VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec E š Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt E )zha)a v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov = E ceioietna naročnina 120 šiiingov jj P. b. b. ššmmHnmmnmmmHUHHmmmmHmmmmmtmnmmmp LETNiK XXXV CELOVEC, PETEK, 4. JULiJ 1980 ŠTEV. 27 (1975) ZUNANJi MiNiSTER SFRJ V SKUPŠČiNi: Razvoj odnosov med Avstrijo in Jugosiavijo mora privesti tudi do reševanja manjšinskega vprašanja „Z zadovoijstvom poudarjamo, da so se prijateijski odnosi z Avstrijo še naprej pozitivno razvijaii na vseh področjih, kar je potrdii tudi "edavni obisk kancierja Kreiskega v naši državi. Pričakujemo, da se bodo spričo takšnega sodeiovanja hitreje reševati tudi probiemi, ki se nanašajo na poiožaj in pravice naših manjšin v tej državi." Tako je Poudari) zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Jugosiavije Josip Vrhovec na seji zveznega zbora skupščine SFRJ, ko je v obširnem referatu, v katerem je ocenii mednarodne odnose in dejavnosti Jugosiavije, posebej spregovorit o odnosih z Avstrijo. Iz te njegove izjave so nekateri, ^ stišijo travo rasti, že razbrali „ve-^iko priznanje", ki da ga je Vrhovec izrekel Avstriji. Niso sicer povedati, za kaj naj bi bilo izrečeno takšno priznanje, saj gre vendar bo Slovenija še naprej podpirala boj zamejskih Slovencev Odno:e : sosednjimi državami je Fred kratkim obravnavata tudi komisi-io za mednarodne odnose pri skupHi-"i SR Siovenije, ko je podrobno prebita naioge Siovenije pri obiikova-"jv in uresničevanje zunanje poiitike 'o mednarodnega sodeiovanja Jugo-davije. V tem okviru je komisija posebej ocenita tudi manjiinsko vprašanje 'er ugotoviia: -V odnosih Jugosiavije in Siovenije s 'osednjimi državami pomenijo obstoj, Poiožaj in pravice deiov siovenskega poroda, ki kot narodne manjšine živite v itaiiji, Avstriji in Madžarski, ene-9a od bistvenih dejavnikov medseboj-*j'h odnosov. Pri tem izhajamo iz tega, °o narodne manjšine kot samostojen *"bjekt iahko uspešno zbiižujejo naro-0e, če živijo v razmerah, ko jim je Otnogočen neoviran vsestranski razvo' "o gospodarskem, kuiturnem in drugih področjih. Urejanje poiožaja manjšin johko bistveno vzpodbuja razvoj do-"'ososedskih odnosov." Yendar pa so na seji komisije ugo-'Oviii, da siovenska narodnostna skupnost v zamejstvu še vedno ne uživa Poiožaja in pravic, kakor so jim za-joničene z mednarodnimi obveznostmi z ustavnimi doiočiii sosednjih držav. ^Prejemanje zakona o giobaini zaščiti Sjovencev v ttaiiji je v zamudi, „pra-Siovencev v Avstriji ta republika ni * teioti uresničita, pač pa jih je ceio okrnita", postopoma pa se izboijšuje Poiožaj Siovencev na Madžarskem, se iogiasiia ocena komisije. Stovenija bo na podiagi ustavnih ooiočii še naprej izkazovaia sioven-*ki narodni skupnosti v zamejstvu vso Ooižno skrb, so zagotoviti na seji kombije. Pri tem bo podpirata tastni boj P napore manjšine za uresničitev nje-P'i) pravic in to vprašanje obravnava-s kot sestavni det cetotnih odnosov s *0!ednjimi državami; po drugi strani Po bo Stovenija dosiedno nadatjevata Potitiko, ki zagotavtja svoboden razsoj narodnostnih skupnosti v Jugosta- Y ostatem so čtani komisije razprav-ioti tudi o možnostih nadatjnjega po-9'obtjanja sodeiovanja s sosednimi dr-*ovami in se v primeru Avstrije zavzeti , o:)j za razširitev regionainega sode-ovanja z vkijučevanjem obmejnih Področij, kar naj prispeva h krepitvi Politike odprtih meja. za prizadevanja in interese obeh držav, da izboljšata medsebojne odnose. V svojem stepem navdušenju pa so čudni komentatorji seveda povsem spregledali drugi del te izjave, namreč nedvoumno opozorilo na še vedno nerešena manjšinska vprašanja in prav tako jasno izraženo pričakovanje Jugoslavije, da bo Avstrija v okviru pozitivnega razvoja odnosov pokazala potrebno razumevanje in pripravljenost tudi za reševanje teh vprašanj. Tisti krogi pri nas v Avstriji in posebej na Koroškem, ki si tako radi pojejo samohvalne slavospeve, pa bi morali prebrati tudi še druge ugotovitve, ki jih je nanizal Vrhovec v svojem referatu, ko je govoril o odnosih s sosedi. Prepričani smo, da lahko nacionalne manjšine v sklopu pozitivnega in plodnega razvoja dobrih sosedskih odnosov služijo kot trdni mostovi prijateljstva in boljšega razumevanja. „V naši večnacionalni skupnosti so vse narodnosti popolno enakopravne in imajo vse možnosti za svoboden in vsestranski razvoj, da lahko ohranijo svojo nacionalno identiteo. Želimo si, da bi bila to splošno sprejeta praksa tudi v tistih državah, kjer živijo deli naših narodov," je poudaril Vrhovec in še dodal: „V svoji poiitiki se dosiedno ravnamo po besedah tova- riša Tita, da bo tudi reševanje vprašanja nacionainih manjšin uspešnejše, če bodo naši odnosi s sosednjimi državami v ceioti boijši, če bo naše sodeiovanje z njimi na vseh področjih čim boij razvito." V tem smislu si je Jugoslavija prizadevala že v minulem obdobju, o katerem je Vrhovec dejal, da je posvečala nezmanjšano pozornost krepitvi dobrososedskih odnosov in razvijanju vsestranskega sodelovanja z vsemi sosednjimi državami na načelih neodvisnosti in suverenosti, teritorialne celovitosti in nedotakljivosti meja, nevmešavanja in popolne enakopravnosti. Ta načela so bila dosledno vzidana v vse dejavnosti Jugoslavije do sosednjih držav in ostajajo trajna usmeritev v njenih prizadevanjih za popolno uresničenje črke in duha helsinške listine. „Mi nismo nikdar imeii in tudi nimamo nikakršnih ozemeijskih zahtev do katereqa koii našega soseda ter spoštujemo načeto nedotak-ijivosti meja," je naglasil Vrhovec. „Žeiimo dobre in prijateijske odnose z vsemi sosedi; žeiimo siišati isti odaovor tudi od vsakega našega soseda. Žeiimo skupno prispevati h kreoitvi zaupanja in vzajemnega spoštovanja, žeiimo, da bi skupaj deiaii pri širieniu sodeiova-nia in kreoitvi stabiinosti in varnosti področja, na katerem skupaj živimo." Svoja izvajanja pa je Vrhovec zaključil z zagotovilom, da bo Juqo-slaviia tudi v bodoče nadaljevala politiko, ki jo ie vodila pod vodstvom predsednika Tita. „Ko bo naša država nadalievala Titovo pot, se bo še naprej bojevala za pra-vičneiši svet, za neodvisnost vseh narodov in za živtienie, vredno človeka, za napredek človeštva." Koroška donkihotovščina Ng sc;; Hg M v torc^ weJ JrMgiw razprguijM trrJi o Ji? ?M Jnevu; rc J načrt za awtr:j^o-jagot(ovaw^: tporazam o regionalnem soJeiotwr;K. Po $eji je Mo sporočeno, J% priprave za ^ienitev takega tporaznma napreJajejo in je možno, Ja i?o Jo pojpja prijio že /etoj jeseni. PreJviJeni sporazam naj in omogoeii razširitev gospoJarti;ega in Jragega soJeiovanja mej operna Jržavama, preJvsem pa naj in' soJeiovanje pospesii in pogioini na oi?mejnii! poJročjii?, torej taJi na žčoros^em in ziasti v njenem jažnem Jeia. 5 tem naj in verinJno toii^o poaJarjeno Joi?ro soseJstvo Joinio taJi Mn^retne oiJiM, preJvsem va in' — če govorimo o jažni KorošiJ — aresničevanje takega soJeiovanja prinesio instvene oiajsave in gospoJars^e prea-nosti tnMjsnjim krajem, Ji se veJno spajajo meJ tista območja v Avstriji, Jjcr i?rezpose(nost in s tem povezano oJimjanje ijaJi na Jejo izven Jomačega irraja Josega najvišje oJsrotJe. Torej in inio pričakovati, Ja i?oJo na ččoroškem taka priza-Jevanja pozJraviii. VenJar pa na Koroškem očitno veijajo Jragač-na meriia.- meJtem ko na GrdJiš&:MsJe?H in štajerskem poJpirajo načrte za intenziviranje regionainega soJeiovanja, se na Koroškem spet enkrat izživijajo v nekem svojstvenem iokainem patriotizma, za-raJi katerega so Korošci že po vsej Avstriji znani kot „posekneži". štartno znamenje za novo „sveto vojno" Koroške je taJi tokrat Jai Hei??MfJie7Mr in poiitični Jejavniki so ma zvesto sieJiii,- v svoji tri-strankarski eJinosti so se eJen za Jragim izrekii proti preJviJenema sporazama. in na Danaja viožiii svoj „veto". Čez poietje vprašanje gotovo ne ko rešeno, jeseni pa se ko po-kazaio, kaj je več vreJno — aii nacionaiistična Je??Mgogi;% aii pa koristi prizaJetega prekivaistva. Ko je šio za naJaijnjo asoJo re-kerške tovarne ceiaioze in s tem za vsakJanji krak veiikega števiia tamkajšnji/? Jražin, je prizaJeto ijaJstvo Jaio nacionaiističnim Je-magogom zasiažen oJgovor. Prckivaistvo jažne Koroške je taJi seJaj precej Jragačnega mnenja kot pokiicni kajskači v ceiovškik centra-iak, kajti enim gre za gospoJ^r^Ji napreJek in razvoj Jomačik krajev, meJtem ko Jragi viJijo ie svoje ozke nacionaiistične interese. Da se proti razširitvi soJeiovanja mej soseJnjima Ježeiama zaietavajo nacionaiistični krogi, je še nekam razamijivo, ker se pač težko sprijaznijo z Jejstvom, Ja gre razvoj neastavijivo mimo njik in njikovik anakronističnik prizaJevanj. Da pa se v ta Jonkikotski koj z zaktevami in potrekami soJoknega sveta pastijo vpreči taJi voJiini preJstavniki araJne Koroške, je vsekakor značiino. JžorJa taJi v tem vprašanja pričakajejo poJokno „zakvaio Jomovine", kot jim jo je izrekei KND za njikovo enotno oJkionitev operativnega koieJar-ja koroškik šiovencev? Širi se krog tistih ki svarijo pred nevarnostjo neonacizma Tistih 140.000 glasov, kolikor jih je bilo pri letošnjih prezidentskih volitvah oddanih za Burgerja, je kot senca sramote padlo na Avstrijo. V mednarodni javnosti je od tedaj naprej dosti več razpravljanja o tem, kako je Avstrija izpolnila svoje mednarodnopravne obveznosti glede prepovedi sleherne neonacistične dejavnosti oziroma kako velika je danes nevarnost neonacizma v Avstriji. To razpravljanje naši državi gotovo ni v čast; hkrati pa pomeni tudi opozorilo Avstriji Različna načela in dvojna meriia V zadnjem času so avstrijski predstavniki ponovno zavzeli stališče k južnotirolskemu vprašanju. Tako je bilo to vprašanje predmet zunanjepolitične debate v parlamentu, kjer so se vse tri stranke enotno izrekle za hitrejše reševanje še odprtih vprašanj takoimenovanega „pakcta". Zunanji minister Pahr je po nedavnem zasedanju ..kontaktnega komiteja Južna-Severna Tirolska" deželnima glavarjema Wallnoferju in Magnagu obljubil, da bo pri italijanskem zunanjem ministru Colombu posredoval zaradi zamude pri uresničevanju določil juž-notirolskega paketa, ki je bil sklenjen pred desetimi leti. Pri tem zasedanju kontaktnega komiteja so med drugim ugotovili, da komisiji, ki pripravljata odredbe za uporabo nemškega uradnega jezika pri uradih in sodiščih, še nista prišli do ustreznih odločitev. Zvezni kancler Krcisky pa je o južnotirolskem vprašanju govoril v intervjuju, ki ga je dal južnotirolskemu dnevniku Alto Adige. Med drugim se je izjavil za še tesnejše sodelovanje med Italijo in Avstrijo, posebno na političnem in gospodarskem področju. Razvoj teh odnosov pa je po kanclerjevem mnenju odvisen predvsem od rešitve južnotirolskega vprašanja. Kreisky se je priznal k načelu samoodločbe narodov, vendar je menil, da nobena evropska dežela ne želi spreminjanja meja, zato je samoodločanje treba uresničevati vsaj v okviru dotične regije in pokrajine, in to v najširšem smislu. Pri tem je kancler dejal, da prizna pravico do samoodločbe vsaki skupnosti in da je ta pravica na Južnem Tirolskem do določene mere uresničena, tako da je prišlo po tej poti do določene stabilizacije. Medtem ko visoki avstrijski predstavniki v vprašanju Južne Tirolske torej znajo tolmačiti pravice nemškogo-voreče skupnosti v najbolj širokogrudni obliki, moramo glede slovenske narodne skupnosti na Koroškem ugotoviti, da so njihova stališča precej drugačna. Če Kreisky pravi, da velja pravica samoodločanja za vsako skupnost, potem samo potrjuje, da imamo koroški Slovenci prav, ko zahtevamo npr. izpolnitev operativnega koledarja — ki pa ga na Koroškem tristrankarsko enotno odklanjajo kot protiustavnega. Kanclerjeva izjava pa tudi kaže, da avstrijska politika, ki pri uresničevanju manjšinskih pravic prezira upravičene predloge prizadete manjšine, ne odgovarja načelom, ki jih ista avstrijska politika tako odločno in dosledno zastopa v vprašanju Južne Tirolske. Naj bodo resnične ali samo dozdevne razlike še tako velike — v obeh vprašanjih gre za ohranitev in razvoj narodnostne skupnosti. Zato tudi ne more in ne sme biti različnih načel in dvojnih meril! in njenim odgovornim predstavnikom, da se morajo zavedati, kakšno ceno so plačali svobodoljubni narodi Evrope v boju proti fašizmu — za osvoboditev tudi Avstrije. Razprave o desničarskem ekstremizmu, naj se pojavlja v obliki nacionalizma ali neonacizma, pa postajajo čedalje živahnejše in prizadete predvsem znotraj Avstrije. Vedno širši postaja krog demokratičnih organizacij, ki kritično ocenjujejo sleherno omalovaževanje pojavov desničarskega ekstremizma ter opozarjajo pristojne dejavnike na njihovo odgovornost in dolžnost, da pravočasno in dovolj odločno ukrepajo, kakor jim predpisujejo državna pogodba, ustava in zakonska določila. Tudi na nedavni seji izvršnega odbora antifašističnega komiteja so se baviti s temi vprašanji ter sprejeli smernice za bodoče delo. Med konkretnimi akcijami predvidevajo za državni praznik 26. oktobra vseavstrijsko zborovanje v bivšem koncentracijskem taborišču Mauthausen, kjer bo imela demonstracijo tudi avstrijska visokošolska zveza. Antifašistični komite bo letos jeseni organiziral anketo o boju proti neonacizmu. Sklenil pa je tudi, da bo podpirat akcije koroških Slovencev proti šovinistični hujskaški gonji v zvezi z letošnjo 60-letnico plebiscita in je med drugim napovedal sodelovanje pri letošnjem Oktobrskem taboru (o tej prireditvi obširneje poročamo na 2. strani — op. ured.) Turska avtocesta je dograjena Pred tednom dni je vicekancler in finančni minister dr. Hannes An-drosch v okviru posebne svečanosti uradno odprl za promet zadnji odsek Turske avtoceste. S predajo 15,4 km dolgega odseka od Renn-wega do Gmunda je tudi zaključena gradnja Turske avtoceste, ki zdaj od Spittala do Salzburga meri skupno 146,5 km, kar pomeni neovirano hitro povezavo Koroške s severom Avstrije in z zahodno Ev- ropo in obratno. Je pa to tudi povezava na jug, predvsem na Jadransko morje, kar je tudi velikega gospodarskega pomena tako za Koroško kot za sosednji državi Italijo in Jugoslavijo. Čeprav je odsek avtoceste, ki so ga prejšnji petek izročili svojemu namenu, dolg le dobrih petnajst kilometrov, je to izreden gradbeno-tehnični podvig, ki nima primera v celi Evropi. Kajti gradnja tega deta JUTR! V ŠKOFJt LOK): 25. izseijeniški piknik jubitejno srečanje rojakov iz domovine in tujine Škofja Loka bo jutri spet v znamenju tradicionalnega ..izseljeniškega piknika" — vsakoletnega srečanja rojakov, ki živijo kot izseljenci Širom po svetu. Letošnje srečanje bo poleg tega jubilejno, namreč že petindvajseto po vrsti, zato je razumljivo, da so se organizatorji še posebno potrudili, da bi za udeležence domačine in rojake iz drugih držav — pripravili res prijetno srečanje. Dopoldne med 9. in 10. uro bodo dekleta in fantje v narodnih nošah na Mestnem trgu sprejemali udeležence in jih pospremili do osrednjega prireditvenega prostora na vrtu loškega gradu. Za dobrodošlico bo igral škofjeloški pihalni orkester, ob 11. uri pa bodo s fanfarami naznanili začetek osrednjega programa. V kulturnem programu bodo nastopili člani folklorne skupine Javorje, skupina koscev in grabljic iz Sovodenj v Poljanski dolini, Šentjernejski oktet, nonet mladih zadružnikov iz Škofje Loke, recitatorji in drugi. Slovenska izseljenska matica, ki je prireditelj vsakoletnega ^izseljeniškega piknika", je letos pripravila manjša srečanja z rojaki iz tujine tudi v drugih krajih. Predvsem pa se matica trudi za čim tesnejše stike z izseljenci potom svojega tiska in raznih gostovanj. Za obdobje prihodnjih petih let je matica izdelala okvirni načrt, ki obsega zelo bogat program najrazličnejših dejavnosti. Med drugim hočejo tudi „Rodni grudi", specializirani mesečni reviji za izseljence, v prihodnjih letih podvojiti naklado, tako da bi izhajala v 10.000 izvodih. Poleg slovenske izdaje pa bi revijo želeli izdajati tudi še v angleščini in španščini, kar bi bilo namenjeno predvsem drugi in tretji generaciji izseljencev, ki sta že rojeni v tujini in torej ne več tako vešči slovenščine. Ravno tej mladini bi bila namenjena tudi akcija za učenje slovenskega jezika v okviru takoimenovanih poletnih šol v domovini. Med izseljenci vlada za tako šolo veliko zanimanje, vendar bi morali še urediti vprašanje, da bi na teh šolah pridobljena spričevala priznavali tudi na ameriških univerzah. Tako kot pri reviji „Rodna gruda" nameravajo povečati naklado na 10 tisoč izvodov tudi pri ..Slovenskem koledarju", ki ima že več kot 60-letno tradicijo. Nadalje želijo povečati in načrtneje urediti pomoč izseljenskim organizacijam, ki jih je na svetu skoraj 1200. Gre predvsem za strokovno pomoč, za nabavo knjig in literature ter razpečavanje slovenskih filmov, pa tudi za usposabljanje njihovih društvenih delavcev. Največjo pozornost bo matica posvečala delu z mladimi generacijami izseljencev in v ta namen načrtujejo sistemsko ureditev njihovega štipendiranja, izdajanja učbenikov, mentorskega dela in drugih stikov, ki pomagajo krepiti stike med izseljenci in njihovo staro domovino. Med nalogami, ki jih nameravajo uresničiti že prihodnje leto, je simpozij o pomenu ameriško-slovenskega pisatelja Louisa Adamiča. Na področju dokumentarnega in znanstveno raziskovalnega dela pa načrtujejo še izdajo antologije slovenske izseljenske književnosti, izdajo knjige o delovanju Slovencev v Argentini in knjige o kulturni zgodovini Slovencev. avtoceste je bila povezana z izredno velikimi težavami, saj teren ni le hribovit, ampak izredno labilen, torej netrden, večinoma peščen. Zato je večina avtoceste speljana na stebrih, ki so deloma visoki 75 metrov. Razen tega so morali s temelji do 35 metrov globoko v zemljo. Pri vsem pa so imeli še velike težave z vodo, tako da so morali zgraditi številne odvajalne jaške, imenovane ..studenci". Ker je avtocesta dobesedno prilepljena na bok turskega masiva, so le-to morali s skupno 4800 vezilnimi sidri še ..pritrditi" h terenu. Ne nazadnje je bila gradnja še ovirana zaradi prometa po stari cesti skozi dolino Lise, po kateri se je odvijal ves promet proti jugu. Kljub temu pa so ta del avtoceste zgradili v predvidenem roku in sicer v teku treh let in pol. Seveda je delo teklo dan in noč in skozi vse leto. Zato je dograditev tudi s tega vidika rekord in dobro spričevalo za ..Tauernautobahn AG", ki je prav s tem odsekom zaključila celotno gradnjo Turske avtoceste. Svojski rekord pa je Turska avtocesta dosegla tudi v ceni. Kajti samo teh 15,5 km avtoceste je stalo 3,4 milijarde šil. Tako je en sam dan gradnje tega cestnega projekta prišel na 2,75 milijona šilingov, kar dovolj nazorno prikazuje, s kolikšnimi napori je bil ta načrt uresničen. Če že navajamo ogromne stroške tega projekta, pa naj še povemo, da je gradnja terjala tudi tri človeške žrtve, kar baje pri težavah, ki so jih imeli pri gradnji „ni veliko". Pri gradnji je sodelovalo 1500 ljudi. Turska avtocesta zdaj kot impozanten dosežek tehnike krasi dolino Lise in se s svojo lepoto čudovito dopolnjuje z naravo. Po tej sodobni cesti se od prejšnjega petka naprej steka promet v obe strani in zbližuje narode Evrope. Seveda pa je še vedno velik problem hitra cestna zveza od Spittala do Beljaka in glavna ovira so Karavanke, skozi katere pa je že načrtovana gradnja predora. Slednji naj bi bil dograjen v prihodnjih petih letih in bo tvoril nadaljnjo povezavo z južno Evropo. Vsekakor pa bo gradnja karavanškega predora tako kot Turska avtocesta zaradi težavnega terena stala mnogo več kot so prvotno načrtovali. DAN tZSELJENCEV Zveza s!ovenskih izseijencev obvešča, da bo imeia v ne-de!jo 6. juiija 1980 s pričetkom ob 14.00 uri v Kuiturnem domu na Radišah svoj redni občni zbor ki bo ietos še posebej v znamenju 35-ietnice zmage nad fašizmom in vrnitve iz pregnanstva. Občno zbor bo tudi tokrat povezan s tradicionatnim DRUŽABN!M SREČANJEM ki ga bosta z nastopi popestrita # pevski zbor SPD „Radiše" z Radiš # foikiorna skupina SPD „Zarja" iz Žeiezne Kapie. Vsakoietni DAN tZSELJENCEV je postai tradicionaino srečanje bivših pregnancev, da obudijo spomin na skupno trpijenje v času nacističnega nasiija ter zavzamejo staiišče k aktualnim vprašanjem slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Tokrat veija še posebej omeniti nevarno množeče se pojave nacio-naiizma in neonacizma, proti katerim je treba biti buden in odtočen, da se nikdar več ne bi ponoviti časi nasiija in preganjanja. Poskrbimo, da bo srečanje spet prepričijiva manifestacija naše zvestobe tistim vrednotam, za katere smo biii v najtemnejši dobi naše narodne zgodovine pripravijeni doprinašati ve-iike žrtve. Zato vsi na srečanje — bivši izseijenci in predvsem tudi miadina, ki bo )e tedaj mogia nadaijevati deio svojih prednikov, če bo poznata resnico o njihovem trpijenju in boju. Prisrčno vabijeni bivši pregnanci z družinami, prijateiji in znanci! Zuez% fzsf/jenceu Oktobrski tabor je predstavil svoj koncept Kakor že prejšnja leta, bodo tudi letos številni kulturni ustvarjalci v okviru Oktobrskega tabora skušali ustvariti vzdušje, ki je alternativa zastrupljenemu vzdušju na raznih nacionalističnih in deželnih proslavah 10. oktobra. Sploh je cilj organizatorjev Oktobrskega tabora razširiti prireditve na vse večje kraje dvojezičnega področja, kakor tudi na kraje v izključno nemškogovorečem delu Koroške. Dolgoročno gledano pa naj bi postal cel mesec oktober „me-sec za pravice manjšin". To so izjavili člani pripravljalnega odbora Oktobrskega tabora začetek tedna na tiskovni konferenci za avstrijski tisk. Ob tej priložnosti so v obliki brošure predstavili novinarjem načela Oktobrskega tabora. V brošuri prikažejo, kako se je v zadnjem desetletju dosledno nadaljeval in razširjal nacionalistični duh, ki je doživel svojo poživitev na oktobrskih proslavah Trideset iet samoupravijanja V Jugoslaviji slavijo letos tridesetletnico samoupravijanja, ene najpomembnejših pridobitev narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije. Po vsej državi so imeli za dan samoupravljalcev številne proslave, na katerih so govorili o tej pomembni obletnici; spregovorili pa so tudi o današnjih problemih, ki se postavljajo v zvezi z gospodarsko stabilizacijo. Predvsem pa so se tudi na teh prireditvah spomnili letos umrlega graditelja nove socialistične, samoupravne in neodvisne Jugoslavije — maršala Tita ter se zakleli, da bodo dosledno nadaljevali pot, ki jo je začrtal in po kateri jih je toliko let vodil Tito. V Sloveniji je bila zadnji četrtek republiška proslava dneva samoupravljalcev in 30. obletnica samoupravljanja, na kateri so posameznikom in delovnim organizacijam podelili priznanja za posebne uspehe pri razvijanju socialističnega samoupravljanja. Udeležencem, med katerimi so bili poleg nagrajencev tudi vodilni predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije, je govoril predsednik Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner, ki je poudaril, da ob 30-letnici začetka uveljavljanja delavskega samoupravljanja lahko enotno ugotovijo, da so v tem obdobju dosegli velik napredek pri krepitvi družbenega in gmotnega položaja delavskega razreda, pri uveljavljanju pravice delavca, da razpolaga s pogoji in rezultati svojega dela. Pri tem je govornik navedel, da so zgradili institucionalno zgradbo samoupravno organiziranega združenega dela, ki jo zdaj sestavlja nad 7000 temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. Hkrati pa so občutno okrepili tudi dejanski družbenoekonomski položaj delavca, tako da sedaj že lahko trdijo, da so revolucionarno geslo ..tovarne delavcem" v glavnem uresničili. .Po tridesetih letih uveljavljanja socialističnega samoupravljanja — je dejal predsednik Hafner — pa smo zdaj prišli v odločilno obdobje, ko moramo dejansko preiti od upravljanja v imenu delavcev na upravljanje delavcev samih in uveljaviti samoupravljanje kot prevladujoč družbeni odnos v celotni družbeni reprodukciji in življenju. To je nujno tako zaradi pospeševanja gospodarskega napredka, kot tudi zaradi ohranjanja družbenopolitične stabilnosti." Predsednik Hafner pa je spregovoril tudi o trenutnih nalogah in naglasil, da je v sedanjem trenutku vsekakor najpomembnejše zagotoviti nujno gospodarsko stabilnost. Pri tem gre v bistvu za korenito gospodarsko reformo, ki naj zagotovi globljo preobrazbo in ustalitev gospodarstva ob njegovem večjem vključevanju v mednarodno delitev dela. Vse to pa je izrednega pomena tudi za krepitev samoupravljanja in ponovno stabilno rast delavčevega osebnega in družbenega standarda. Na zvezni ravni pa so 30-letnico samoupravljanja počastiti tudi na slavnostni seji CK ZKJ v Vukovaru, ki je bila namenjena 60-letnici vukovarskega kongresa KPJ. S sklepi omenjenega kongresa leta 1920 se je dejansko končal proces združevanja enotne revolucionarne marksistične partije jugoslovanskega delavskega razreda. Slavnostni govornik na tej seji je bil predsednik predsedstva CK ZKJ Stevan Doronjski, ki je naglasil, da se letos spominjajo več jubilejnih datumov iz revolucionarne zgodovine jugoslovanske partije. Tako je minil komaj dober mesec od 35. obletnice zogdovinske zmage svobodoljubnih narodov nad fašizmom, „od datuma, ki je bil znamenje zmagoslavnega izida narodnoosvobodilne vojne jugoslovanskih narodov in narodnosti, zmagoslavnega konca oborožene faze naše socialistične revolucije". Poteklo pa je tudi trideset let od izdaje zakona, s katerim je bilo utemeljeno delavsko oziroma socialistično samoupravljanje kot strateška usmeritev razvoja. .Delavski razred je dandanes vodilna sila naše družbe," je poudaril Doronjski. .S socialističnim samoupravljanjem si je priboril odločilne vzvode za uveljavitev takšne vloge. To je naši družbi odprlo nove perspektive, naprednim silam delavskega razreda pa zastavilo nove naloge, da razširijo možnosti človekovim svoboščinam, ustvarjalnosti in čedalje bolj humanim pogojem za življenje in delo." Zgodovinsko odgovorna za socialistični razvoj družbe ter za ohranitev pridobitev revolucije je ZKJ, je dejal Doronjski. ZKJ pa ni partija oblasti v imenu razreda, ni nosilka političnega monopola, marveč je vodilo socialistične vsebine demokratičnih procesov v družbi, bistveni dejavnik sistema socialističnega samoupravljanja, nosilka novih etičnih vrednot. 70. leta. Kot značilnost nemškonacio-nalnega mišljenja, ocenjuje brošura npr. izključno usmerjenost v preteklost, nehumanost in iracionalnost, pripravljenost pospeševati politično, gospodarsko in kulturno oblast nemškega meščanstva nad pretežno slovenskim prebivalstvom dvojezičnega podeželja. Proti temu enodimenzionalnemu mišljenju nemškega nacionalizma postavlja Oktobrski tabor načelo dvojezičnosti, ki jo je treba na Koroškem razviti, da bo manjšina lahko preživela in se bo razvilo mir* no sožitje. Dvojezičnost odgovarja realni situaciji na Koroškem, in dežela bi šele ob uresničevanju tega načela v otroških vrtcih, osnovnih šolah, javnih ustanovah itd. postala resničen povezovalni člen med narodi V tem predelu Evrope. Oktobrski tabor hoče svoj delež prispevati k obširnemu in težavnemu obnovitvenemu delu, ki ga je treba na Koroškem opraviti. Zaradi tega je med drugim izdelal tudi predloge, kako naj bi odgovorni v deželi spremenili običajne oktobrske prireditve, če hočejo pokazati pripravljenost za odpravo tradicionalne nacionalistične gonje proti Slovencem. Med drugim predlagajo, da je treba dati dodatno težo proslavam obletnice avstrijske državne pogodbe, s posebnim poudarkom na zasluge koroškm Slovencev v boju za osvoboditev Avstrije. Glavna gesla letošnjega Oktobrskega tabora so: ..Dvojezično v osmo desetletje", „Zoper protimanjšinskt pakt treh strank", „Za nov oktober. Lani je bilo glavno geslo usmerjeno proti Heimatdienstu, ki je rovard proti rešitve Reberce; letos pa geslo, ki je usmerjeno proti trostrankarske-mu protimanjšinskemu paktu, bol) odgovarja sedanjemu položaju v deželi. Na Oktobrskem taboru, ki bo ll' oktobra, bo ponovno sodelovala zna* na dunajska skupina ..Schmetterlin* ge", zelo verjetno pa še cela vrsta znanih mladih avstrijskih pevcev in kulturna skupina iz Južnega Tirola! morda bo prišel celo iz Francije znan interpret keltskih melodij. Vse to bo pravočasno objavljeno, čim bodo po* godbe podpisane. Prvotno je kazalo, da bo Oktobrski tabor letos lahko zaživel v okviru uradnih oktobrskih proslav z deželno podporo. Vendar je deželni glavar Wagner pri zadnjih razgovorih izjavil, da tabora ne morejo sprejeti po" svoje okrilje, če koroški Slovenci n^ vidijo možnosti sodelovati pri deželnih proslavah. Jezik koroških Siovencev v og!eda!u znanstvenih raziskav V dijaškem donm SŠD tntdi teios podelil bralne znaekc Posebno priman)e martjivim bratcem so bite knjige s podpisi obeh pisatetjev Pred nedavnim je slavistični institut graške univerze izdat publi-kacijo univ. prof. S. Hafnerja in univ. asistenta E. Prunča z naslonom ..Leksikalische Inventarisie-rung der slowenischen Volksspra-uhe in Karnten". Publikacija je razdeljena na dva dela. V uvodu Prvega dela univ. prof. S. Hafner z jazi kos I o vn o-teo retskeg a, jez i ko v-ao-psihološkega in sociolingvistič-"ega vidika obravnava problematiko jezikovne situacije, v kateri se 'ivaja raziskovalni projekt „Inventarizacija slovenskih govorov na Koroškem". Med drugim poudarja, Pa naj bi bila raziskovalna dejavnost usmerjena v analizo semantične strukture besedišča, pri če-^er pa naj se tudi ne bi zanemarjali glasoslovni vidiki. V drugem prispevku prvega dela avtor E. Prunč razvija dolgoročno koncepcijo raziskovalnega projekta. Izhaja predvsem iz zahteve, da jo treba raziskovalni postopek prilagajati jezikovni situaciji in govor- nemu položaju zato, da bi se lahko zbralo vse jezikovno gradivo, ki je na Koroškem še dostopno. Avtor predvideva razločevanje podatkov, ki so zbrani s posameznimi metodami. Primerljivost zbranega jezikovnega gradiva pa naj bi se zagotovila s tem, da se v vsem raziskovalnem postopku uporabljajo isti sociolingvistični in pragma-lingvistični parametri. Koncepcijo raziskovalnega projekta nato razdeli v sledeče cilje: 1) Sistematično zbiranje doslej objavljenega dialektološkega gradiva in publiciranje konkordance (The-saurus der slovvenischen Volks-sprache in Karnten), v kateri naj bi bilo to gradivo urejeno po semantičnih, morfoloških in geografskih kriterijih. 2) Popis glasovnih refleksov s pomočjo vzročnih stavkov; ugotovitev glasovnih sistemov v zadostnem številu informacijskih točk. 3) Popis izoleks s pomočjo vprašalnih listkov in kontrolnih tonskih posnetkov. 4) Raziskovanje semantične strukture besedišča po posameznih besednih poljih. 5) Tonsko in magnetoskopsko snemanje posebej zanimivega jezikovnega in etnografskega gradiva. V drugem delu publikacije avtorji L. Karničar, H. Pfandl, E. Prunč in A. Sellner najprej obravnavajo dosedanjo dialektološko literaturo o slovenskih narečjih na Koroškem. Med drugim ugotavljajo, da so se doslej popolnoma zanemarjala semantična, sintaktična, socio- in pragmalingvistična vprašanja in da v dosedanji literaturi manjkajo dialektološki podatki iz vsega severnega Roža (z izjemo Kostanj), iz prehodnega območja med Podjuno in Rožem ter iz prehodnega območja med Rožem in Ziljo. Predlagajo sistem transliteri-ranja, da bi lahko poenotili doslej uporabljeno transkripcijo in primerjali podatke posameznih avtorjev. Priobčili so tudi konkordanco transkripcijskih sistemov, ki zajema tudi dosedanjo dialektološko literaturo. Ta konkordanca je u-sklajena tudi z informacijskimi točkami, ki jih avtorji predstavijo in ki so urejene geografsko (od vzhoda proti zahodu), po nemških in po slovenskih krajevnih imenih. Avtorji objavljajo tudi prve izsledke o razširjenosti posameznih izoleks v območju današnje Koroške. Izsledki so grafično ponazorjeni v priloženih kartah in temeljijo na povprečno 200 informacijah za vsak pojem. Informacije so avtorji zbrali s pomočjo vprašalnih listkov in tonskih posnetkov. Kar se tiče primerjave razširjenosti izoleks in glasovnih pojavov, ki jih je opredelila dosedanja dialektologija, avtorji ugotavljajo, da obe skupini izoglos (izolekse in izofoni) ne sovpadata in da je tudi geografska razširjenost raziskanih izoleks zelo različna. Ta pojav razlagajo tako, da so se v zgodovini pogosto menjavali komunikacijski prostori in da je bita komunikacija med njimi več ali manj zavrta. Novost pri delu inventarizacije slovenskih govorov na Koroškem v omenjeni publikaciji predstavljajo predvsem razmišljanja v smeri sintaktičnega in zlasti sociolingvistič-nega vidika ter poskus zajeti čimbolj obširno področje slovenskih govorov. -M77T- K splošni izobrazbi sodi tudi po-znaje književnosti svojega naroda. Za to pa je potrebno branje in še enkrat branje. Znano pa je, da človek dandanes malo čita. S tem zaskrbljujočim pojavom se ukvarjajo številni dejavniki, zlasti pedagogi in vzgojitelji. To je posebno važno za male narode, za manjšino pa to lahko pomeni odtujitev narodni identiteti. Ta problem so na svojski način učinkovito rešili v Sloveniji, kjer sta pred dvajsetimi leti pisatelj Leopold Suhodolčan in slovničar France Kotnik na osnovni šoli na Prevaljah uvedla tekmovanje za Prežihovo bralno značko. Njuno idejo so povzeli po vsej Sloveniji, kjer danes učenci z izvenšolskim branjem slovenske leposlovne besede tekmujejo za bralne značke, ki so poimenovane po slovenskih pisateljih in pesnikih. Tej akciji se je pred tremi leti pridružila tudi Slovenska prosvetna zveza v Celovcu, ki je za tekmovanje navdušila dijake, ki stanujejo v Dijaškem diomu SŠD in šolarje v Sc-lah-Kotu. Čeprav je začetek skromen, je vendar razveseljiv, saj tekmovalci z velikim veseljem segajo po slovenskih knjigah in ob koncu šolskega leta s ponosom sprejemajo bralne značke, ki so si jih „zaslužili" z branjem. Tudi prejšnji torek je bilo v dijaškem domu SŠD v Celovcu praznično razpoloženje, ko sta tamošnjim dijakom znana slovenska pisatelja Branka Jurca in Ivan Potrč podelila Prežihove bralne značke. Pred tem sta se dijakom predstavila s kratkim branjem oz. pogovorom o svojem umetniškem ustvarjanju. Branka Jurca je v glavnem opisovala akcijo tekmovanja za bralne značke v Sloveniji, kjer učenci tekmujejo za več ko 20 različnih bralnih značk. Povedala je, da so v preteklih 20 letih na šolah v Sloveniji podelili preko dva milijona bralnih značk, kar pomeni, da so učenci prebrali ogromno knjig slovenskih pisateljev. Izrazita je veselje nad tem, da so se veliki armadi mladih bralcev pridružili še koroški dijaki. Tudi pisatelj Ivan Potrč je naglasil pomen načitanosti in poznavanja književnosti svojega naroda in menil, da mali narod, kot je slovenski, potrebuje kulturne ljudi, ljudi, ki se zavedajo svoje kulture, saj le s tem lahko postajajo enakopravni z drugimi narodi v svetu. Mentorstvo za letošnje tekmovanje so prevzele sodelavke Študijske knjižnice SPZ. Magister Marija Malle je ob tej priložnosti opisala potek tekmovanja in tudi povedala, da bodo v prihodnjem šolskem letu pridobili nove tekmovalce, zlasti na podeželju. Prav je, da je to akcijo prevzelo vodstvo Studijske knjižnice, kar bo gotovo poglobilo stike z drugimi bralci in knjižničarji na podeželju. Tako bo možno pridobiti tudi mentorje, ki bodo skrbeli za kontakte z mladimi bralci. Prav to pa je pri nas na Koroškem eden glavnih problemov. Zal slaviste na slovenski gimnaziji še ni uspelo pridobiti, da bi tudi na šoli skrbeli za tekmovanje za bralne značke. SPZ je sicer organizirala že dva sestanka in povabila tudi KKZ. Morda bo v prihodnjem letu le možen napredek in dana možnost tekmovanja za bralne značke večjemu številu dijakov. Zanimanje med mladino je brez dvoma prisotno — potrebne so le pobude. Od povabljenih predstavnikov slovenskih kulturnih organizacij in drugih ustanov in zastopstev sta podelitvi prisostvovala konzul SFRJ v Celovcu Alfonz Naberžnik in podpredsednik SPZ Tomaž Ogris. 35 ict Mladinske knjige V ponedeljek je delovna organizacija Mladinska knjiga v Ljubljani slavita ob navzočnosti števiinih častnih gostov, med katerimi so bili tudi zastopniki zamejstva, svojo 35-ietnico obstoja. Miadinska knjiga, ki je bila ustanovljena 27. junija 1945, približno sn mesec po osvoboditvi, se je v teh 35 ietih razvila v eno največjih slovenskih in jugosiovanskih založb. Razvila se je v vsestransko razvejano delovno organizacijo, ki izdaja knjige, jih zalaga in jih razpečava; ki sodeiuje z naročniki doma in v tujini, tiska grafične proizvode, Pisarniški material idr. V začetku je izdajala časnike in revije za mlade la najmlajše, kot so to Ciciban, Miadina, Pionir in Pionirski list, potem domača in tuja deia za mladino v števiinih izdajah in zbirkah, od leta 1958 naprej pa tudi dela za odrasle. Tudi danes pripisujejo mladinskemu periodičnemu tisku še zmeraj Velik kuiturni in pedagoški pomen. Tako izhaja npr. Ciciban v nakiadi 30.000 izvodov. Pomembna je tudi zbirka Kondor, ki je namenjena Šolski in študentski mladini. Visoko kuiturno in vzgojno ceno pa pripisujejo siikanicam in drugim zbirkam za najmiajše. S slovenskimi slikanicami bodo prodrii v kratkem tudi izven jugosiovanskih meja, saj so v načrtu izdaje siikanic npr. v indiji in na Kitajskem. Za uspešni razvoj Miadinske knjige je vsekakor že od prvih začetkov pomembna na gosto razpredena razpečevalska mreža, ki je Posebno dobro razvita med požrtvovainimi šoiniki. V zadnjem času pa se tej mreži še pridružuje knjižni klub „Svet knjige" s 165.000 čiani, katerega poverjeništvo za Koroško je prevzela „Naša knjiga" v Celovcu. Po tej poti dosežejo torej števiine knjige braica. Lani je izdaia Mladinska knjiga 305 novih knjig v nakladi čez dva miiijona dvesto-tlsoč izvodov. Povprečno torej izda Mladinska knjiga vsak delovni dan sno knjigo. Ob jubiieju je Mladinska knjiga tudi celovški knjigarni „Naša knji-9a" podeiiia umetniško obiikovano priznanje za dobro sodelovanje. 'VAN DOLENC 4 Slovenska kulturna publicistika v Kanadi Pod naslovom „Apel vsem Slovencem in y!ovenkam v Kanadi" je zapisano: „Doka-^'te, da ste Slovenci in da Vam je pri srcu slovenska ustanova v novi domovini Kanadi, ^hranite in govorite svoj materni jezik ter postanite dobri državljani Kanade. Ker kdor jjvbi govorico svoje matere in očeta, ta °o spoštoval tudi jezik svoje nove domovine."? Na prav tako zanimiv način je urednik *^3 drugem mestu opisal razloge, zakaj društvo ..Glasila" ni že poprej izdajalo: ....Ker smo bili Slovenci v Kanadi vse povojnih časov tako maloštevilni in še h so v pretežni večini mislili, kakor hitro S' prislužijo par sto dolarjev, na povratek ^ rojstno domovino. Iz tega razloga je bilo ^Koro nesmiselno misliti na kakšno dru-ytveno ..Glasilo" ali ..Butletin". Vrhu vsega pa še slednjega trla depresija, katera preganjala ljudi za zaslužkom iz kraja v kraj."io Po enajstih mesecih je urednik potožil, ^3 „ni gradiva" in dodal: „Po mojem bi bil list zelo zanimiv, če bi se nekdo zavzel ^3 njega." To pa je verjetno izšlo že v zad-izdaji (posamezni bilteni niso datirani). Ob vsem tem je za zgodovino naše kulturne publicistike vredno zabeležiti, da je glasilo „B!eda" pri vsej svoji skromnosti le prineslo na svetlo polnokrvno literarno črtico ..Božični prazniki in mi" Victorja Vrečarja iz Norande v Ouebecu, to delo pa vsebuje spet posamezne stavke, ki izražajo spomine na Božič „doma" in „v tujini" v prav očitni kanadsko-slovenski inačici. Glasilo iz ontarijskega rudarskega ..zlatega mesta" je dalo svoj prispevek za ohranitev slovenske narodne zavesti pri številnih družinah starih izseljencev, med katere je prihajalo. Iz vrst povojne ekonomske emigracije, ki je v primerjavi s predvojno skoraj vsa končala srednje šole, če ne univerze, zaenkrat še ni prišla nobena pobuda za slovenski tisk v Kanadi. Po mojem razumevanju kanadskih slovenskih dogodkov in razmer se večine teh ljudi drži neka velika začasnost — ta pa je vse prej kot kulturno ali celo leposlovno ustvarjalna. Seveda tu ne govorim o slovenskih izobražencih, ki so prišli med nas v zadnjih letih in so se kar naravnost usmerili s svojim pisanjem v angleško pisane publikacije; mislim si pa, da tudi ..jezikovni beg" teh rojakov nekaj pove o resnejših slovenskih publikacijskih možnostih v Kanadi. V opisane okoliščine, ki so veljale že v poznih petdesetih letih, ko sem sam prišel v to deželo, se je vrinila konec leta 1958 moja periodika z naslovom „Povest" in s podnaslovom ..Mesečnik za kratek čas". Imela je izrazito kulturen in posebej še literaren značaj. Hotela je biti kanadska publikacija in je od vsega začetka poudarjala izvirne kanadske slovenske objave, v ilustriranem delu pa objavljata reprodukcije slavne kanadske ..sedmerice" (Group of Seven), v sodelovanju s Kanadskim narodnim muzejem v Ottawi. Že kar v svojem kolofonu (navedba kratkih podatkov o kraju in času tiska - op. ured.) je odklanjala ekstremistično literaturo in dobesedno povedala o stališču urednika sledeče: ..Prispevkov ne ocenjujemo po avtorjevem imenu ali kraju njegovega bivanja, marveč samo po njihovi publicistični vrednosti in v skladu z našimi uredniškimi načeli."n Časopis je imel štiriindvajset strani tabloidnega formata in je bil tiskan na lino-typu v Brandonu v Manitobi. Vsako posamezno številko je na barvnih platnicah krasila po ena risba Maksima Gasparija. Letna naročnina je znašala pet dolarjev. Naročnike sem iskal z oglasi predvsem v ..Ameriški domovini", ..Slovenski državi" in v ..Prosveti". Ker sta zadnja dva lista s ..Povestjo" velikodušno izmenjala svoj oglas, je vsaka številka vsebovala v novem letu oglas za imenovana lista - na isti strani in v vodoravnem zaporedju. Toda uganili ste, če si mislite, da v orisanih slovenskih kanadskih razmerah ..Povest" s tako ..straš-no politično napako" ni izhajala dolgo. Dejansko so izšle samo štiri številke. Velika škoda! Ob zaključku je imela že okrog sto petdeset naročnikov in je naletela na ugoden odmev tako v Kanadi kot v Ameriki, Angliji, Argentini, Avstriji in Avstraliji. Revijo je v Torontu širil kot sourednik Tone Zagorc, ki je na njenih straneh objavljal svoje pesmi in prozo. Isti avtor je napisal za časopis tudi prvi ..Razgovor .Povesti' s kanadskim Slovencem". S svojim leposlovjem in izvirnimi risbami (ali pa še kako drugače) so med drugimi sodelovali: umetnik Milan Vojsk iz Avstralije; Ivan Seničar iz Ljubljane; Vladimir Kos iz Tokia; The Home Press iz Anglije; dr. Ferdinand Kolednik je poslal v objavo ..Spomine slovenske matere", ki pa niso več izšli. (NdrfdljfURMje v pnToJ?:;; 9 „Bulletin"VPZ„Bled". 10 ..Bulletln" VPZ „Bled". 11 ..Povest" (The Story). Publisher and Editor Ivan Dolenc, 1958-5?, štev. 1—4. Brandon, Manltoba. Pred leti se je v Svečah nastali! akademski slikar in kipar France Gorše. Od tedaj je njegov dom pravo kuiturno središče, saj je iz svoje domačije napravi) umetnostno gaierijo v kateri razstavija svoje skulpture, slike in plastike. Čeprav je prof. Gorše že precej v letih, je neverjetno deiaven oziroma ustvarjalen. Poleg galerije, je zdaj okoii njegovega doma nastai še vrt „S)ovenskih kuiturnikov". Pred ietom dni so na pročeiju Goršetovega doma odkrili spomenik Andreju Ein-spieierju, znanemu koroškemu kuiturniku in narodnemu deiavcu. Preteklo nedeljo sta Slovensko prosvetno društvo „Kočna" v Svečah in Krščanska kulturna zveza vabili na otvoritev imenovanega vrta slovenskih kulturnikov. Ob tej priložnosti so odkrili spomenike desetim koroškim kulturnikom in sicer Prežihovemu Vorancu, Antonu Janežiču, Franu Ellerju, Pavlu Kernjaku, Ivanu Grafenauerju, Matiji Majerju, Antonu Slomšku, škofu Modestu, Vinku Zvvittru in Milki Hartmanovi. Med doprsnimi kipi je tudi kamnita skulptura posvečena neznanemu koroškemu kulturniku. Odprtje „Vrta kulturnikov" je kajpak bilo povezano s kulturnim sporedom pri katerem so sodelovali moški pevski zbor in mladina SPD „Kočna", MPZ „Jakob Petelin-Gal-lus", dekleta strokovne šole iz šentpetra, gledališki igralec Jože Zupan in MPZ ..Podjuna", kot govorniki pa so poleg predsednika „Kočne" dr. Valentina Inzka sodelovali še predsednik KKZ Lovro Kassl in umetnik prof. Gorše. Posamezne skupine so vodili prof. Anton Feinig, Lovro Sodja, Janez Tratar in Oto Wutte. Spored je bil izredno zanimiv, vendar zaradi tega, ker so ga udeleženci prireditve morali spremljati stoje, predolg in zato prenaporen. S to pripombo seveda nočemo zmanjševati kvalitete nastopajočih, vendar bi prireditelja to morala upoštevati. O likih, katerim so v Svečah postavili spomenike, je spregovoril dr. Valentin Inzko in orisal njihov prispevek k razvoju slovenske kulture na Koroškem. Dr. Inzko je to seveda storil na svoj „nazorski način" in na primer Prežiha postavit v čisto drugačno luč, kot Prežiha sicer poznamo. Inzko seveda tudi ni omenil narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža, ki počiva na sveškem pokopališču. Vsi pa vemo, da brez upora in junaštva partizanov ne bi mogli razvijati svoje kulture. O umetniški vrednosti Goršetovega dela ne bomo razpravljali, saj vemo za njegovo mesto v slovenski likovni umetnosti. Nekateri udeleženci odprtja „Vrta kulturnikov" pa so vseeno iskali večjo podobnost ovekovečenih obrazov. Poleg številnih rojakov od blizu in daleč so se odprtja „Vrta kulturnikov" udeležili tudi nekateri predstavniki političnega in kulturnega življenja, med njimi konzul SFRJ v Celovcu Alfonz Naberžnik, predsednika ZSO in NSKS dr. Franci Zwitter in dr. Matevž Grilc, Valentin Polanšek, višji vladni svetnik dr. Pave) Apov-nik in drugi. Borovce; skupni ^roncerf s/o vensM/i in n emsifjT? skupin V okviru praznovanj 50-letnice mesta Borovlje je bil v soboto skupni koncert slovensko in nemškogovorečih društev občine Borovlje. Znano je, da Slovenci pri osrednji proslavi 50-letnice mesta Borovlje 26. aprila niso mogli sodelovati, ker odgovorni ljudje v občini Borovlje niso dovolili nikakršne dvojezičnosti. Zato smo toliko bolj veseli, da je sobotna prireditev izvenela drugače. Slovenske kulturne skupine so pripravile z mešanim oktetom SPD „Vrtača", pod vodstvom Gotfrida Lauseggerja, ansamblom ,Drava" SPD .Borovlje", ki ga vodi Roman Verdel in s tamburoškim orkestrom SPD .Vrtača" (slednji je v zadnjem trenutku zaradi bolezni izpadel) pod vodstvom Pavlija Lauseggerja, pomemben del celotnega programa. Prvič po zelo dolgem času je nem- Srečanje s čebelarji na Ravnah in . P? EgMMggT ' Mi m min # Smihelski čebelarji tudi letos ne držimo rok križem čeravno nam vreme tako nagaja. Mi nismo samo čebelarji temveč tudi kmetje, in če kmet počiva, rjavi. Zato smo navezati stike s čebelarji z Raven na Koroškem v Sloveniji. V nedeljo 22. junija smo se odpravili na obisk na Ravne oziroma Tolsti vrh in na Prežihovino. Sprejeli smo tam tudi častne goste v naše društvo, ki so nas tokrat spremljali. Potovanje smo začeli z dežniki, a kot nalašč se je vreme na srečo spremenilo in imeti smo prekrasen sončen dan. Na avtobusni postaji na Ravnah so nas pričakovali ravenški čebelarji — odborniki. Razkazali so nam res ogleda vredne čebelnjake in še zgodovinsko znano Prežihovino. Ne da se popisati s kakšno gostoljubnostjo in prisrčnostjo so nas sprejeli. Izdatna matica in kosilo, za osvežitev pa pristen domač lesnikov moši so kmalu razvezali jezike naših čebelarjev. Naš predsednik Borovčnik je v kratkem govoru orisal čebelarski položaj in delovanje našega društva. Gostiteljem je podaril bakren krožnik z lepim ornamentom in primernim geslom: .Vzor naj nam čebela bo". Zelo so bili darila veseli ter nam zagotovili, da se bodo srečanja ponavljala. Hitro je mineval čas in odpraviti smo se morali nazaj domov. Težko smo se ločili ampak v srcu smo bili vsi ene misli — .vzor naj nam čebela bo". /ož;c% škogovoreča publika v občini Borovlje videla kaj ustvarjajo Slovenci v Borovljah na kulturnem področju. Veseli smo, da ob tej priložnosti lahko ugotovimo, da je velika večina navzočih z močnim aplavzom pozdravila naše skupine. Vemo, da je bilo zbranih tudi nekaj takih, ki jim taka prireditev nikakor ni odgovarjala. Dejstvo, da je velika večina soglašala z dvojezičnim programom, bi moralo vliti odgovornim občinskim možem v prihodnje le več korajže, kadar se soočajo z nastopanjem nemškonacionalnih sil proti dvojezičnosti v občini Borovlje. Na začetku je kulturni referent mesta Borovlje, mestni svetnik gospod Schlei-cher poimensko pozdravil vse nastopajoče skupine. Pozdravljamo, da je naši skupini pozdravil tudi slovensko, pri tem pa ne moremo mimo ugotovitve, da je krajevna imena Borovlje-Slove-nji Plajberk izrekel samo v nemščini. Njegova poteza je bila povsem politična, čeprav je neprestano zagotavljal, da politike na tej prireditvi ne sme biti. Pri slovenskem delu programa je povezovalne besede imel predsednik SPD .Vrtača", tov. Janko Malle, ki je med drugim, potem ko je citiral J. F. Per-koniga, ki pravi v svoji bistveni izpovedi, da dvojezičnost ne sme biti breme, temveč šansa za plodovito kulturno ustvarjanje, dejal: .Če je izpoved te prireditve pripravljenost k sodelovanju in prijateljstvu in če se naše pravične želje razumejo v tem smislu, menim da smo napredovali odločilen korak naprej in današnji koncert ne bo zadnji." Nadalje je poudaril potrebo po skupnem praznovanju 75-letnice SPD .Borovlje". Vsi vemo, da o enakopravnosti slovenskega in nemškega jezika v občini Borovlje (v upravi, na pošti, v otroških vrtcih in drugih javnih ustanovah) ne moremo govoriti. Saj občina niti zakon o narodnih skupinah, predvsem glede dvojezičnih napisov v Slovenjem Plaj-berku, Podnu, Brodeh in Strugarjah ne izvaja. Zato ti kraji sploh nimajo napisov, kar je za tako pomemben turističen kraj kot je Poden/Bodental edinstven slučaj v Avstriji. Toda kljub temu pozdravljamo skupni nastop kulturnih društev in skupin v boroveljski mestni hiši, ki nas je vse skupaj le pripeljat majhen, toda upajmo pomemben korak naprej. Da pa je bilo to mogoče je bilo potrebno v zadnjih letih mnogo naporov in dela — in zato moramo to začeto pot tudi v prihodnje nadaljevati. MfjfžfHfC Maturantje iz ZRN obiskali sedež ZSO V sredo 25. junija so obiskati sedež Zveze siovenskih organizacij na Koroškem maturantje iz Wiesbadna, mesta v Zvezni repubiiki Nemčiji, ki je pobrateno z mestom Ceiovec. V okviru večdnevnega obiska na Koroškem so si maturantje iz ZRN ogiedaii ustanove koroških Sio-vencev ter obiskati sedeža obeh osrednjih siovenskih organizacij. Na sedežu ZSO je goste sprejet tajnik ZSO tov. Feiiks Wieser, ki jim je na kratko obraziožii trenutni poiožaj koroških Siovencev, nato pa so gostje iz Wiesbadna diskutirati z zastopniki SPZ in ZSO o težavah siovenske narodne skupnosti na Koroškem. Čeprav sta mesti Wies-baden in Ceiovec že precej časa pobrateni, je biia maturantom iz Nemčije manjšinska probiematika čisto tuja in so se nahajati na Koroškem na iastne stroške. Ob robu je biio siišati, da mesto Wiesbaden menda finančno podpira vožnje v pobrateno mesto Ceiovec, toda za to vožnjo nemških maturantov, ki so se hoteti seznaniti z manjšinsko probiematiko na Koroškem in ki so na ta način tudi utemeijiti prošnjo, menda ni biio podpore. S Koroške so se maturantje petjaii naprej v Južni Tiroi, kjer se hočejo seznaniti s tamkajšnjo manjšinsko probiematiko. Obisk šolarjev v knjigarni „Naša knjiga" Ob koncu šolskega leta so na vrsti šolski izleti. Večinoma so povezani z ogledom raznih kulturnih zanimivosti. V glavni šoti Sinča vas, kjer je ravnatelj Mirko Srienc so z dovoljenjem šolskih oblasti otrokom, ki so prijavljeni k dvojezič- Zanimivo predavanje na celovški univerzi Soiidarnostni komite za pravice manjšin in Zveza avstrijskih viso-košoicev sta v torek 24. junija vabita na predavanje „Kuiturna dejavnost Siovencev danes in v protifašističnem boju", ki ga je na ce-iovški univerzi imei dr. Franci Zwit-ter in na predstavitev dejavnosti Oktobrskega tabora, ki ga je za zadržanega Franza Maneritza imei dr. Robert Saxer. Večer je bii izredno zanimiv, posebno predavanje dr. Zvvittra, ki je izčrpno orisat kuiturno dejavnost Siovencev danes in v času NOB. Pravtako zanimiva je biia tudi informacija o deiovanju Oktobrske arene. Tozadevno je referent dr. Saxer podat načrt o pripravah !e-tošnje prireditve. Na žaiost je udeiežba biia neza-dovoijiva, eden izmed vzrokov pa je gotovo tudi v tem, da je istočasno biio tudi predavanje dr. Jožeta Messnerja o desnem ekstremizmu v Avstriji. Tu je očitno odpo-vedaia koordinacija, kar pa med organizatorji ene in iste hiše ne bi biio potrebno. OSREDNJA PiSARNA V CELOVCU deiuje vsak dan od ponedeij-ka do petka, od 8. do 17. ure. Posebne uradne ure vsak četrtek od 9. do 12. ure pa so namenjene tistim, ki se želijo o raznih problemih pogovoriti s sekretarjem ZSO, tov. Feiiksom Wieserjem OKRAJNA PiSARNA PLiBERK posiuje vsak torek od 9. do 12. ure. V pisarni bodo: 8. 7. 1980 dipi. inž. Feiiks Wieser 15. 7. 1980 Teodor Domej nemu pouku, priredili izlet v Celovec. Pod vodstvom učiteljice Marije Rutar so si ogledali slovensko gimnazijo, tiskarno Mohorjeve družbe in knjigarno „Naša knjiga". Tako so otroci spoznali slovensko gimnazijo, tiskarno, kjer nastajajo časopisi in knjige in trgovino, kjer knjige prodajajo. V knjigarni „Naša knjiga" so učenci poleg trgovine, katere delovanje jim je razložila Ančka Janežič, imeli priložnost spoznati še koroškega pesnika Andreja Kokota, ki jim je prebral nekaj svojih pesmi, napisanih za mladino, čeprav je večina otrok prvič videla slovensko knjigarno, so se neverjetno živo zanimali za siovenske knjige, zlasti za mladinsko literaturo. Nekateri so knjige celo kupovali. Vsak udeleženec pa je dobit tudi knjižno darilo. Pobuda za tak obisk je vredna posnemanja in želeti je, da bo ob koncu prihodnjega šolskega leta več takih obiskov pri slovenskih ustanovah oz. podjetjih. Tovariško srečanje Dane: 4. juiija na Dan borca je "" Bistriški pianini nad Tržičem že 16. fro* dicionaino tovariško srečanje borcev-aktivistov, miadine in občanov. Srečo* nje je združeno s siavnostnim in kui* turnim programom, ki poteka v z""* menju 3S-ietnice o:voboditve. To prh reditev je pripravi) občinski odbor ZZ" MOV Tržič. Ma to :rečanje :o povabijeni tud' koroSki partizani in aktivi:ti z avstrijske KoroSke. Siavno:tni de! se začne ob 11. uri pri spomeniku na BistriSk' pianini. V programu :odeiujejo — P*' haini orke:ter iz Tržiča in kuiturno :k"* pina ..Pobratenje" iz Tržiča. Stavno:!"' govornik je predsednik občine Tržit tovariS Miian Ogris. Po prosiavi organizira Lovska eh"' žina Kovor tekmovanje v streijanjo * zračno puSko in partizanski goiaž. Ma taksnih tovariških srečanjih j" vedno iepa priiožnost srečati nekdanjo soborce in z njimi navezati Se tesnejfo stike. Tradicijo narodno osvobodiineg" boja hočemo prenesti preko miajSih "" poznejSe rodove — tako v spomin "" častno pretekiost kot v opomin, da kaj taksnega, zaradi česar je krvavet" naSe ijudstvo, ne sme nikoii več ponoviti. ČESTiTAMO V ponedeijek je na graški univerzi promovirata za doktorja fiiozofije Herta Lauseg-ger, absoiventka siovenske gimnazije v Ceiovcu. S(ovens%:o prosvetno ^r%stvo „Vrt%c%" Čestitkam se pridružujeta tudi uredništvo Siovenskega vestnika in Zveza siovenskih organizacij. Veiik pomen tržiške !uke za Avstrijo Da sejmi pospešujejo gospodarstvo ni nobena novost, in ker je bii Prejšnji teden v Trstu mednarodni sejem, je ceiovška sejemska direkcija izrabita to priiožnost in povabita koroške novinarje na potovanje v Trst, Gorico in Tržič (Monfaicone), da itaiijanskim kotegom s področja gospodarstva in sejemske dejavnosti predstavi znani iesni sejem v Ceiovcu. To naiogo sta suvereno opravita predsednik cetovškega sejma in cetovški podžupan Dermuth in tiskovni referent ceiovškega sejma mag. Leitner. Naša soseda Italija ima v splošnem zelo malo surovin zlasti lesa, tako da mora 75 odstotkov svojih Potreb kriti z uvozom. Pomemben Partner je Avstrija, ki izvaža les v dalijo, uvaža pa stanovanjsko pohištvo iz Italije. Predstavniki obeh trgovskih ibornic v Trstu in Gorici pa so bili lelo zainteresirani, da bi se Av- strija še močneje posluževala obeh Pristanišč — Trsta in Tržiča. Obe strani sta izrazili svoje želje, kako hi se dalo gospodarsko sodelovanje še bolj okrepiti. Izrečene so bite tudi kritične pripombe tako na Primer na račun zamudne odprave Vozi) s strani italijanskih obmejnih oblasti, ki zelo obremenjujejo avstrijsko gospodarstvo. Pri ogledu ^ržaškega in tržiškega pristanišča ie bilo opaziti ogromne količine rezanega kanadskega lesa, kar pomeni, da so Kanadčani kljub P9romni razdalji cenejši in da imajo tudi kvalitetnejše blago. Prav kvaliteta lesa je bil glavni vzrok, ha so se Italijani usmerili na kanadski les. Za Avstrijo kot ekspor-ter lesa v Italijo je to seveda neugodno. Vendar pa bi imeli tudi Avstrijci šanso, če izpolnijo pogoj " boljšo kvaliteto lesa, da se še bolj uveljavijo na italijanskem lesnem trgu. Avstrja se bo morala potruditi, da bo zadostila pogojem ita-hjanskega trga, to se pravi, da bo tako konkurenčna kanadskemu rezanemu lesu tako po ceni kakor Po kvaliteti. Italija je še vedno — 'n proizvodnja se še stopnjuje — velik izvoznik stanovanjskih oprav. Zmogljivost tržaške luke je ogromna, tako da zdaleka ni čisto izrabljena. Odlično ima zgrajen kontejnerski transport. Severno od Trsta se močno razvija pristanišče Tržič, ki spada trgovsko gledano pod interesno sfero goriške trgovske zbornice. To pristanišče, ki se tudi močno uve- ljavlja s prevozom lesa, je najsevernejše v Sredozemskem morju, pravijo mu tudi ..pristanišče Celovec". To je malo pristanišče, ki ima odlično infrastrukturo cestne, železniške zveze in v bližini še letališče, dejansko takšne pogoje, da se splača investirati. Goriška trgovska zbornica je kupila 40 ha zemljišča, ki bo na razpolago temu trgovskemu pristanišču. V teku diskusije v Gorici je pade) predlog, da bi Av- V sredo 25. junija, je bila v Kot-mari vasi občinska seja, ki jo je vodil župan Josef Struger. Kot prvo točko so obravnavali poslovnik za občinski svet, predstojništvo in odbore, ki je bil sklenjen soglasno. Za novi gasilski dom in pošto, za katera so začeli te dni s pripravljalnimi deli, so oddali dela. Dela so dobila podjetja, ki so imela najcenejše ponudbe. Zidarska dela je dobilo podjetje Franc Begusch iz Bistrice v Rožu (2,803.349,17 šil.), tesarska dela bo opravilo podjetje Franc Gasser iz Bilčovsa (315.698,57 šil.), krovska strijci pomagali sofinancirati razširitev tega pristanišča. Predlog je vreden premisleka. Kot se na Koroškem gradi velik ranžirni kolodvor na Brnci, tako delajo na podobnem projektu v Červinjanu. Oba železniška centra za tovorni promet bosta važen in pomemben gospodarski faktor za tržiško luko in pa tudi za avstrijsko gospodarstvo. V okviru diskusije je bilo upravičeno vprašanje, ali ne predstavlja Tržič konkurenco Trstu. Izvedenci so to zanikali in celo poudarili, da je med obema lukama tesno sodelovanje. Trst ne konkurira, temveč daje potrebno podporo, ker ima večje izkušnje. Tudi je nevarna specializacija samo na eno stvar, to je praksa že večkrat pokazala. Med obema lukama torej ni konkurence. Za Avstrijo je Trst vsekakor pomembno okno v svet, zato je tudi razumljivo, da se Avstrija zelo zavzema, da bi se čimprej zgradila moderna cesta skozi tesno in preobremenjeno Kanalsko dolino, da bi z enotirne železniške proge skozi to dolino prešli na dvotirno in da bi se ugodno rešil problem pri odpravljanju tovornjakov s strani italijanskih carinskih oblasti. Zavedajoč se tega so italjanski kolegi obljubili, da bodo zastavili vse sile, da bo ta problem ugodno rešen, saj bo seveda v korist tudi italijanskemu gospodarstvu. Srečanje koroških novinarjev in predstavnikov gospodarstva z italijanskimi kolegi je bilo izredno prisrčno in polno medsebojnega razumevanja. Na bližnjem celovškem sejmu bo spet priložnost in možnost intenziviranja nadaljnjih medsebojnih kontaktov, ki so važen dejavnik medsebojnega razumevanja in spoštovanja. in kleparska, dela podjetje Mayer-brugger iz Celovca (krovstvo: 88.888,45 šil., kleparstvo: 135.979,07 šil.). Druga dela bodo šele oddali, ko bo hiša pod Streho. Sklenili so tudi nakup nove gasilske cisterne (TLF 2000), ki bo na voljo verjetno marca 1981 in bo stala 1,369.648 šil. Soglasno je bilo nekdanje službeno stanovanje bivšega šolskega ravnatelja T. Kordescba v hiši Kocmara vas 94 oddano občinskemu nameščencu Stefanu AdlaBnigu. Občinska seja v Kotmari vasi OBVESTILO SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE Likovna kolonija ..VUZENICA 80" bo letos med 24. in 30. avgustom. Miadi iikovniki se bodo tudi letos uriii veščin grafike. Seveda bo med bivanjem v Vuzenici ob Dravi tudi dovolj časa za iziete in kopanje. Miadina bo imeia priložnost nekaj lepega ustvariti in kot spomin prinesti s seboj domov. Udeleženci koio-nije naj bi bili stari vsaj 10 let. Navzgor ni omejitve, vendar običajno sprejemamo udeiežence do 20. ieta starosti. Zadnji rok prijave je 31. juiij 1980. Prijave pošljite na nasiov: Slovenska prosvetna zveza, 9020 Ce-iovec, Gasometergasse 10/1, teiefon: (0 42 22) 32 5 50 Družabno srečanje na Bleščeči Slovenska prosvetna društva „Zi-la", „Dobrač" in „Jepa-Baško jezero" so minulo soboto zvečer vabila na družabno srečanje na Bleščeči, to je na planini pod mogočno Jepo, kjer je planinska postojanka Slovenskega planinskega društva Celovec, „Koča nad Arihovo pečjo". Ker je stalno deževalo, so prosve-taši v petek odpovedali srečanje, naslednjega dne v soboto pa odpoved spet preklicali, ker je bilo lepo sončno vreme. Seveda je to povzročilo zmešnjavo, tako da udeležba ni bila tako velika kot bi bilo to želeti. Manjkali so namreč prosvetaši z Žile. Verjetno jih zaradi oddaljenosti vest, da bo le srečanje, ni več dosegla. Ker pa So ob istem času prišli na Tonči Uršič 50-!etnik Prej HeJdfTMTH ;e v Počgi? n%d P