih sedež ni vedno značilno v spodnji desni strani trebuha. ampak celo pogosto v sredini trebuha. v oko-1'ci iiopka ali na neznačilno po vsem trebuhu. Dri gibanju ali kašlju se te bolečine povečajo, prav tako pri vstaiatnu ali hoji. V redkih primerih so bolečine pri vnetju slepiča malenkostne. ali iih oa sploh ni. Hkrati z bolečinami nastopijo še drugi važni znaki vnetia slepiča, bljuvanje, slabosti. zvišana telesna toplina, pospešen utrip itd. te ni pravočasne pomoči, se v trebuhu razvije težko bolezensko stanje, ki se po navadi konča s smrtjo. Bolečine v trebuhu so no navadi redne spremljevalke želodčnega in črevesnega katarja, ki je v otroški dobi kaj pogosten kot posledica dietične naoake Dri tifusu, griži, črevesni tuberkulozi jetrnih oboleniih. vnetju mehurja itd. ima dete vedno Inile-Čine v trebuhu, ne da bi moglo natančneje pokazati, kje Tudi redna oholenia izven trebušno votline lahko povzročajo bolečine v trebuhu. Taly> tožijo otroci pogosto v začetku pliucnice. da iih boli trebušček. Celo v začetku davice. ošpic, škrbitinke in influence utegnejo nastopiti pri otrocih bolečine v trebuhu prav tako tudi pri neredni stolici in Poubni nasveti Kadar lupite in režete čebulo, vam; ni treba več pretakati solza. Vtaknite v usta skorjo kruha ali žvečite gumi! in neprijetnost bo minila. ! Nikar se ne pritožujte nad želodč-; nimi bolečinami I Vsakokrat, kadar; nesete_ jed v usta. odložite žlico ali vilice in jed dobro pregrizite in pre-! žvečite. Bolečine bodo same od sebe; prenehale. ; Ali so brisače vselej suhe, kadar si obrišete vanje roke? Ne? Torej se nikar ne čudite rdečim in ozeblim rokami Likanje gub postane lahko, če likamo preko vlažne, zelo prozorne krpe. Eno jabolko na dan je zelo zdrnvo. Pojejte ga zvečer, preden ležete spat. Umirja razrvane živce. Dovoljeno ie tudi po umivanju zob! Zaprašeno oljnato sliko prav lepo očistimo s kuhanim krompirjem. Sliko drgnemo s krompirjem v enakomernih krogih. Brž ko postane krompir umazan, ga obrežemo in drgnemo dalje. Ušesa vam ne bodo zmrznila in tudi zebla vas ne bodo. če iih vsak dan nalahko namažete s cinkovim mazilom. Tudi z vodo moramo varčevati. Ne zato. ker bi bila racionirana. temveč zato. ker porabimo za preveliko količino vode več. kurjave kakor za normalno. Tu tudi zato. ker ohrani zelenjava. kuhana v sopari, več hrnnil-vih vrednosti, kakor kuhana v vodi Kupičenje odpiranj linij, vezav hi pol vezav. Izvrstna strategija 234. DAMSKI GAMBIT H. Mttller — Buchhoiz Oeynhausen 1943. 1. d4, d5. 2. c4, e6. 3. Sc3, Sf6. 4. LgS, Le7. 5. e3, 0-0. ti. Sf3, Sbd7. 7. edS. (Beli zapušča ortodoksne vode iu Jadra V Karlovarške toplice, kjer se mu res ne godi slabo.) cd5. 8. Dc2, c6. 9. IMS, Te8. 1». 0-0, Sf8. (Se4? II. LXe4.) IX. h3. (Razpravljati se da, če je to res potrebno pred Tabl) *6 (Cmi se po-služi zamudnega Sftmischevega sestava, ki teži za izmenjavo belih lovcev in ki tu za spremembo ne uspe; navadnejša pot je Sho) 12, Tabl (S tem napove beli manjšinski napad na damsko kri lo, ki je vodilna strateška misel iz menjalnega karlovškega sistema.) Se«. 13. Lh6, IJS. 14. LXf8. KXfS. 15. bL ob. 16. »4, Se7. 17. b5, ab5, 18. ab5, Lf5. 19 LXf5, 8Xf5. 2«. bc6, bc6. 21. Sa4. (Nadaljnji napadi bodo naperjeni proti slabotnemu in zaostalemu kmetu c« in proti šibkima točkama c5 in o5 ) Se7. 22. 8*5, I>a5. 23. 8c5, Kr7. (Da bi Sl« ™.! 24. Tb7, Ta7.25.Tfbl! (To je še močnejše kakor pridobitev kmeta s 25. TXe7 in 26. S> c6.) SfgS. 2«. TXa7, DXa7. 27. Tb7, Dal+. 28. Kh2, TaS. 29. De2! (Bele figure namreč zavzemajo krepke postojanke, ki omogočajo neposreden napad na sovražnega kralja.) Te8. (Črni je proti grozečim napadom precej brez moči; na Ta7 bi n. pr. sledilo 30. Df3, Sf6. (f6? 31. Se6+ m mat SH.) 31. g41, TXb7. 32. g5! in kmalu mat: na Tf8 je odgovor tudi 30. Df3 z grožnjo SXf7.) 30. SXf7! Tf8. (Tudi vsi ostali obrambni ukrepi so zaman. n. pr.: KXf7. 31. Df31, Kg7 32. Se6f s hitrim koncem, a!i 41 Sf6. 32 Sd7, 8eg8. 33. Sxf64- dobi.) 31. Df3, Sfti. 32. TXe7, TXf7. 33. Sd7! črni le izgubi figuro, nakaf je tudi mat blizu: zato je izobesil bela zastavo. Beli vojskovodja je razvil gla boko strategijo. Poravnajte naročninol Rešitev problema St. 217. * 1. 8