Leto XVII. ¥ Celju, dne 20. decembra 1H07. ŠtOT. 149. DOMOVINA M oa SckUlorteTi Msti fti a.—Doptao bUcotoUt« tr»B-kiratt. rokopisi m m mb^. Iskala trikrat na teden, vsak paadel|ek, aredo ln pelek ter ve\Ja s» Avstrijo la Nemčijo 12 kron. pol leta 6 kron. 3 mesece 3 kroa«. Za Ameriko ia dntce detel« toliko ve«, koliko. tnaAa poitnina, namreč: Na leto 17 kroa. pol lou 8 kron GO vin. Naaočnlna se pottlja upravntftvu. plačaj« a« v«apr«J. la hMirale m plačuje od vsalc petn-vnte po 20 > loarjev aa \ sa kokrat: za veči« loMratc ia mnogokratno InsoriraoJ« Pravne pripombe k volitvi velikega posestva za celjski okrajni zastop. • ..Domovina" je že poročala, da je celjako okrajno glavarstvo gospoda Fasarinca iz imenika velikih posestnikov izbrisala. Kakor smo izvedeli, zgodilo se jo to, ker so Nemci glavarstvu neresnico naznanili, da bi bil g. Fazarinc nekaj svojega posestva prodal. Ko je nato gosp. dr. Ilrašovec okrajno glavarstvo opozoril, da ni g. Fazarinc od svojega zemljišča ničesar prodal, obljubil mn je tedanji vodja okr. glavarstva baron Apfaltrern. da bode omenjeno uradno zmoto n&mest-ništvu poročal in da bode ono gosp. Fazarinca zopet zapisalo med volilce. O. Fazarinc pa ni bil več sprejet v imenik velikih posestnikov. »Uradna zmota" okr. glavarstva je vzela Slo-vencem eden glas. Med velike posestnike ni okrajno glavarstvo sprejelo ml. sina g. viteza Berksa in dedičev g. Senice is Žalca. Tako so torej Slovenci le prišli ob tri glasove. Pri volitvi sami j« volilna komisija (odbor) savrail glas sa leviko sosesko (gmajno), sa rodbino Prnunseis is St Jurjn, sa rodbino Bincl is Trno-velj in sa gospo Dečko, ter tako Slovencem vsela itiri glasove. Tsko so torej Slovenci krivično izgubili sedem glasov. Na drugi strani je volilna komisija, ker je bila v večini nemška, pripustila k volitvi Trbovsko premogovniško dražbo, meftčanski preskrbovalni zaklad mesta Celje, katerega v pravnem smislu sploh ni. in pooblaščenca gosp. majorja viteza Geramba. kot postavnega zastopnika ml. hčere njegove, ki je lastnica _Trannove vile" na Lavi pri Celju. Zastopnik vlade pri volitvi. gosp. komisar dr. Breschar ni stal na višini oblasti in dolžnosti, katero mu nalaga § 32. postave z.1 okrajne zastope. G. komisar jo imel skrbeti za izpolnjevanje postave in vzdrževanje miru in redn. Skrb za izpolnjevanje postave nkuzuje vladinemu zastopniku, da sklepe volilne komisije, kateri so proti postavni, razveljavi (sistira). kar je tndi g. dr. Hrašovec od g. komisarja zahteval, - ne pa da samo svoje mnenje izreče in proti temn dopusti nepostavne volitve Opominjamo glede tega na sadnjo deželuozborsko volitev v Celju, pri kateri je vladin volilni komisar uamest niški svetnik g. baron Apfaltrern sl-stiral nek protipostaven sklep volilne komisije, katero so vodile iste glave celjskega mesta, kakor zadnjo volitev velikega posestva v okrajni zastop. Iu volilni red za (.eželni zbor vladinemu komisarju ne nalaga izrecno »skrbi za ispolnjevanje postave", kakor oni za okrajne zastope, ampak pravi samo, da se volitev godi v »navzočnosti vladi-nega komisarja". Vladni odposlanci se bodo pri volitvah morali poprijeti predpisane jim oblastnosti, eneigije pri volitvah in sproti prepovedovati izvr-šitev nepostavnih sklepov komisije. Ako bi bil g. dr. Breschar se tako ravnal, volila bi bila pooblaščenca gospe Dečko in rodbine Praunseis, volil bi bil žnpan tevški. ne volili bi pa bili župan ccljski za namišljeni meščanski preskrbovalni zaklad, pooblaščenec majorja Geramba in oni Trbov-ske premogovniške dražbe in Slovenci bi bili imeli, ako g. Fazarinca. rodbine Senica in ml. g. viteza Berksa niti ne štejemo, tri glasove večine. Glede gospe Dečko naglasa I je pri volitvi dr. Ambroiič, da za njo kakor za vsako zakonsko ženo po postavi ne sme nihče drugi voliti kakor, soprog. Seveda je nemška večina komisije temn pritrdila. Pa postava ima gotovo samo one slučaje v mislih, da je soprog voliti zmožen. To pa žalibog g. dr. Dečko ni. ampak je v takem stanu, da gospa soproga ue živi in ne more živeti ž ujim v zakonski vknpnosti in že to opravičuje gospo Dečko pooblastiti dragega moža po g 16.. odst. 2. postave za okrajne zastope. Druge pra-vice gosp« Dečko danes ne razpravljamo. G. major Geramb je oče maloletne volilke iu po ravno omenjenem pare* grafu imajo za nesamopravne veleposestnike voliti njih zastopniki, to je očetje, varuhi ali knratorji (oskrbniki) sami. ne pa pooblaščenci teh zastopnikov. Zato je bilo pooblastilo g. majorja Geramba neveljavno. Veljavno bi bilo, ako bi bil g. major sam, ne pa njegova ml. hči, veleposestnik. Za trbovsko premogovniško dražbo ao pustili voliti inžeuirja Herdena, ki je imel gospodarsko pooblastilo iz leta 1899., ne pooblastila za to volitev. In tudi predloženo pooblastilo ni bilo dano od sedaj opravičenih voditeljev dražbe in torej ni ustrezalo 15. odst. 4. in 7. za to veljavne postave. Celjski meščanski preskrbovalni zaklad (BflrgerversorgungsfouJ) ai pravno truplo ali korporacija. ampak naprava celjske mestne občine, kakor n. pr. njene šole. Župan celjski dr. pl, Jabornegg je sam pri volitvi :»rizual da imenovani zaklad ni nstan« va ali i korporacija in vendar mu je njegova vest iu pravniška čast pripustila voliti za ta zaklad posebej iu za draga mestna posestva posebej, tako da je oddal za občino celjsko protipostavno dva glasa, namesto samo enega. Nerazumljivo mora biti pravnikom, k« ko je sodišče moglo vpisati v zemljiško knjigo omenjeni fond za lastnika zemljišča Spodnji Ieanhof, ker so ;nu vendar pravni obstanek te/a fouda Kot korporacija ni dokazal in ni dokarati inogeL Rodbina Praunseis je imela postavno izkazanega pooblaščenca, župan levški je bil postavno izkazan, vendar komisar dr. Breschar ni razveljavil, kakor bi bil moral, ne zavrnitve teb volilcev in gospe Dečko, in na drngi strani nu Trbovskega pooblaščenca, ne drugega glasu celjske mestne občine, in ne pooblaščenca gospoda majorja Geramba. S tem smo pojasnili pravno strm volitve. V prihodnje Južna železnica ne bode smela več voliti kot velika zemljiška pocestnica, ker je glede volite« v brežkem okraju pravouiočno razso-jeno, da ne spada v to skupino, ampak med velike trgovine in obrti. LISTEK. Zvonikar. Poljak« «api«al Henrik Si«aki«wtea. — Poslovenil J. 01« a a f. Zakaj no imenujem imenu mesta, katerega posebnosti sem obiskal meseca avgusta preteklega leta, to se bo pokazalo v teko mojo povesti Za ta čas naj zadostuje, če povem, da leži to mestece nn meji poljskega kraljestva ia da je selo vredno, da si gn človek ogleda. Ima sauimive, pokrite hodnike ob hišah nn ulico, stari rotovl in le bolj staro, s mahom poraščeno cerkev, ki je polna sanimivo oprave in grobov ljudi, o katerih pravi pesem, da no se nekdaj grozili vsemu sveta in 4nsi kis danes v tragah, vendar gle-isjo In vndeo ponosno s ksmnenimi jfaj tvojih nagrobnih spomenikov. K« sem prišel v mesto, sem, ker mi jt bilo ▼ mestu mogoče ostati samo lo večera, takoj v krčmi vprašal za človeka, ki bi mi hitro io natančuo razkazal mesto. Kar se tiče cerkve, ao mi odgovorili, lahko to pač nnjbolje opravi e .kovnik. ki je nenavaden človek, ki nadsoruje celo cerkev in ki Je sruven tega zvonikar. Pri cerkvi slaii le nekaj nad štirideset let, jo pozna kakor »sam gospod škof" in jo .selo rad razkizuje. Ko so mi je to povedalo, sem za četrt ure pozneje potrkal na vrata kiiiee, ki se Je ob velisi cerkvi zdela kakor mala gobica, ki je srsstla v sond velikega hrasta Otvoril mi je vrata eerkveoik sam — kakor se je posneje pokazalo, edini prebivalec v tej kitici —; ko je zvedel, kaj bi rad, mi je drago volje obljubil, du mi bo razkasal cerkev in pokopališče. Bil je starec s lasmi, belimi kakor mleko, ki so mn silili v oči in z belimi, navzdol visečimi brkami. Pozornost je vzbudila pri meni njegova sveža, skoro mladeniška barva v licu in velike, sinje oči. ki so gledale vpra-iojole in nesaupno. Ta nezanpen pogled Je bil v čudnem nasprotju z odkritim, skoro otroškim izrazom v obličju. Po prvih besedah, ki jib ie izpresovoril starček, sem spoznal, da ni doinačiu. — Ali ste iz Litve doma? — sem ga vprašal. Bil je oči vid no gluh ali pa se je delal gluhega, da bi lahko vsak odgovor prej dobro premislil, ker je čakal, dal roko k ušesu in šele čes nekaj časa odgovoril s počasnim, za-tegnjenim glasom. — Zakaj? — Ker naglašate besede po litovsko. Na to je očividno nezadovoljen mignil z rameni. — Po litevsko naglašam! Po li-tevsko — je ponovil in si oddehnil vsakokrat, kakor bi premišljeval vsako besedo posebe. — Kdo to ve? Tukaj, tukaj mi pravijo, da govorim po litevsko, a kak je litevski naglas! Oni pravijo: noga, tndi jaz govorim: noga; oni pravijo: glava, tudi jaz govorim: glava. Kaj še hočejo potem od mene! Pravijo, da pojem, kadar govorim, a tudi Poljaki v kraljestvu pojejo; če pa jim to rečeš, pa se ti še smejijo. = Ja t se ne smejim: apoznal pa sem, da ste Litvin, ker sem mnogo prebival na Litvi in ker sem celo pisal o dogodkih, ki so se nekdaj ua Litvi godili. — Potem ste pisatelj ali kaj? — Tako je. — A .katero knjigo" ste napisali o naši Litvi? — O švedskih vojskah ob času kralja Jana Kazimira. Starčev obraz se je razjasnil, kakor bi padel nanj žarek solnca in začel je govoriti s hitrejšim, živahnejšim glasom: — Gospod! »Potop" — kaj? Poznam gn: kako neki ne? In ie sedaj se čudim, da vas nisem takoj spoznal ker sem pri nekem duhovniku videl vašo podobo in si jo večkrat ogledal. O, ti moj mili Bog! Tadi jas sem od tam doma!... Tam nedaleč od Lande... Tam se najdejo ie danes Bntrimi, Go-ščeviči in v Pacunelah sem za mlada večkrat biL — Ali so Pacunelke še vedno tako lepe? — Se, še, a nekatere so se od nekdanjih časov sem močno spremenile. O ti moj mili Bog! — vi ste torej napisali »Potop"? Gotovo nihče dragi, saj vas poznam po sliki. Bog vas sprimi! In sedaj vara bora za te povesti o naših krajih tako razkazal cerkev in vse, kar je v njej, kakor še nisem nikomur. (Daljo prihodejif.) Končno moramo p« omeniti težavno razumevanji- mnogih postavnih določil volilnega in javnega (»političnega") prava sploh in da se od tega na vseačiliš.h skoro nič ne uči. Upravno sodišč«- pa ne sodi dosledno. Zaradi nepostavnosti pri volitvi velikega ponestva za okrajni zastop trga Žalec in Št. .Inrij ne bodeta volila svojih zaatopnikov in zato ae okr. zastop celjski tndi sedaj ne bodo ustanovil. Kako bi bilo postavo o okrajnih zastopih spremeniti, o tem pišemo drugo pot Morebiti pride stvar v pravi tok. kadar se bodo snovala okiožja (krogi. Kreise) in njih zastopi po zadnjem prestolnem govoru ceaarja. Politični pregled. Domače dežel«. O zadnjem t j tretjem glasovaujn o nagodbi treba še pripomniti, da se je ob tej priliki pokazala preeejšnja zmešnjava v vladni večini Poslanec dr. Šusteršič je stavil predlog o nekih premenah glede prog dalmatinskih že-|ezui'\ vsled lega niso vladne stranke vedele, kako naj glasujejo Slovani in klerikalci so glasovali za Šusteršičev predlog, drngi so glasovali proti. Jed-tiaka zmešnjava je vladala na mini-sterskih sedežih. Ministra Derschatta in IVschka sta glasovala proti, ministra Cessmann in Kbenhoch za Šusteršičev predlog Poslanec Choc je stavil predlog, naj se presteje razmerje gla sov Ker je pa stavil ta predlog pre-kasno, ga predsednik VVeiskirchner ni upošteval. Pozneje je stavil isti poslanec pravočasno tak predlog, predsednik je pa proglasil, da je že .v glasovanju' in ga zopet ni vzel v obzir. To je češke radikala sicer razburilo, a nagodba je bila takoj sprejeta. Komaj je ime) bar. Beck nagodbo v žepu. le je zadal poslušni zbornici krepko zaušnico v zahvalo. Sprejetje Šillinger-jeve (češ. klerik.) resolucije o spolnje-vanju narodnostnega zakona na Ogrskem. je napravilo v Budimpešti mnogo slabe krvi Wekerle je pod vplivom madžarske koalicije telefonično zahteval. naj baron Beck v parlamentu vso stvar na tak ali tak način popravi — in baron Beck se je tej nečuveni pre-držnosti madžarskih prenapetnežev vdal in je koj po sprejetju nagodbe v tretjem branju vsul in dal zbornici lekcijo o dobrem obnašanju v nadi. da ne bode nikd ir ve* -sprejemala podobnih resolucij. katere so podobne nekakemu vmešavanju v notranje razmere sosedne. v tem obziru popolnoma samostojne Ogrske. Pripomniti treba, da je posl. Šillinger član vladne stranke in da so za njegov predlog glasovale vse vladne stranke in da je torej ta klofuta bila prva Beckova zahvala svoji večini ta sprejetje nagodbe. Pomisliti treba nadalje, da je bila ta resolucija, katera za avstrijsko vlado nikakor ni obvezna in bi jo torej tudi lahko popolnoma prezrla ako je ni mogla ali ni hotela vpoštevati — in vender je bar. Beck spolnil NVekerlu željo in kaznoval avstrijski parlament, češ. »da se vmešuje v notranje stvari Ogr.,ke." To je zbornico razburilo in dala je Becku primeren odgovor sprejemši predlog posl. Choca. naj se o Beckovi izjavi odpre debata. Oan. kedaj naj se o tem razpravlja, ni določen. — zato je prav lahko mogoče, da se bode stvar zavlačevala in konečno. ko se vse pozabi, vzela z dnevnega reda. — Nezadovoljnost z Bekovo neopravičljivo popustljivostjo je pa tudi v vladnih strankah velika in tndi Lneger je U korak v krojih somišljenikov odločno karal in obsojal. V sredo se je priznala nujnost razpravljanju o začasnem proračunu o državnem proračunu brez posebnih težav, i'roti so glasovali samo češki radikalci. Proračun se je izročil odseku, o začasnem preračunu se je pričela meritorna razprava V sredo zvečer so se izvršile volitve v delegacije. Za Štajersko sta izvoljena Numca Hagenhofer in Hofmann NVellenhof. za Kranjsko pa dr. Šusteršič V včerašnji seji državnega zbora se je nadaljeval pogovor o začasn.-m proračunu Zanimiva je izjava Beckov tekom seje vlada misli v naj krajšem času začeti akcij narodnostni sporazum, in ce le to: to akcijo hoče zvezati s pre o strojenjem cele drž. uprave. Mi moremo to le pozdravljati; saj nam mori boj za obstanek ves razvitek na gospodarskem in kulturnem polju. Ze leti je le. da bi se pri eventuelnem sporazuma oziralo tudi nekoliko slabejše! Posl. Koškar je vložil včeraj nujni predlog glede Železnic Purkla-Ptnj-Rogatec-Brežice. Danes ima a-str. delegacija prvo sejo. — Včeraj je imel v i n o r e j s k odsek svojo sejo. Obravnavala so se posojila za nove vinograde, nadalje plačevanje in nastavljanje kletarskih nadzornikov. Poslanec dr. Ploj je predlagal naj se število kletarskih nadzornikov na Štajerskem, Kranjskem in v Istri pomnoži. Izvolilo se je na to odposlanstvo. v katerem je tudi dr. Ploj. da bo želje vinorejsk. odseka naznanilo na dostojnih mestih Dopisi. Dr. Braknvičnvn nnarod •f. Kakor znano, je rekel g. dr. .lanko Šernec. praktični zdravnik <'-elju na shodu v Št. Jorjn ob Jož. žel. dne 26. avg. 1.1. dr. Benkoviču. da se je vozil na Zidanmost in Hrastnik (sklepat z Nemci za ožje volitve zveze). Dr. Benkovič je bil dovolj predrzen, da je zabrusil g. dr Janko Sernecu v obraz »Vi ste nesramen lažnjivec' Kako plačilo s pasjim bičem je dobil dr. Benkorič za te besede, je znano celemu Sp. Štajerju Zdaj pa tndi poglejmo. kako zelo opravičena so bila očitanja g. dr. Serneca dr. Benko-vičn. G. Franc Wiltschnig iz Hrastnika je izjavil pred sodiščem v Laškem trgu (g. dr. Sernec je namreč vložil tožbo proti odgov. uredniku _Pos. Straže" pri okr. sodišču v Novem mestu radi raz-laljenja časti, ker mn je »P. S " očitala. da mu ostane »netramem lažnjivec" kot vedno zasramo-vanje): .Ko se je pokazalo pri zadnji volitvi za driavni zbor. da pride med Rošem in dr. Benkovičem do ožje volitve. sklenili smo mi Nemci v Hrastniku. da oddamo naše glasove pri olji volitvi dr. Benkoviču. ako nam ta obljubi. da ne bo protiven našim prizadetjem. da dobimo v Hrastniku nemško šolo. ako e ne more ta prizadetja na-avnost podpirati. To smo naznanili dr. Ber-kovičn pismeno. Ko je potem dr. Benkovič nn Zidanem mosta imel shod volilcev, nai je o tem obvestil in jaz in Avg. RUckl sva se peljala na Zidani most, kjer sva govorila z dr. Benkovičem v navedenem smisln. Dr. Benkovič je omenil, da ne more ničesar storiti proti nemški šoli. ker je dano postavno število otrok, da pa bo kot zastopnik Slovencev v krajih, kjer so Slovenci v manjšini isto zahteval. Na to smo mo obljubili, da glasujemo zanj in ne za Roša. H lltachnlg m. p. Ravno ta ko je izpovedal Avgust Riloki iz Hrastnika. Dokaz temu sodna zapisnika akta okr. sodišča v Novem f Pr. I V. 4/7 Postopauje dr. Benkovičevo na šentjurskem shodu osvetljuje ta izpo-vedba dovolj. A dostaviti še moramo, da pride njegov list .Pok. Straža" po Novem letu v Gelje kot _Strala" baje učit »oljskih Slovencev .narodnosti". Mila nam majka! Glasilo, ki zagovarja take naravnost izdajalske čine človeka, ki je hotel na vsak način priti v drž. zbornico. S tem je narodna slovenska javnost za vselej obračunala z d r. B e n k o v i č e m. Mogoč je samo še v družbi .Slov. Oospodarja- in dr. K«>rošca. kateri je izjavil 7. febr. 1907. da ne more njegova (to povdarjam!) .Kmečka zveza" podpirati v mestni skupini Celje nobe nega kandidata .Narodne stranke" (Slo se je za kandidaturo g. Rebeka). Upamo, da se zdrav naš narod vzbudi in odstrani iz svoje sredine dr. Ben-koviča. dr. Korošca in njih lepo to-varšijo. K itrnjku aa maribor- iflM učiteljišču. (Iz učiteljskih krogov.) V trpkemu spominu so vsem bivšim Majcenovim gojencem tiste nre izza dijaških let, ki so jih presedeli pri tem .pedagogu". Mož je pač klerikalen do mozga: . žalibog da ni tako pristna njegova narodnost: t) po čutili posebno slovenski gojenci, s katerimi je postopal vedno osornejše kakor z Nemci. Dočim je te kolikor mogoče protežiral. je delal s slovenskimi dijaki, kakor če bi imel pred seboj krčevinske fantaline. ki so mu svoj čas pod nos kadili cigarete. Gospod Gabrijel se še gotovo spominja gotovega Koprive, ki sedaj nekje na Sp. Štajerskem poneinčuje slovensko deco: ta človek, ki je pri vsaki priliki povdarjal svoje nemško mišljenje, je bil pravi ljubljenec Majcenov. Sicer bi ne bilo lahko mogoče, da bi kljub vsem slabim redom in vednim poskušnjam iz slovenščine tako lepo zlezel pri maturi. Vse drugače se je godilo s slovenskimi dijaki, pred temi ni imel takega rcšpekta. kot pred nemškimi. Bedak, tele in vrsta takih epiteta iz živalskega leksikona so bili Majcenovi najljubši priimki za slovenske dijake; nemškimi si ni upal tako. Majcenova žrtev je bil poleg drugih tndi vzoren slovenski dijak Jože Umek. ki bi bil danes lahko izboren učitelj, če bi ga usoda ne zanesla v -Jajcenovo ozračje; a zaradi njega je moral zapustiti zavod ter si kot pisar pri nekem odvetniku skrbeti za daljno eksistenco. Zdaj še par glos o njegovem pouku iz slovenščine, zlasti literature. Ta je bila vedno pravcata pastorka pri njem-, za šikaniranje dijakov se mu je zdela slovnica bolj pripravna. Tu fte naj omenimo njegovo popravljanje Janižičeve slovenske slovnice. Ubogi Janežič! Kot heroje je slikal Majcen Tomaža Hrena, in druge take Ijadi; to po njegovem mnenju slovenski klasiki. O Prešerno so zvedeli dijaki od Majcena pač bore malo, saj ta ni bil nikdar po njegovem oknsu; sicer ni čndno, ko niti Gregorčič ni našel milosti pri njem. Zona ga je pa oblivala, č«) je le izgovoril Zupančič-evo ali pa Cankar-jevo ime; o slednjem je^vedno pravil, da «e v a I jn v bIntn i. kloakah; Zupančič pa se u edino s svojimi .Pisanieami" dostno delo) prikupil. Nekoč je čital Aškerčevo .Aglajo". a sredi pesai j« prenehal češ, ne aorem naprej, tako se ui .gnusi" Tako zaničljivo kakor ravno o Aškercu še v Trubar js ni g©, voril. V takem duhu se poučuje slovensko slovstvo na zavodu, kjer bi se imel vzgajati bodoči slovenski učitelj. Z dr Bezjakom je zgubilo učiteljišče edinega za ta predmet zmožnega profesorja; in tega se je hotelo nadomestiti s člove-kom. ki nastopa tako strankarsko v svojih predavanjih. Tu je dollnost naših naprednih poslancev, da zastavijo svoje moči v to. da dobi mariborsko učiteljišče iz slovenščine izprašanega. akademično naobralenega profeaorja. kakor ga je imel zavod v dr. Bezjaku Zdaj na učiteljišču ni takega in to je vendar najmanj, kar smemo zahtevati za zavod, iz katerega se rekrntira učiteljski naraščaj za S|M»dnje Štajersko! Miklavžev večer „Drol-ia pevskega druitvo * je prav imenitno obnese!. Igro .Sanjavi Janko" so uprizorili otroci, ki so prav dobro rešili svoje naloge. Posebno sanjavi Janko se je postavil kakor kak izkušen igralec. ki s ponosom zre na lavoiike svoje umetnosti. Krasni ste bili vila in priq-ceza. Po igri je bila deklamacija in nato nastop Miklavža s svojim spremstvom. Tudi letos je bil ta nastop im pozanten. kakor prejšnja leta Dobro bi bilo. če bi vsak Slovenec upošteval krasne besede, ki smo jih slišali iz ust sv. Miklavža. Konečno so se »az-delila darila, katerih pa letos ni bilo toliko kakor prejšnja leta. Društvo .Maribor" je lahko po-polnoma zadovoljno s tem večerom in lahko ponosno zre na svojo društveno godbo - tambuiaše. Priznati, se mora. da še dosedaj nisino imeli tako izvrstnega tainburuskega društva, kakor ga imamo sedaj. Slišali smo pred kratkim v .Narodnem domu" hrvaške Umbn raše po poklicu, a reči moramo, da ti ne morejo konkurirati z našimi. Bila je torej zelo dobra ta ideja, da se je »slavna" veteranska godba tokrat nadomestila s tamhuraši Želeli bi le, da bi se to vedn«» zgodilo, da s«' občinstvo ne bi mučihi s sličnim mijavkanjr a kakor zadnjikrat pri predstavi „Lnm-pacij vagabunda". In to godbo, ki bi. če je le količkaj pravice na svetu, morala še plačati občinstvu, da jo posluša, moramo drago plačevati. S tem denarjem bi se že lahko omislili lastno godbo. Ce imajo Slovenci po drugih krajih svojo godbo, zakaj bi jo v Mariboru ne mogli imeti. Govorilo se je o tem sicer o tem že pred nekaj leti, a sedaj je zopet vse zaspalo. Dobro bi bilo. Če bi merodajne osebe nekoliko pretuhtale to reč. da bi se vsaj prepričali, ali je v Mariboru vobče mogoče misliti na lastno godbo. Po mojem mnenju bi se to gotovo izplačalo. Obisk tega večera je bil oa galeriji celo dober, le v dvorani smo pogrešali, kakor navadno, veliko mariborskih Slovencev.- ki se prištevajo k »boljšim". No, pa to se jim ne sme všteti v zlo, saj je Miklavtev večer priredilo le »Bralno draitvo", knr bi se mogoče ne strinjalo s častjo kakega ravnatelja ali profesorja. Pri tej priliki tadi ne smemo pozabiti na gg. duhovnike, ki so posetili Miklaviev večer v takem ftterilo, da se jih niti videlo nI Ne vem, kaj imajo ti gospodje proti tema večera, ali jia ni morda dovolj pobotan? Mogoče bi se ie potrudili, če bi se napravil kje pri nadvojvodi Ivano ali pa mogoče v Povalejevem hotela Alviesa, ne pn f .Narodnem doma". Ilrnfttvo .Mari-bor", da boj vedelo v prihodnjem leta m po tem ravnati! fcfahtA vaMlaaga okraja, daaav aatlelje, U rfac. ah L ari pmp. »Inm uMait |« igrali pri zadnjih volitvah v celjski okr. zastop veliko nlogo. Predvsem g. Julij Sadnik. učitelj v S t. Pa v In! .Sav učit društvo" ga ž« poziva, naj izstopi; izdajic ne marajo! Morda misli g. Sadnik. da bo sedaj kaj karijere? Ne bo nič! Pač pa bi bil splošni družabni bojko' na mestu. Nadalje gospa S i m a . mati gospe dr. Filipičeve in trgovke gosp« Hočevarjeve v Celju, ki je pač rojena .Nemka"! Sramota! — Slovensko zdravniško društvo Želeti bi bilo, da jih pride dne 22. t m. več zdravnikov v Celje, da bi se mogli pogovoriti o splošni organizaciji Pride zastopnik iz Kranjskega — Pri okrožnem sodišča v Olja je shranjen zlat uhan s briljantom Našel ga je neado baje pred dvema letoma v celjski okolici. letnica naj se oglasi pri okrožnem sodišču v Celja. It Dobrne je prestavljen žendar Jože Schober To je tretji in zadnji one orožniške trojice, proti kateri se je borila cela Dobrna. — Zvona zn Slov. Bistrico je v sredo posvetil prelat Flis v Samassovi zvonarni v Ljubljani. — Cesar se pelje. jutn. v soboto, po prestani bolezni prvič po Dunaju. Hiše bodo na poziv mestnih oblasti v zastavah; po ulicah bo tisoče ljudi pozdravljalo ljubljenega vladarja, pri cesarskem gradu pa ga bo pozdravil dunajski župan, veterani, zadruge in mnogoštevilna društva. — T St. Lenarta v Slovenskih goricah nameravajo Nemci ustanoviti javno ljudsko knjižnico. Naj bi se izpopolnila tamošnja čitalnična knjižnica v javno, ako se še ni in bi se naj delalo reklamo za njo — Iz Luč. Slavno ravnateljstvo hranilnice na Ljubnem že nekaj let vedno daruje znesek 20 kron za tukajšnje vboge učence. Tudi letos j® taisto poslalo enako svoto brez vsake prošnje za imenovani namen. Krajni šolski svet in šolsko vodstvo se za ta dar v imenu potrebnih šolarjev naj-topleje zahvaljuje. Fr. Zemlji«, Fr. Dešman. vodja načelnik — Od Sv, Barbare v Halozah. Žalostne razmere. Velika izguba Vsakdo bi si mislil, da se jc pri nas sedaj začelo veselo življenje, ko sme dobili mladega župnika. Ali tukaj je ravno nasprotno. Dobili smo zopet enkrat kaplana, in to v osebi dobrega in črez vse miroljubnega č. c Ivana Ogradi. Pa čuditn se čudesom! Gospod prijatelj Janez Vogrin je tožil tega gospoda pri knezoškofu — menda ravno zato. ker je bil premiren — in kakor te navada, je bil prestavljen k Sv Jakobu v Slov. gor Z njim je izgubila naša zupuija dobrega duhovnika, pa tadi odkritosrčnega moža. koji je bil pri vseh priljubljen ter ostane tudi vsem Itarbar-čaooin v uajboljšem spominu. Kakor je slišati, dobi dobrega župnika ^ li. Vogrinu se imamo zahvaliti, da nam je splavil od tod g. Ogradi-ja. Ali kazen je takoj za petami: Rabuzek pride. G. župnik, castitaino Vam. Zapomnite si pa sledeče: 1. Z lepa se več opravi kot z grda. To velja posebno za naše sedanje nemirne razmere, ko se gre tudi za stanovanje organistovo in cerkovnikovo. 2 Pomislite, da ste tudi Vi bili prej kaplan! 3. Ste po protekciji dobili to ma*tno mesto, ki ga zavzemate! Torej le malo bolj skromno! K rkarčan. — Deželna zveza čevljarskih strok, zadrug za Štajersko opozarja vse čevljarske mojstre ns Štajerskem naj vpošljejo po 15. decembru svojim strankam račune, da jih te lahko poravnajo S čakanjem do 6 mesecev in pogosto S do 3 let se mora končati, ako nočejo čevljarji zaginiti. — proti draginji il»H se je vršil minulo nedeljo v Ptuju shod. Sklenilo se je rabiti kolikor mogoče malo mleka in mesa. glede slednjega ne je sklenilo, da se naj le kupuje na trgu. Protestiralo se je proti temu. da mesarji ceno kapujejo tivino. a meso pretirano drago prodajajo. — Pri nas ▼ Celju se ne gane nikdo. tudi v Mariboru doslej ne! — Drnštvo sa oskrbovanje otrok se ustanovi v ljutomerskem okraju. Tako se je sklenilo na sestanku tn-pa nov in učiteljev iz celega okraja, katerega je sklical det. sodni svetnik Dok sat v Ljutomera. — Klerikalno sločlnntvo. Hoj-skajoča politika naših klerikalcev rodi talostne sadove Poštenega in odkritega boja za prepričanje sploh ne poznajo. sovraštvo le sejejo in slepe strasti nevednežev in nesrečnih zape-ljaoib zaslepijeucev netijo — in to naj bo boi za .vero" ih .prepričanje*. Vaš .socialen" kurz rodi krvavi sad. Človek ni več varen svojega življenja pred Vašimi zapeljanimi pristaši. Takvaš.k urzovec*. kmečki (ant Anton Peško iz Vrbja pri Žalen je v nedeljo po zborovanju .Kmečke zveze" v Grižah dokazal svoje .k rščan-sko prepričanje" s tem, da je velevzglednega žalskega trtan a gosp. Šnšteriča smrtno nevarno ranil. Tako ste .učili" Vi, našo mladiuo svoj naraščaj političnega dela, tako ste jih naučili zagovarjati svoje .prepričanje". Podivjali ste svoje kur-zovce, v slepe fanatike ste zgojevali nerazsodno mladino in v kali že ste zamorili vsak čut pravičnosti v njej. To je politično razbojništvo! Klerikalni hujskač Mlakar jc priredil v nedeljo v Grižah sbod Krasno in vrlo je moral svoje verne poslušalce .podučevati", da so na-huj.-ksni fantje se tako daleč spozabili. Shod se jo vršil pri g. Sulerjn. Kepristašem .Kmečke zveze" se ni dovolilo vstopa, in ti so odšli koj po shodu v četrt ure oddaljeno gostilno g. Naprndmka, da bi se izognili na-hujskanim in razgrajajoči m zvezarjem. Nekaj takih .krščanskih" mladeničev p« je prišlo tudi v to gostilno. Ker se niso hoteli oni nepristaši _K z." spnščati v prepir s temi fanti, »o odšli proti Grižam. In blizn G u se je ve gostilne je .kurzovec" Peško dokazal svoje pravo kršan stvo z nožem Le takojšnji zdravniški pomoči se je zahvaliti. d a t a klerikalni napad ni tirjal življenja. Take sadove rodi hujskanja to delo za narod — in to so Vaši uspehi, slavni voditelji mariborskega k n rza! — Z veliko ple*no veselico otvori prostovoljno gasilno društvo v Trbovljah tamkajšnjo plesno sezono. Pripravni prostori .rudniške restavracije", sodelovanje dveh izvrstnih orkestrov (domačega in vojaškega) ter obče simpatije do naših vrlih gasilcev privabile bodo v nedeljo, dne 5. prosinca 190H. kakor vsako leto. tudi letos gotovo čim največ plesa in veselja željnega občinstva v lepo dekorirane ve-selične prostore — O zldanmoškem shodu glede tamošnjib šolskih razmer prinaša tukajšnja .vahtsrca" dencncijantsko in lažnjivo poročilo. Res je, da se je shod konečno izrekel za to. da ostane na šoli pri teh razmerah kakor so bile dosedaj in da se bo konečno glede upeljave nemškega poduka razpravljalo na shodu železniške organizacije. Obžalovati moramo, da so se tudi socijalni demokrat :e. kateri bi morali po programu in težnjah svoje stranke biti v tej zadevi na naši strani, t. j. otroci naj se uče nemščine na podlagi materinščine. ker se je tako najhitreje nauče, dali zapeljati nemškim agitatorjem, katerim ni do ničesar druzega kakor do ponemčevanja Zidanega mosta. Sicer pa ima v tem vprašanju gevoriti še okolica — Napredne celjske akademike vabim na prijateljski sestanek v soboto. 81. grudna I. ob pol 9 ari zvečer v gostilni .Nar. doma". Ker se hočemo pogovoriti o važnih stvareh, je polnoštevilna udeležba potrebua! Sandot Hrašovee, cand. jur. — Se k volitvam v Vlšnjlvasl pri Vojniku. Že zadnjič smo omenili, da so se izvršile občinske volitve pri nas še precej ugodno. Škoda le. da sedi še sedsj kakor prej v odboru mož. ki poSilja svoje otroke v propalo nemško šolo v Vojniku in je obiedncm kot občinski odbornik v Višnjivasi član slovenskega krajnega šolskega sveta v Vojniku. — In še jeden tak mož je prišel tokrat v občinski odbor, kakor se pripoveduje. — Možje, poučite ijndi, prepričajte jih — če pa vse ne izda nič — pa proč s takimi .Slovenci" iz narodnih občinskih odborov. Pomerimo enkrat dosledno, saj skrajni čas je že, da se loči zdravo od gnjilega — za to pa je potrebno nekaj več pri-prave in discipline, kakor smo je videli pri teh volitvah. — Čast narodnim možem, posebej še vrlim Trnovcem. ki so se tako častno udeležili volitev. — Iz ? odčetrtka. Neizprosna, kruta smrt je zopet posegla v učiteljsko drnž:iio; iztrgala nam je dne U. t. m. milega tovariša, vpokoiem-ga naduči-telja g. Fr. Slemenšeka Blagi pokojnik je bil vsled bolezui in družili okolščin primorau stopiti v pokoj. Bil je v pravem pomenu besede učitelj - trpin. Za časa svojega službovanja je moral rajnki kupo grenkosti izprazniti do dna. Mož je bil občutljiv in bridko ga je zadelo vsako pristransko postopanje napram njegovi osebi. Ravno v tem je iskati kal njegove bolezui in prerane smrti. Služboval je v raznih krajih, nazadnje v Podčetrtku, kjer je stopil v zasluženi pokoj. Kako je bii rajnki priljubljen, pričal je ujegov krasen pogreb. Udeležilo se ga j nogo tovarišev in tovaršic od blii. in daleč, pretresljivo je bilo petje tovarišev pred hišo žalosti in ob odprtem grobu ter ni bilo očesa, koje se ne bi bilo po-rosilo za blagim pokojnikom. Pogreba se je udeležila šolska mladina, istotako nekdanji njegovi nčenci. zatopljeni v* molitev za svojega nčitelja-dobrotuika. Požarna bramba je nesla rajnkega k zadnjemu počitku, udeležba Iindstva pa je bila vkljub slabi poti res velika. S svojo prijaznostjo in dobrotljivostjo si je prikupil srca vseh in ostal nam bo vsem v ueminljivem spominu. Njegovi žalujoči rodbini izrekamo svoje najgloblje sožalje ob tej nenadomestljivi izgubi s tolažbo: -Saj zopet vidimo se nad zvezdami!" — Zanimivosti Is Ptuja. Sedaj so torej ptujski mestni očetje izpre-govorili o gosp. Eberhartingerju. tem ljubljencu Ornigovem besedo. Toda ta beseda ni posebno pametna in modra. Znani kranjski .Nemec" odvetnik dr. Plachki. pravni pomočnik Ornigov izza tistih časov, ko je ta mož hotel .Slov. Narod" pred mariborskimi porotniki mrcvariti radi dopisov, ki jih je nekdo skrpucal, ki ima dandanes veliko besedo pri klerikalcih, je v občinskem svetu predlagal — tako piše .Tagespost", oficijalno glasilo mestnega nrada — da se naj Eberhartin-gerjeva zadeva iz gotovih ozirov javno obravnava. Na to se je sklenilo dati tema uzornemu voditelju mestnega urada polletno plačo kot odpravnino. Ta sklep se kaj čudno čita. G Eberbartinger ni več v tako mladih letih, da bi se zamogel s tem pičlim zneskom do konca dni preživeti. Vsekako pa je čudno, da se voditelji mestnega urada tako hitro menjujejo. Treba bo tudi razpisati koukurz za to mesto, na katerem je vaekako potrebno snauje s'oveuskega jezika. Eberbartinger je sloveuske vloge in stranke tako zapostavljal in tako čudno reševal, da naposled ni ničesar drugega preostajalo kakor ga — odstaviti od službe. Vrč bodi k studencu, dokler se ne razbije. Sicer bomo še o tem pozneje izpre-govorili. — Za železnico Rogatec-Brežice- Novomestn. Ker se teleznica Dunaj -Aspang na vsak način prej ali slej podaljša č. Friedberg-Ilartberg-Fehring-Purkla (Radgona) -Ptuj-Rogatec. se je začela na incijativo brežiškega mesta akcija, da bi se podaljšala iz Rogatca preko Brežic ta želczuica do Novega mesta, kier bi irael.i zvezo z dalmatinsko železnico. Na tu način bi se dobila direktna zveza Dnna j-Dalmacija, objednem pa bi dobila dolina ob Sotli železnico, po kateri toliko hrepeni Z odobravanjem občin Brežice. Globoko, Pišece, Kapela, Bizelj«ko, St. Peter. Podčetrtek, Rogatec ter okr. zastopa Brežice. Kozje in Rogatec se je sestavil železniški odbor, ki bo energično deloval za sotelsko železnico. Ta odbor se je sestavil tako: predsednik baron Moscon. župan Faleschini in dr. Srhu-ster. zdravnik v Rogatcu, tajnik dr. .Vanesch. odvetnik v Brežicah, namestnik župan in trgovec Josip Černelič iz Št. Petra, blagajnik Kari del Cott, trgovec, člani vitez Danbašj iz Zagreba. Ježe Janežič. veleposestnik na Bizeljskem in župan trga Podčetrtka dr. Breschar. V stalni odbor, ki izvršuje tekoče po«le. so izvoljeni Faleschini. Prikelmajrer, dr. Janesch, R Sernec in Šnideršič. Odbor bo stopil tudi z interesenti po Krški dolini. zl.i>ti z novomeškim občinskim zastopom v dot i ko. — Afera dr. Benkovič-Marrkhl se je končala s častno izjavo dr. Beu-koviča. Nučrt zakona za starostu« oskrbo se predloži državni aborniei oktobra prih. leta Tako je obljnbil ministerski predsednik češk. pooUt.« Klofaču. — .Slov. društvo" v Maribora je zadnjo soboto sklenilo resolucijo glede grozečega ponemčevanja krče-vinsko-Ieiteršperške šole, v kateri protestira proti znanemu sklepu tamoš-njega šolskega sveta. Odvetnik g dr Pipuš bo sestavil reknrz proti sklepa. — Ali se ne bi dalo začeti prote«>ne akcije med slov. stariši samimi? — Iz Maribora. V torek je stal pred porotnim sodiščem Blat Bratnša, bivši posestnik v Koronjaku in bivfe župan v Turškem vrhu v Halozah. Za časa svojega tupanovauja je ponevril denar za galico. katero je dobil od okrajnega zastopa in tudi več drugega obč. denarja, vsega v znesku do 3000 K. Vsled tega je bil odstavljen od tupa-novanja; prodalo se mu je tudi posestvo. in vendar je št- ostalo aekaj sto kron nevrnjenih. Porotuiki so tapana oprostili, pač vsled tega, ker je za svojo lahkomiselnost itak že zadosti kaznovan, ker je zgubil vse svoje imetje. — - Mariborski obrtniki ao imeli v četrtek. 12. decembra protestni i-hod. na katerem so sklenili, da ko mora pouk obrtnih vajencev na obrtni nadaljevalni šoli pričeti ob 6. ne pa ob 5. uri in zahtevali, naj del iolski svet tozadevni prošnji, katero so podpisali malodane vsi mariborski obrtniki. ugodi. Ob jednem so izrekli nezaupnico zastopnikoma obrtnikov v šolskem odboru nadaljevalne šob* v Mariboru. Kranjsko. — Mesto notarja je razpisano v Metliki. Prošnje se vpošljejo kranjski notarski zbornici do dne 6. januv.irja 1908. — Podoknleo so včeraj zapela ljubljanska pevska društva, katera so člani .Zveze slov. pevsk. društev" skladatelju FOrsterju. kateri ima danes svoj rojstni dan. — Velik vlom. V sredo ponoči so vlomili nezuaui uzmoviči v Jebači-novo trgovino v Ljubljani in ukradli iz telezne blagajne do 10.000 kron gotovine. — Pobegnil je iz Ljubljane trgovec. Ernest Sark. — „Društvo slovenskih profesorjev". (Ilavna skupščina .Drnštva slov. prof." bode v nedeljo dne 22. decembra ob lO.uri dop. v mali dvorani .Nar. doma" v Ljubljani. Dnevni rod: Nagovor predsednika. Volitev predsednika in dveh odbornikov namestnikov. Poročilo tajnikovo, bla-gajnikovo in poročilo preglednikov. Poročilo o šolskih knjigah. Resolucija o slovenskem srednjem šolstvu. Predlog o snovanju strokovrih odsekov. Matura. Slučajnosti. — Prejšnjega dne. v soboto, bo v gledališču prvič uprizorjena Cankarjeva satira .Pohujšanje v dolini š e n t f I o r i -janski". V nedeljo zvečer ob 9. uri bo prijateljski sestanek v hotelu .Ilirija". — Pri občinskih volitvah v Kranjski gori so zmagali v I. razr slov. naprednjaki. v II. klerikalci in v III. soc. demokrati. — Kranjsko zdravniško društvO bo skušalo zdrutiti vse slovenske zdravnike v jednotno organizacijo, katera se pridruži veliki avstrijski organizaciji zdravnikov. — Nesreča. Jože Čeč, posestnik iz Brinja na Notranjskem, je bil na sejmu v Postojni in s« ga je preveč navlekel. Domu grede je izginiL Najbrt je zabredel v potok Nanoščico in utonil w Društvene vesti. — Hloveniko (rbflanko drnittTO sn H pod nji Ntajer zboruje dne 28. gradna t I. ob pol 11. uri predpoldne v naii dvorani .Narodnega doma*1 v Cdjn po nastopnem vsporedn: 1. Pozdrav. S. Poročilo tajnika, a. Poročilo blagajnika 4. Volitve. 5. Slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor. — Vabilo. Prostovoljna požarna bramba v Žalcu priredi na dan Sv. Štefana, dne 26. t. m. v dvorani gosp. F. Hodnika veliko božično drevo, ko-jega bogati dobitki se razdele potom arečkanjrt Pri veselici sodeluje slavna ieatpavelska godba Zičetek ob 8. uri cvečer. Vstopnina 40 vin. za osebo, čisti djbiček je namenjen za nabavo parne brizgalne. K mnogobrojni ude-ležoi vabi vljn.lno odbor. — Narodna čitalnica > Slovenjgradcu priredi na praznik Sv. Štefana 86. grudna 1.1, v prostorih .Narodnega doma" obzirno veselico. Na vsporedn so peterospevi. mešani in moški zbori, bariton in sopransolo s spremljevanjem glasovirjti in po koncertu prosta zabava. Ker je čisti dobiček namenjen za nakup no vetra društvenega glaso-virja. pričakuje obilne udeležbe odbor. Bralno društvo > Veržeju priredi na Štefanovo dne 2«. dec. 1.1. v gostilniških prostorih gosp. Rožmana veselic* a petjem in gledališkima igrama Znkot.sk e nadloge" ter .Bncek v strahn". Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina: sedeži po 80. 60 iu 50 vin stojišča :»siin taveznlm gasilnim društvom. V svrho pravilnega postopanja pri sestavi prošenj za podporo iz deželno-gasilnega zaloga, naročil je dež. odbor r. odlokom z dne 12. oktobra 11. št. IV. Podl'isan' -Zavezi slov. prostovoljnih gasilnih društev" sledeče: 1. Samo tiste požarne braiuhe. katere v letih 190« in 1907 niso prejele nikakoršne podpore od deželnega odbora, so upravičene prositi podpore za leto 1908. 2. Za dotične prošnje se morajo uporabili le tiskovine, katere so dobe pri podpisani .Zavezi"; iste se morajo prav natančno spolniti. 3. Pož.irne brambe, kntere so upravičene prositi podpore, morajo dotične prošnjr vložiti najkasneje do 28. svečana l'.»0N potom podpisane .Zaveze" katera j.h presoja in predlaga dežel nema odboru. 4. D.-aarne podpore se podelijo samo za: delavsko in pospravljalno Klobase kakor: jetrni', krvave in mesene s* »loke • ee« bete dne 21. t. m in v nadalje 22. t. m. v,Skalni kleti'! Llatnica uredništva. At. Jar ob J. t.: Dane* uam ni mogoče. Je prebozno sa tako obSirrn dopis. Hvala, pride prihodnjič! Dragim g*. dopisnikom: Nam primanjkuje prostora. Kar bo mogoče. prihodnji?! Uradaik ki pozna zemljiške knjige se sprejme. Stenografi imajo prednost. Ponudbe na upravništvo .Domovine". tm? 3-1 Izkaz društvene posredovalnica .Slav. trgovskega draitva v Calja". V rlutbo »e sprejme: 2 poslovodja. magaclnerja. 10 pomočnikov meAano stroke. 4 pomočniki Ipererijske stroke. *J pomočnika tfalant. stroke. 1 pomočnik iilezn. stroki-, a blagajničarke. 4 prodajalke. in I kontorhtinja. Slulbo iVei": S pomočnikov meSane stT^ke. 3 pomočniki »|wcrijske »troke. 1 pomočnik mauufakturue stroke. 2 prodajalki. 1 učenec. posredovali.ica deluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. lm\ ako V;un zaostaja kri. Vas ozdravi P. Zifrvtt, Katk pr. Kolu M. 2(6. Oospa O. v JI. piše: _Va3e sredstvo j. naglo pomugaio". Prosi ne. >1» priloiite zn;unko ta odeovor. (W »m v t: m": slovenske in nemške stenografije leli vstopiti v odrMniiko ali notarsko pisarim. Ponndbc na upravniStro .IVimovine". M« ft-3 StarejSo popolnoma zanesljivo knjigovodinjo sprejme Anton Kolenc v Celju. Vstop lahko takoj. 1'rednost imajo iste katere so izvežbane tudi v deželnih pridelkih. fine odrske |(ld. 1 TIS; iz 9m«nav Kiijati zelo priljubljene gld. r»»,dunajske8« kr. I>ulj line gld. I 15 za kilo (SmS * la 1 brez k o-ti 1*30 Mnjflt plrče br-* ko»ti »5 kr. suh.i me*o 8rt kr. »lanina HS kr glavina fiua IMl kr za kilo. - Fine kranjike klabaa«, vel., ena •-'O kr Qliunwba ■»•«»c®» ui«i »•»> VlIvUVHa liter pošilja s poitnim povzetj--m od 5 kil naprej. 30» 12—7 Janko Ev. Sire v Kranju. Ustanovljena leta 1HHA. Mnogo priznanj o do poslanem blagu. — Kupujem pa vedno brinjevo olja« Češko posteljno perja M*. pavolnoaroto, mtt- fcrto K —18 la K -14 ••etaobelo, ('»vnlnnatrbko očličeao K - so la K - j» IVrfllJa m- traako po m _ v«rt)u Z»m'n» In vn»«U> pr»u iMtrariltt ta purtt»tnM«v Jovoipoa. Benedikt Saehtel. IMC 34/. J. PilM. Ct!u AMETN1K ZA PATENT: •nTi jj OIPLOKIKAS KtSIK (lagristim) | I KE« TEHNIŠKA PISARNA rairss | INŽENIR A. HAMBURGER ^ V Dunaj Vil StggfSTEBMjASSCl S 1 Edina slovenska pnškarska tfrdkt IM v Borovljah na Koroškem. Najboljie delavnica za temaijlto popravo lovskih puik, za izdelovanje novih vloinlh cevi za k rog I jo in drobni svinec, ta nssa-janje novih kopit. Dela po najniJjih cenah t Kdor si teli nabaviti novo, zanesljivo In ceno polko, naj zahteva nsjnovejil slovenski oonlk, kateri ss brerplafino dcopotlje. 14« Vdfci ulo^A nuaofrstnili revolverjev od 71 nzrnj. Uredil det. m nadzornik J. LSfvsrt III. zelo popelnej>i letnik s vsebine: Kratek opis ■■■<• tivin«re)e; zlaU pravila livicareji. krmljenje goveje I rt49 tiviue in praiičev. 8—3 Hejs domače perutnine, mlekarstvo, protskovanje in bolezni mleka Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umua in aaravus gnojila. Sadjereja Živisosdravailtvo Vlaorejs. Tabele za morjt-jje le«a. Kmet. zakoni. Hmeljarstvo. Merjenje le«a. Prerač. v kile. orale in hektarje. Koledar, sejmi in *e ranopo dragega. Vezan ie leto« v posebno močno platno. Ctss • pe4ts K hM is v. ■aroča pn I«. Issačs v L|«WIssL Vsled prihranil«? dtac-ga povzetja se naj znesek Raprej ifopotlje v Savinski liker preiskan in preizkusen na ces. kr. poljedelskem pre-izkuSevališfiu na Dunaju. Savinski liker je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke VINCENC KVEDER HlB'1 w MI V illk Pop O F CAJ nuj pri|)o^iui ti | pravilih določeno obrestovan je do neomejene visokosti, ima sedaj hranilnih vlog 4,000*000 K« Hranilnica posluje s strankami vsak torek in petek dopoldne, za druga opravila pa je urad odprt vsak dan oh navadnih uradnih urah Hranilne vloge obrestuje pO 4 odstotke in pripisuje obrati polletno h kapitalu ter plačuje hranilnica rentni davek sama il) ga ne odtegne vlagateljem, tak««, da dobe i.ste popolnoma nad 4 odstotke obresti« Izposojuj«* pa na zemlj 'ko varnost po 5 odstotkov, občinam in korporat-ijam navedenih |»etih okrajev po 4 tri četrt I odstotkov obresti. <--• as ! Zadruga Častni dom naznanja, da je prilagodila svoja pravila tako. da izvršuje sedaj « poleg stavbenih tudi druga kreditna opravila, kakor vsaka a hranilna in posojilna zadruga. Zaradi tega je uredila svoje poslovanje tako. da sprejema tudi hranilne vlogo na tekoči račun, ali na vložne knjižice, daje K« posojila, pomaga kupovati hiše. zemljišča i. t. d . i. t. d. sss Jtraail« Vloge obrestuje stalit po 5°|. od dneva vložitve do dneva vzdiga ter plačuje rentni davek za vlagatelje sama iz svojega. Zadruga je upeljala tndi hišne hranilne nabiralnike: kdor napravi temeljno vlogo vsaj 5 K. dobi v porabo brezplačno tak nabiralnik. katerih vlngatelji že mnogo posedujejo. Nalanina pojasnila dubijo lahko *»ak dnn pri udih načelstva zlasti pii blagajniku Pisarna te nahaja sedaj v Celju, Schillerjeva cesta it 3,1. nadstropje Načelstvo Zadruge Lastni dom v Gabrju pri Celju, reg. at. zadr. z om. iav.: Dr. V. Kukovec, predsednik. Iv. Rebek,podpreds.. FranjoloiL blagajnik, dr Ant Božič. dr. Jos. Karlovšek. Fr.Puinik, Al Terček, udje načelstva. Na drobno in debelo! Na drobno in debele! Ivan Ravnikar, Celje trgovina s špecerijskim blagom, barvami, deželnimi pridelki in vinon Priporočam stojo dobro ralotrno zalogo k bo/iru vse trste jamica sadja in sardin, poster« v olju. slanlko«, rusov in polrnnvke, direktno Iniportl-raneita najfinejši ■«.i rusk« ira In kitajskega čuja, Jmanlra ruma, koujaka, »ach vrst zdravilnem »Ina. /a zimo posebno še priporočam salonski petrolej v vrčkih Kalseroi. Proti katarn znano dobro npllvajočo slatino Kmaijuell«-in Cnnstantlni|uello. (asilil duhovščini priporočam »toče za cerkve »»ea vrst In velikosti. 1 3-/ Potnikom v Ameriko v prevdareklI Najstarejša tvrdka za Spriliranje potnikov ZWILCHEIMBART IIA SE L (Svlra) (Vntralhalinplatz št. • sprejema potnike za linijo čez Pariz-llavre po najnižjih cena!1; — vožnja na morju le ti do 7 dni; odhod parohrodov redno vsako soboto — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. - (tovori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas iu sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila. im« 30 POSOJILNICA V CELJU POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 7. neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4100 zadružnikov. kateri imajo vsega nad 88.000 K vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 Vj milijona kron hranilnih vlog in nad 330.000 kron rezervnega zaklada. v lastni hiši Narodni dom B H Posojilnica uradu je vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznike. Hranilne vloge sprejema od vsanega. ako tudi ni I'lan zadrugo ter jih obrestuje po 7.1 posojilnica plačuje rentni davek sama. ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti Bya*Jo in S*/» obrestovan ju. 14 52-sa