javnega priznanja, kot so ga narodi izkazali te dni preminulemu papežu Piju XI. V Rim je dospelo nad 500,000 ljudi. Tujci še vedno prihajajo iz raznih dežel. Vse železnice i-majo izredne vlake, ki prihajajo v Rim skoro vsakih deset minut. Parobrodne družbe do-važajo. nove tisoče iz raznih delov sveta. Zrakoplocvi imajo silen promet. Pogrebne svečanosti se bodo začele ob 1. uri popoldne v sredo. Trajale bodo pet ur. Radio bo sporočal svetu natančno o obredih tekom pogrebnih svečanosti, dočim splošno občinstvo ne bo pripuščeno k obredom, ker se oblasti bojijo prevelikega navala. govali za visoke urade, toda je moral doživeti da so bili ravno oni izvoljeni, katere je predsednik javno obsodil. Dogodki zadnjih šest mesecev so očitno pokazali, da odpadajo od Roosevelta njegovi dosedaj najboljši pristaši. Večina jih je nezadovbljnih z reformami in zahtevajo, da vlada ubere bolj zmer.no> pot. . Na drugi strani pa pomagajo demokratom republikanci, ki kričijo radi visokih davkov, toda kljub visokim davkom in dohodkom zvezne vlade se zvezni proračun ne more pokriti in postaja primanjkljaj dnevno večji. H " Vlada plača Jersey City, N. J., 14. februarja. Po dolgem času je zo-pet skrahirala ena močnejših bank v Zeclinjenih državah, toda vlagatelji ne bodo imeli nobene škode. The Jersey City Title & Guarantee Trust Co., danes ni odprla svojih vrat radi finančnih težkoč. Zvezna vlada je takoj izjavila, da bo izplačala vse vlagatelje omenjene banke, ki ima za $23,000,-000 vlog. 39,000 vlagateljev je imelo svoj denar shranjen v omenjeni banki. Vlada garantira za vse vloge do $5,000.00. vi Ohio vsako leto najmanj $15,000,000, ker katoličani vzdržujejo svoje lastne šole. V zameno prosijo katoliški voditelji, da se podeli iz državne blagajne vsaj $4,000,-000, da se pomaga gotovim katoliškim šolam. Katoličani plačujejo dvojne davke, namreč državi in še poseben davek za vzdrževanje svojih šol in so torej v resnici upravičeni, da država pomaga njih šolam. Nadalje bo državna zbornica bistveno spremenila , s e d a,n j £ postave glede opojne pijače. Poslanec Rev. Reading, pro-testantovski pastor iz Toleda, Ohio, je vložil včeraj predlog, da se zaprejo vse gostilne v malih mestih države Ohio. Zabavni večer Danes zvečer se vrši lepa zabava, katero priredi podružnica št. 3 Slovenske moške zveze. Zabava se vrši v Slovenskem domu 11a Holmes Ave. Občinstvo je prav vljudno vabljeno k udeležbi. Vstopnina je prosta. V spomin V spomin drug© obletnice smrti Avgusta Červana se bo brala sv. maša v cerkvi sv. Kristine, v petek ob 8. uri zjutraj in v nedeljo ob 11. uri. Sorodniki in znanci so prošeni, da se udeležijo sv. maše. Smrtna kosa Po daljši bolezni je umrl na svojem domu 9901 Yale Ave., poznani rojak Frank Kaplan, star 63 let. Pogreb bo vodil Frank Zakrajšek. Podrobnosti priobčimo jutri. Smrtna kosa V pondeljek je po dolgi bolezni umrla Mary Perme, rojena Ka-dunc, stara 62 let. Stanovala je na 13514 Coit Rd. Ranjka je bila doma iz vasi Sv. Jurij pri Šmarju na Dolenjskem in je prišla v Ameriko pred 26. leti. Tu zapušča žalujočega soproga Franka, dve hčeri, Mary Hočevar in Bertho Kapel, dva sinova, Franka in Antona ter sestro Ano Perko. Sin John je umrl v januarju leta 1938. V domovini zapušča pokojna sestro Frances Žerjav. Ranjka je bila članica društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in društva Waterloo Grove št. 110 W. C., nadalje članica podružnice št. 10 S. ž. Z. in Oltarnega društva pri fari Marije Vnebo-vzete. Pogreb se vrši v petek ,zj.ytral,«b jUSQ. Jz Augiist Sve- tek pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd. St. v cerkev'Marije Vne-bovzete in na sv. Pavla pokopali-, sče. Naj bo blagi rahjlci ženi ohranjen blag spomTn. Preostalim sorodnikom izrekamo naše gorko sožalje! Roosevelt zdrav Kakor hitro je napadel prehlad predsednika Roosevelta, tako hitro se je prehlad tudi poslovil od njega. Jutri zvečer bo Roosevelt že odpotoval iz Bele hiše in se podal v New York, kjer se bo vkrcal na kri-žarko Houston, ki ga bo odpeljala proti vzhodu, v vodovje Karibskega zaliva, kjer ima ameriška vojna mornarica svoje vežbe. Roosevelt bo nadziral to vežbanje, katerega se udeleži 140 ameriških vojnih ladij. V Washington se vrne predsednik 4. marca. Pozdravi Lepe pozdrave pošiljajo prijateljem v Clevelandu zlasti pa naročnikom "Ameriške Domovine"' sledeči' prijatelji iz Floride-: Robert Sternen, Frances Sternen in Jo,s. Sj5mole. Lepa hvala za pozdrave! Štirje roparji Zgodaj' včeraj zjutraj so štirje zakrinkani roparji napadli prostore Cedar Country kluba na Cochran Rd. V klubu se hazardira. Klubove prostore lastuje zloglasni Benny Mason, zamorec, katerega ima policija še dolgo na piki. Roparji so odnesli iz klubovih prostorov nekako $58.00, kar so dobili v drobižu v registru, časnikar umrl V Washingtonu je včeraj umrl George Holmes, eden najbolj poznanih in poštenih ameriških časnikarjev. Predsednik Roosevelt je poslal osebno sožalno pismo družini pokojnega, dasi se predsednik sam nahaja težko bolan v^postelji. 22 samomorov Glasom statistike, ki jo vodi clevelandska policija se je pripetilo v Clevelandu od novega leta com 7o 9.9 nflmnmnrnv. Pretep v Detroitu radi predsednika Martina Detroit, Mich., 14. februarja. Packard lokalna unija št. 190, ki! spada k uniji avtomobilskih de-j lavcev, je imela včeraj zborova- j nje, tekom katerega je prišlo do ostrega pretepa med pristaši in nasprotniki predsednika unije avtnih delavcev, Homer Martinom. Dva navzoča; delavca v dvorani so morali radi hudih poškodb odpeljati v bolnišnico. Končno se je pojavilo v dvorani kakih dvajset policistov, ki so naredili mir. Policija je aretirala več delavcev, katere je videla, da so udrihali z železnimi cevmi po glavah svojih nasprotnikov. Predsednik McGliuch je nameraval nadaljevati sejo,j toda so nasprotniki predsednika Martina tako kričali, da je n^oral lokalni predsednik sejo zaključiti. --o———* ' Ana Jelenič Umrla je Mrs. Ana Jelenič, soproga John Jeleniča. Družina stanuje na 1384 E. 25th St. Pokojna je bila stara 43 tet, rojena v selu Javor, kotar Jaška. Njeno dekliško ime je bilo Bukovec. Poleg soproga zapušča tri otroke, Johna, Ano in Mary, dva brata in sestro Mary Grdašič v stari domovini. Ranjka je bila članica društva sv. Nikolaja št. 21 H. B. Z., ter članica Oltarnega društva fare sv. Nikolaja. Pogreb ranjke se vrši v soboto ob 8:30 zj utraj iz hiše žalosti pod vodstvom pogrebnega zavoda A. Gr-dina in Sinovi. Bodi ranjki mirna ameriška zemlja! Kaj delajo v Columbusu Državna zbornica v Columbusu je včeraj dobila sledeče predloge: predlog, da žeriske ne smejo biti več zaposlene v gostilnah, zlasti ne smejo prodajati opojne pijače. Predlog, da gasolinske postaje ne smejo prodajati pive ali druge pijače, če smejo gasolinske postaje prodajati gasolin avtomobilistom, tega predloga pa še noben postavodajalec ni stavil. Republikanska državna zbornica v Columbusu se bavi z enakimi vprašanji in predlogi, toda da bi kdo stavil predlog, Itako se bo pomagalo brezposelnim, o tem se ne sliši ničesar. In vendar bo država Ohio v prihodnjih dveh letih potrebovala $20,000,-000, da pomaga brezposelnim. Ali naj mar umrjejo radi lakote? Za pomoči potrebne! Washington, 14. februarja. Odbor za družabno varnost poroča, da je zvezna, razne državne in mestne pomožne akcije v letu li)38 potrošile za brezposelne v Z edin j enih državah nič manj kot $2,995,705*000, ali približno 28 centov na osebo več kot pa v letu 1937. Kakih 6,500,000 ameriških družin je dobivalo te ali one vrste podporo v letu 1938 ocl države. Vsega skupaj je bilo deležnih 20,900,000 oseb javne podpore. Največ je prispevala zvezna vlada, skoro do $2,000,000,000, dočim S10 ostalih $900,000,000 prispevale države in razna mesta. Nemčija išče trgovske zveze z demokratičnimi državami. Je pripravljena na mnoge ugodnosti Berlin, 14. feb. — Najbolj vplivni nemški gospodarski časopis "Der Volkswirt" je včeraj priznal, da je Nemčija zgubila mnogo trgovine z drugimi narodi, odkar je začela preganjati judovsko prebivalstvo. Časopis nadalje priznava, da Nemčija dnevno zgubiva več eksportne trgovine, kar je končno v veliko ekonomsko škodo Nemčiji. Pričakuje se tudi, da se bo zguba eksportne trgovine nadaljevala. Obenem apelira omenjeni časopis na demokratske države, o katerih trdi, da so še yed-110 prijateljice Nemčije, dasi Prihranjeni dolarji Na nasvet Mr. Templetona, ki je podpredsednik The Cleveland Trust banke, so večje banke v: mestu sklenile, da bodo v bodoče računale en procent manj na posojila v stavbinske svrhe. Tudi nekaj posojilnic se je pridružilo temu načrtu. Ljudje, ki gradijo nove hiše, si bodo glasom novega bančnega načrta prihranili letno tisoče dolarjev, ki bi jih sicer morali plačati v obrestih. Nevarno bolna Mrs. Antonija Lekšan, 9307 Empire Ave. je precej nevarno zbolela. Obiski niso dovoljeni, želimo dobri ženi skorajšnjega okrevanja. Seja Seja staršev Mlad. pevskega zbora S. D. D. na Waterloo Rd., se vrši v pondeljek 20. febr. ob 7:30 zvečer. Seja članov se pa vrši isti dan. Pričetek ob 6. popoldne. — Ta j. Sullivan umrl Včeraj je umrl v Clevelandu Corliss Sullivan, predsednik Central National banke v Clevelan du. Bil je star 62 let in poznan kot eden najbolj odličnih hankir-jev v mestu. Bricker govori Novi republikanski governer države Ohio roji zadnje tedne po raznih državah in pridiga proti Rooseveltu. Tekom šestih tednov ocl novega leta ni bil še dva tedna v Ohio. Včeraj je imel govor v Philadelphiji, tekom katerega je omenil, da je predsednik Roosevelt "obseden" in da zapravlja ljudski denar, za kar se bo prihodnje leto bridko lcesal. Nadalje je gov. Bricker očital sedanji administraciji, da krade posameznim mestom in državam svo-bodščine, kar je proti ameriški ustavi. Končno je pa Bricker izjavil, da je popolnoma zadovoljen, kej Rooseveltova adrpini-, stračija skrbi'' za brezposelne, ker si posamezne države s tem prihranijo mnogo denaja. To je policist! Policist Henry McCabe j,e bil včeraj lačen. Stopil je v neki restavrant, kjer je naročil kosilo. Pri tem je obesil svojo suknjo na obešalnik. V suknji je imel svoj službeni revolver. Ko se je nasitil, je šel po suknjo in začel iskati revolver. Toda neki premeteni lopov je v času, ko je policist jedel, izpraznil vse žepe policistove suknje in odnesel tudi revolver. Lincoln veren človek Rev. dr. Robert Whyte je tekom svojega govora v nedeljo povedal zanimivo zgodbo, kako je bivši predsednik Abraham Lincoln, še ko je bil mlad fant, šel peš skoro 200 milj daleč, da je dobil duhovna, ki je molil na grobu Lincolnove matere. "Lincoln je bil mož z globoko in iskreno vero v srcu," je dejal govornik, "in ravno ta veda ga je naredila tako vzo.rnega, da ga še danes vsi narodi spoštujejo." Nova stranka? William Allen White, pedsed-nik ameriške zveze Časnikarjev, je včeraj povedal, da če republikanska stranka ne bo "prerojena" v Ameriki in če se demokratr ska stranka ne bo "kesala radi svojih grehov," da bo nastala nova politična stranka v Ameriki, ki bo zavrgla obe stari obstoječi stranki. Kakšne grehe ima demokratska stranka, Mr. White ni povedal. Zadušnica .Za pokojno Dorothy Strnad se bo brala sv. maša v petek ob 8. uri v cerkvi sv. Vida, to je ob priliki prve obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni, da se sv. maše udeležijo. ostalo časopisje piše, da je predsednik Roosevelt "vojni agitator prvega reda." "Der Volkswirt" poroča, da Nemčija brez pomoči demokratskih držav v trgovskem ozi-ru ne more obstati. Apelira na demokracije, naj se nikar ne bojijo, da bi Nemčija začela z vojno, ker ji mir več koristi kot usodepolna vojna. Baje je Nemčija tudi pripravljena preklicati mnogo svojih odredb izdanih napram Židom in dovoliti razne druge ugodnosti demokratskim državam v pričakovanju, da začne z njimi trgovati. Demokratje v kongresu na delu, da poravnajo spor v stranki. Se bojijo republikancev Washington, 14. feb. — V torek zjutraj so se zbrali voditelji demokratske stranke, da ukrenejo gotove korake, ki naj zopet pripravijo stranko za složen nastop. Demokratje, dasi v večini, so doživeli zadnje čase mnogo porazov. Opozicija od strani republikancev ni bila še nikdar tako huda kot je ravno letos. Republikanci so v sedanjem kon-i gresu močno organizirani in povsod popolnoma složno nastopajo. < >; : ', j .!■)•'>£ j • b'-'li :: Mi Sit h ■ :'■• " £)en,i9krat$ki voditelji so na-i vedli več vzgledov, ko so republikanci dobili zmago, dasi so republikanci v kongresu v manjšini. Toda zadnje čase imajo za seboj mnogo demokratov, katerim ne ugaja politika Roosevelta. Številni demokratski voditelji so prepričani, da bo demokratska stranka v letu 1940 doživela silen poraz, ako se pravočasno ne zedirif.Republikanci niso bili še nikdar tako organizirani kot so letaš. V tej organizaciji pričakujejo popolne zmage v prihodnjem letu. Hoover trdi, da preti inflacija Zedinjenim državam. Pravi, da je Roosevelt nevaren za državo New York, 14. feb. — Bivši predsednik Herbert Hoover je imel včeraj govor ob priliki Lincoln banketa newyorških republikancev. Vporabil je to priliko, da je po svoji navadi zopet udrihal po demokratih in po Rooseveltu. Med drugim je rekel, da se je sedanja administracija pod načelstvom predsednika Roosevelta tako navadila zapravljati ljudski denar, da zapravljanje ni več greh pač pa nekaka ljudska čednost. ^'Roosevelt sili Zedinjene države v inflacijo," se je izjavil bivši predsednik Hoover. "Toda ko bo ta generacija preminula in bo nastopil nov zarod v Ameriki, tedaj boste znali, da je svoboda v Ameriki zgini- la in imeli bomo polnomočne-ga. diktatorja v svoji sredini!" "Nikdar ni Amerika še pod nobeno administracijo imela tako slabe čase kot jih ima pod sedanjo administracijo," je nadaljeval Hoover. "Ljudi se lahko blufa en čas, toda blufa mora biti kmalu konec. In ko pride konec," bo zopet zago-spodarila republikanska stranka v Ameriki, ki bo pokazala narodu, kaj je pravo gospodarstvo." Nekdo je Hooverja vprašal, zakaj, Hoover sam ni pokazal, kaj je "pravo gospodarstvo" v Ameriki, ko je bil Hoover predsednik. Mr. Hoover je govornika grdo pogledal, toda odgovoril ni na vprašanje. Pozdrav iz Floride Iz Fort Lauderdale, Fla. poši lja vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem najlepše pozdrave Mr. John Drenik, znani založnik pive. Shaw in Jugoslavija Sloveči angleški. pisatelj Geo Bernard Shaw je povedal javnosti te dni, da Evropa nima lepšega kraja in romantike, kot jo pa morete dobiti ob dalmatinski obali, zlasti v bližini Dubrovnika. Posledica pohvale slovečega pisatelja je, da zahajajo Angleži in Francozi trumoma na izlete v Dalmacijo. Shaw je dejal, da je Dalmacija vredna, da jo milijoni obiščejo. Otrok v trgovini Vj Havres department trgovini na 7764 Broadway, so dobili te dni truplo popolnoma normalno razvitega otroka moškega spola. Zavit je bil v časopisni papir. Ko je dospela poklicana policija, je bil otrok že mrtev. O materi, ki je pustila otroka v trgovini, se ne more ničesar dognati. "Sami fašisti" Včeraj je govoril profesor Wm. Rogers v neki cerkvi zamorcev v Clevelandu. Med drugim je dejal, da je Amerika "polna fašistov," in kakor hitro pride pravi vodja, dobimo fašistov-sko vlado v Ameriki. Naše mnenje pa je, da je Amerika vse pre-demokratična, da bi fašisti imeli sploh kakšen vpliv. Gotovi profesorji vidijo strahove, kjer jih v resnici ni. Državljanska šola Pouk o ameriškem državljanstvu se vrši vsak pondeljek in vsak četrtek ob 7. uri zvečer v veliki dvorani javne knjižnice na 55. cesti in St. Clair Ave. šola je pod vodstvom našega urednika, ki se osebno zanima za napredek učencev in učenk. Državljanska šola, bo odprta do 15. junija. Nekako 300 učencev in učenk je sedaj vpisanih v to šolo. AMERIŠKA fgr DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 15, 1939 LET0 XLIL ~ V0L- XLIL ^aPež pokopan v basiliki sv. Petra 14. februarja. Tru- bilo d nega papeža Pija XI > v h anes P°l°ženo v grobnico?'1" sv- Petra s slovesna'ka*oršn jih je danes red-Hiah Nad 500>0°0 ljudi se , . JMo v baziliki in v okolici titlu U Pogrebnih obredov. V »g^6 Padal dež, ko se je vršil naVzo^ad 30 kardinalov je bi->stih Pri P°grebnih sveča- v2ej0. flvaj Je delavcev eno uro Na p- minut> da so truplo 9 jn . Položili v trojno kr-oce ZaPečatili tako, da ne je bi,°Zl noben zrak. Grobnici %t;ap° vl°žitvi trupla takoj ? Va> Vzidana. f Veb- - Nikdar paPež v zgodovini ka- ^erkvo «; ;w-,oi fni.'Vn jokraijka stranka se nagiblje h konser-'pnu. Amerika je proti radikalnim načrtom a^hin — 14- fe b r u a r j a. j Roosevelt nima skoro Hj^ uspeha pri "liberalizi-lerj^j'erm°kratske stranke v Vti . ozvani liberalni de-No. Pr' Volitvah povsod pro-%bol ■., ^ L-' dokaz Pa podaja ■h, j Se nahaja ogromna Pjih emoltratov, ki so tekom 1 ^očilnih glasovanj o i VT* Predlogih odkri-Vv! Proti predsedniku. j..a t je že večkrat nasto- *8tratik a''Ziran'le demokrat' 'j Hi pQ e'v kar se mu pa dose-% Obsodil je posa- ndioto in poseti vese- 5 ' Volj*' ki bilo tudi vse-^iit! VeselJ'em sodelovati vah drugih društev. S* Seja direktorjev Slo-i> 4V ruštvenega doma na luS'a Ve vrši v sredo 15. C 7:30 zvečer. Opo-0 C6 Rektorje, da so \ OJ^-Tajnik. INS Profit Pn.p\'Gl. niška trgovina ill So je lansko leto i »C000 čistega pro- I Ohin "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOM£ — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Cleveland, Oblo ____________ Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalclb: celo leto $5.50; pol leta »3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: O .S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c ■ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. life, 83 No. 38, Wed., Feb. 15, 1939 John L. Mihelich za mestnega sodnika V novembru mesecu letos bo treba izvoliti več mestnih sodnikov, ki tvorijo eno najbolj važnih oddelkov mestne vlade. Mestne sodnije so nekake ljudske sodnije, saj je malo ljudi v Clevelandu, ki ne bi imeli že opraviti na sodni j i, bodi po uradnih potih ali sicer. Mestne sodnije so' od vseh sodnij v Clevelandu najbolj zaposlene, saj morajo tekom leta rešiti do malega 100,000 najbolj različnih slučajev tolmačenja ali kršenja postave, od navadnega pijanca pa do manjšega ropa in tatvine, poneverbe in žeparstva. Na mestni sodniji imajo opraviti vse številne narodnosti, ki bivajo v Clevelandu. Zato so posamezne narodnosti, ki so bolj številno zastopane v mestu, vedno gledale, da so bili na mestni sodniji sodniki, ki razumejo šege in običaje kozmopolitskega Clevelanda. Čehi, Poljaki, Nemci so bili na mestni sodniji predstavljani po izvrstnih svojih možeh, ki so razumeli svoj narod. Žal, da Slovenci doslej v tem pogledu nismo bili toliko srečni. Na mestni sodniji je bil dosedaj samo en Slovenec in sicer Frank J. Lausche, ki je bil od tedanjega governerja White poklican v ta urad, katerega je častno vršil, tako da je kmalu njegovo ime zaslovelo in je bil v kratkem času potem od naroda izvoljen na višjo sodnijo, The Common Pleas Court. Na mestni sodniji od tedaj ni bilo nobenega naših ljudi več. Zato smo pa letos prav z veseljem pozdravili namen poznanega slovenskega odvetnika v naselbini, Mr. John L. Mi-helicha, ki je izjavil, da je letos kandidat za mestnega sodnika. 50,000 Slovencev v Clevelandu je gotovo pošteno upravičenih, da imajo svojega človeka na tej važni sodniji, in gospod Mihelich je mož, kateremu lahko popolnoma zaupamo in o katerem vemo, da nam bo,delal čast kot da bo tudi za ugled in zgled drugim sodnikom na mestni sodniji. Našim ljudem, ki so državljani v Clevelandu, je Mr. John L. Mihelich prav dobro poznan, saj je bil on prvi izvoljeni zastopnik v 23. vardi, ki je bil od državljanov pOslan v mestno zbornico, da tam zastopa naše koristi. Kot mestni councilman si je Mr. Mihelich pridobil tak ugled med Ame-rikanci in drugimi, da ni imel nobenega nasprotnika, ki bi mu v resnici nasprotoval, pač pa so njegove želje in nasvete povsod in vselej radi upoštevali, ker se je mnogokrat dvignil nad stranko in posloval tako, kot so zahtevale koristi naroda, katerega je častno zastopal. Številna priznanja ki jih ima aosnod Mihelich izza časov svojega uradovanja kot mestni councilman, pričajo, da smo imeli v zbornici zmoznega, delovnega in poštenega moža. Pozneje je bil Mr. Mihelich imenovan za člana državne komisije za delavsko odškodnino, ki se izplačuje v slučaju nezgod in ponesrečb delavcem v državi Ohio. Tudi ta posel vr5j ^ dve leti, tako da je vzgled drugim in narodu v ponos. I etos bi pa ga radi videli, da bi bil z veliko večino izvoljen za mestnega sodnika. Kar se tiče drugih narodnosti, bodo Mr. Mihelichu šle prav rade v pomoč, zlasti kar se tiče ceskih poljskih slovaških, litvinskih in drugih državljanov, med katerimi' ima Mr. Mihelich najboljše ime. Da pa bo volitev sigurna je potrebno, da se. oglasijo predvsem naši ljudje in s svojimi 18,000 glasovi izdatno in uspešno pomagajo, da bo Mr. Mihelich gotovo izvoljen. Volitve za mestnega sodnika se vrše po posebnem redu. Vsak kandidat mora tedaj; ko začne kandidirati, izjaviti ime onega že izvoljenega sodnika, ki se nahaja v uradu, da hoče proti njemu kandidirati. O tem bomo našim spoštovanim volivcem še pravočasno in podrobno poročali, tako, da bo volitev brezhibna. Za danes pa le izjavljamo, da nas veseli, da se je Mr. Mihelich prijavil kot kandidat za urad mestnega sodnika, ker smo prepričani, da bomo v njem dobili; moža, na katerega se lahko narod zanese, da nam bo delal ugled. Mr. Mihelich dobro pozna narod, postave in ustavo in ima nastop, ki mu obljubuje sijajno sodnijsko kariero. Mr. Mihelichu želimo ves uspeh v volivni borbi, a naš narod prosimo že danes, da mu pomaga k zmagi, ker vemo, da bomo dobili sodnika, ki bo skrbel za ugled našega m splošnega ameriškega naroda na mestni sodniji. Kaj pravile! Tisti senatorji in kongresniki, ki so glasovali za manj denarja relifu, niso bili še nikdar v potrebi, da bi morali prositi za WPA delo. če bi bili, bi glasovali drugače. • m • Ali veste, kakšna razlika je med clevelandsko elektrarno in strelo? No, elektriko je treba drago plačati, strela pa udari zastonj. * * * "Mislim, da se že lahko malo pobaham, že trideset let imam namreč enega in istega bossa." — "Kaj, že toliko časa si poročen?" * * * "Koliko sodčkov piva stočiš na teden?" — "Pet." — "Jaz pa vem, kako bi ga lahko stočii deset." — "Kako pa?" — "še enkrat večje kozarce si dobi." ......—•—•—»...»... —«—.—.—.—.—.—.—.. BESEDA IZ NARODA —•—•—•—•—•—•—.......—. « . .—•—•———•—•—•—•—k Naša mestna politika Cleveland, O. — Poglejmo danes malo našo mestno politiko. Vem, da ne bo vsem všeč, pa nič zato. če psu na rep stopiš, tudi zacvili. Ali ste že preračunali, koliko se je podražil plin; nekako za 15 odstotkov. Ali veste, kdo je vsega tega kriv? Mestna vlada, ki ni hotela podpisati pogodbe s kompanijo o pravem času. Kako so grmeli councilmani in župan pri zadnjih volitvah, kako bodo "sfiksali" kompanijo, ker da preveč računa za plin. Stvar je šla na sodnijo. Mesto je zapravilo nekaj tisočakov, sodnij a je pa dala kompaniji prav in cena plinu.se je povišala. Seve, mestna vlada se ne briga, če je plin ceneji ali dražji. To je samo politika, da kričijo pri volitvah, kako bodo obračunali s kompanijo. Ko pa volitve minejo, pa se vse spet pozabi. Prepričan sem, da bodo pri prihodnjih volitvah zopet vpili, kako bodo kompanijo "sfiksali," če bodo izvoljeni. Ali jim boste vlerjeli? Seveda, saj bodo tako zagotovo obljubili. Pred dvema letoma sem pisal: ljudje, bodite pametni in ne vo-lite'starih councilmanov, ko vsak ve, da niso zanič. Samo plačo vzamejo. Pa so bili vseeno skoro vsi ta stari izvoljeni. S tem so ljudje pokazali, kako se malo brigajo, kaj se godi pri mestni- vladi. Torej se lahko reče: kakršni so ljudje, tako imajo. Sedaj se pa jezijo, ker morajo več plačevati za plin in za vodo. Ko so si pa pri mestu plače zviševali, ste bili pa tiho. župan dobiva 15 tisoč, councilmani po 3 tisoč in tako naprej. Ali njste vedeli, da bo! moral to plačati davkoplačevalec? če bi še ljudje zavedli o pravem času, pa"W rife bilo tako, zapomnite si to. F oglejmo, kakšno gospodarstvo je pri mestu. Mestna elektrarna ni imela treh milijonov, da bi povečala podjetje. Ljudje so morali voliti za nove bonde. Pa elektrarna ne plača ne davkov ne vode. To moramo vse mi zanje plačati. Pa še vedno ni denarja in ga ni. Torej kakšno gospodarstvo je to! No, sedaj hočejo tudi ulično želenico. Vsak ve, da je vožnja na pocestni železnici zelo poceni. Za en dolar in kvoder se voziš ves teden in kolikor se hočeš. Kompanija delavce dobro plača in milijone dolarjev davkov vsako leto. če dobi cestno železnico mesto, bomo morali te davke mi plačevati, ker mesto ne plača davka. Pa mestna vlada se ne briga za to, samo da dobi kontrolo nad cestno železnico, da bodo uslužbeni mestni delavci in da bo imela mestna vlada kontrolo pri volitvah. Davkoplačevalec bo moral vse to plačati. Premislimo to, dokler je čas. Veliko ljudi misli češ, bodo že drugi uredili, Amerikanci. Pa povem vam, da so ravno Ameri-' kanci zelo slabi gospodarji. Poglejmo naša sosedna mesta: New York in Chicago. Ta dva mesta so Amerikanci tako zavozili, da so morali izvoliti v Chicagu župana češkega rodu, da jim je spravil finance na pravi tir, v New Yorku pa Italijana, ki je še precej dober gospodar. Torej bi bilo res pHpročljivo, da bi mi dobili za župana našelga rojaka, sodnika Frank Lauscheta, ali pa kakega drugega, samo da bi bil dober gospodar. In izvoliti bo treba nove councilmane, pa boste videli, da se bodo davki znižali in tudi voda in plin. Torej na delo, da bodo Večinoma novi councilmani in nov župan. S pozdravom, Frank Opaškar Sr. Stara domovina na Vineyardu Koliko nas je v naši naselbini, kateri bi radi še videli svojo rojstno domovino in sploh naše slovenske kraje. Ker pa nam ni mogoče osebno jih obiskati, so nam prinesle naše članice Slovenske ženske zveze, ki so lani obiskale našo rojstno domovino, premikajoče slike iz vseh važnejših krajev Slovenije. Slike kažejo potovanje vse od New Yorka, pa tje do mogočnega Triglava, vso Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko, štajersko, Postonjsko jamo, Idrijo in pokrajine doli do Belgra-(la. :('.'; . , i Kot čitamo v časopisih in kot nam povedo gl. odbornice, so slike zelo zanimive. Zato smo članice podružnice št. 47 SŽZ naprosile Mrs. Albino Novak in Mr. A. Grdino, da bosta prišla v petek 17. februarja s temi slikami na 8601 Vineyard, v spodnje Bizjakove prostore. Ker je bila Mrs. Novak takrat, ko so se snemale slike zraven, nam bo vse po-jasnila o teh krajih. Kazanje slik bo vzelo približno tri ure, za to se bo pričelo točno ob sedmih zvečer. Gotova sem, da boste šli zadovoljni domov. Vabi se vas cd povsod, vsak bo dobrodošel. Ker so slike velike vrednosti in ker bo imela podružnica z slika mi nekaj stroškov, se bo računa lo malo vstopnino. Pripeljite s seboj tudi svojo mladino, da bo videla, od kje so prišli njih starši. Vstopnice imata v picedpro-daji Mrs. Zidanič in Mrs. Doli-nar. Ako vas obiščeti ž njimi, jih kupite. Pridite, da napolnimo prostor ta večer. Helen Tomažič Za faro sv. Vida V nedeljo popoldne ob štirih se je pričela veselica skupnih društev fare sv. Vida v SND na St. Clair ju. V prizidku smo pili in plesali in bilo je jako prijetno in vse dobre volje. Zvečer je bila pa nepričakovano lepa ude ležba. Tudi več naših odločnih mož se je udeležilo naše prireditve kot Mr. John L. Mihelich, councilman John M. Novak in drugi. Vidi se, da nam stoje naši dobri prijatelji še vedno na strani, čast komur čast! Prav lepa hvala vsem udeležencem in vsem, ki so delali na tej prireditvi, da je bil povoljen uspeh. -Predsednik. -—u-— —V Ljubljani je umrla Ana Skubic, vdova po finančnem inšpektorju. Zapušča štiri sinove in pet hčerk. Iz Maple Heights, 0. žalostna novica je bila za vsakega, kdor je poznal Kužniko-vo mamo, ko smo zvedeli, da je ni več med živimi- že itak težko prizadeta družina, ki je bila izgubila sina duhovnika, sedaj'je pa smrt pobrala še dobro in skrbno mater. Toda vsi se moramo ukloniti volji Gospoda in Njegova volja naj se zgodi. Kadar vidim dopis v Ameriški Domovini s elev. hriba, bom najprej prečital ono, kar piše France s hriba. On pač pove odkrito in možato, zato ga pa vsak spoštuje. Dolgo časa ga nisem osebno poznal in sem se prav sku-čajno spoznal ž njim. Bilo je pa takole. Veste, France je hud ba-linar. Pri našem narpdnem domu imamo zel° tep prostor za balinanje. Neke nedelje lanskega leta je ves zasopel prišel k bari, da se malo pokrepča. Po pr-?em okrepčilu reče: "Kajpak, kadar pridemo sem iz Garfielda, pa nas hočejo te strele obigrat!" "Torej ste vi od tam?" ga vprašam. "Tam pa živi en naš dober rojak, France s hriba. Prav rad bi ga enkrat osebno videl." Tako sem govoril in stresel na dan vse dobre lastnosti, ki sem jih vedel o Francetu. On pa, mesto da bi mi pritrjeval, je pa začel čez Franceta zabavljat. Jaz sem kar zijal, ko sem slišal, kako zabavlja čez Franceta. In pri vsem tem pa nisem vedel, da je prav on ta oseba, to so mi povedali šele pozneje drugi. Komaj čakamo, da se malo odtaja, da se bomo zopet videli na našem ravnem prostoru, če že prej ne. Da ne bo kdo mislil, da naš | Jemec klet koplje, ko ima toliko zemlje nakupičene okrog hiše. To je vse nekaj drugega. Veste, ob tej strani ceste so položili pločnik, kar je za našo naselbino nekaj koristnega. Ko se bo enkrat ogrelo, bo človek najraje kar bos hodil, kot bo vse tako lepo gladko. In da ne bo kdo mislil, da se tukaj kar žalostno držimo, naj bo povedano, da smo tudi mi radi veseli. Tako bo v soboto 18. februarja priredilo društvo sv. Družine Št. 207 KSKJ predpust-110 veselico v SND. Društvo bo preskrbelo vse najbolje za ta večer, izvrstne kuharice in brhke-natakarice. Sadar Jr. orkester bo pa igral vesele poskočnice do ene: v nedeljo jutro. Da bo pa vse bolj po starokrajsko, bodo prignali kamelo v dvorano. Kaj takega še nismo kmalu videli. Če se hočete pošteno nasmejati in imeti er večer dobrega razvedrila, pridite v soboto večer v naš narodni dom. Prav prijazno vas vabimo in se priporočamo za obilen po-set. Chas. Hočevar. 15916 Raymond Ave. -o- OBLETNICA ORKESTRA Znani Sunny Ray orkester praznuje tretjo obletnico obstoja v petek večer 17. februarja v SND na St. Clair Ave. Vljudne vabim vse rojake in rojakinje na udeležbo. Nikomur ne bo žal, ker vsak se bo lahko zasukal po svoji mili volji. Saj je znano, da godba tega orkestra ugaja starim in mladim. Tudi dobre, postrežbe ne bo manjkalo, ker naša spretna kuharic^, Mrs. Poki ar, se že pridno pripravlja. Za suha grla bomo vse potrebno preskrbeli. Na svidenje torej v petek večer V SND. Pozdrav, F, Sadar -o- IZ DOMOVINE Vel. Lašče, Jugoslavija. — Gotovo je vsem čitateljem znana rodbina Gradišar iz Puebla, ki živi že trideset let v Ameriki. Gospa Ana je doma iz škamevca pri Robu. V Vel. Laščah pa služi pri ugledni rodbini njena mlajša sestra Frančiška. Malo je deklet, ki bi bile tako korenito prežete z ljubeznijo do rodnega jezika in narodne zavednosti. Dasi je še mlada, pa deluje že deset let pri tukajšnjem prosvetnem društvu kot vodnica in režiserka celotne igralske družine. Pa tudi g. župnik Ramovš je izprevidel njeno pridnost ter jo postavil na čelo dekliškemu ods^keu in Marijini družbi, kjer vse navdušuje > svojo pobožnostjo. Ker misli v kratkem oditi s svojim zaročencem v Ameriko, bo prizadela naš kraj velika izguba. Tudi iz vasi Ponikve bo šel čez lužo nek domačin. Blinški -o- NOVA PODRUŽNICA SMZ Dne 9. februarja se je ustanovila nova podružnica Slovenske moške zveze, ki je dobila številko 5. Ustanovni shod se je vršil v hiši sobrata Josipa Markoviča, 1376 E. 43 St. Na ustanovno sejo je prišel sobrat Tony Rudman, predsednik podružnice št. 3 iz Collinwooda in podpredsednik iste. Sobrat Rudman nam je razložil vse natančno glede Slovenska moške zveze, za kar se jima toplo zahvaljujemo. Nova podružnica si je izvolila sledeči odbor: predsednik Gido Klasan, tajnik Nikola Klasan, blagajnik Josip Markovič. PEHANJE ZA SRNAMI James Debevec —Na graščini Kolovcu pri Radomljah je umrla gospa Jo-sipina Stare roj. Teršinar, posest ni ca na Kolovcu in Ruperč j vrhu. Albin je potem stopil v skladišče po tisti kvort, prinesel še en zaboj finega pilznerja in odpeljala sva se proti Euclidu, da pobe-reva še tretjega pasažirja, Fer-dota Jazbeca, pobiča iz zelenega Štajerja. Pred svojo moderno urejeno mesnico naju je že čakal ljubi naš Fed Jazbec, ki nosi pri našem lovskem klubu šar-žo tajnika in je imel kot tak vse telesno blagostanje svojih sobratov v denarnici. Zato tudi ni kazalo cenjenega rojaka spravljati v slabo voljo ali v zamero, ker je takoj lahko kaj narobe. Ko se je parkrat po štajersko "odrešil" in nama voščil vse hudo na tem božjem svetli na duši in na telesu, ter priporočil V varstvo generalnemu štabu žveplene armade, je začel nositi telesna dobra dela na avto, "da ne bomo sirote lačne." Skrivnostno nama je šepnil na ušesa, da nam je njegova gospa (to pravim jaz, on ni rekel "gospa") spekla pitano gosko, katere bomo imeli dovolj za tri dni, če bomo jedli kot poštenjaki in zmerni ljudje. Za oba dela ekspedici-je je naložil mesenih klobas in ne vem še kakšne ropotije vse. Še posebej sem ga opozoril, naj nikar ne pozabi vzeti s seboj par kant "župce," brez katere zame ni življenja na tem svetu. Se reče, najrajši imam doma skuhano z lizanji, ampak po svetu pa tudi ona iz kant ni od muh in tri krožnike jo je zame ravno dovolj, če nisem ravno tešč. Ferdo nama je povedal, da je ona polovica naših fantov telefonirala, da nas bo počakala'pri Lampetu in naj se malo požurimo, če hočemo še to leto p1 r j t i v PennsylVanijo. Ferdo se je še malo ozrl gori v okna, če ne bi morda zagledal kak obraz, ki se mu skozi Solze smehlja in mu vošči srečno p6t, pa ni bilo nič. Morda je bilo res kje za zastorom gori v Jažbečevem stanovanju kako srce, ki si je mislilo: Bog te nesi! bo vsaj par dni božji mir v hiši! Se reče, saj ne vem, ampak tako sodim po sebi in po tem, kako sem se jaz poslavljal od naše Johane, ki je prav tisto jutro nekam na trdo prestavljala kastroJe po kuhinji. Aha, potem so pa noč in dan vzdihovale, da bi srečno prišli domov. Saj vemo kako so te naše ženice. Na zunaj se drži ko hudo leto, znotraj je pa mehka kot kuhana repa. Naravnal sem avto doli proti bulevarju proti Lampetovi vili. Nismo bili pa še tam, ko srečamo Lampetovega Valter-ja, ki nam pove, da so se nas naveličali čakati in da so kar odpeljali. Jih bomo že došli. Torej smo šli kar sami naprej po cesti št. 20, skozi Wil-loughby, Painesville, Genevo, Ashtabulo in Conneaut. Šele v Conneautu smo jih došli, ko so počivali in nas čakali. Pot je bila zopet taka, da sem parkrat namignil, da bi ne bilo napek, če bi se vrnili, pa bi šli na lov drugo leto. Cenjena sopotnika sta se pa temu mirovnemu predlogu uprla in sta rekla, naj kar vozim, bo že kako. Pot je bila cemen-tirana z najlepšim ledom, ki si ga more človek misliti. Ce sem vozil kakih 25 milj na uro, je bilo še pekako. Če sem pa malo bolj pritisnil, si je pa zadnja prema takoj začela domišljati, da mora biti ona prej v Pennsylvaniji kot prva. Včasih je kar brez vsakega vzroka odkočila, kot bi jo kdo vščipnil in potreba je bilo velike previdnosti, da se nismo peljali naprej po zavrteh. Tolažili smo se edino s tem, da se počasi tudi daleč pride in ker imamo še ves dan pred seboj, bomo do noči že v k fieldu. V Conneautu s®0! pazili ob cesti naše so tam čakali na nas. vili smo se, kot bi se biM krat videli v tem našel« j ljenju. Vsi smo bili enih "j da bomo vozili počasi, <>M demo s celimi udi na c,;j Kmalu onkraj ConnJ smo zavili na cesto St. j pelje naravnost do ka, torej tik mimo MtfJ ga hotela v Sheffieldu. P je zavozil naprej, jaz za in po par miljah se m' \ lenčev Janez izgubil oči. Vedno sem upal, bom kje dohitel, a bilo I® bi se bil udri v zemU0, smo vozili počasi, pa sl. in točno ob treh zavijei^ ste pred Marolta v She "j In prav v istem hipfl . pred seboj avto, ki P. najti parkanje pred M0 , Ker je bil avto ves bel0 ga in ivja, nisem vedel je. Ko pa stopimo iz aV , dej o tudi iz onega avt* žirji ven in to so bili , tje, o katerih smo misli'1^ že davno pred nami V gostilni nas Marol*' zno sprejme in prvo ' zatrdilo je bilo, da Je i listja in trave. V g°stI . bimo tudi Toneta B«1* nas je čakal. On je bil od prejšnjega dne ter , bil tudi že vsa lavsk« Ijena za svojo družbo za par izmed nas, jj bili tozadevno naroČil1- ,, gi smo bili pa bolj ^ smo rekli, da si bomo ■ dobili licence, kot stf0^ še vselej. Veste, SITl0 , jj da bi Tone kaj raču^1 10. i Ker je bila nedelj* u postavi prepovedano ^ J čenje opojne in nap0'J . - v , tož' f pijače, smo obupno 1 roltu, naj stori svoj0 J sko dolžnost, če ne Že"' « šest Clevelandčanov P^.; umrlo od žeje in bo 1 ^ nosti, če bo hotel odposlati domov. G°s. ^ bila polna ljudi, naj?f j ki so se prišli gret šat lovske baharije. J*j, je Marolt "po naše" J^ naj se izmuznemo ^ drugim doli v klet i" .j, mo tam kot bi bili d°_fijl Jzen če bi bili toliko P p da bi šteli stekleni«^, bomo izpili, da ne b° kake pomote. .^jP Ker se v takih dno držim bolj nazaj- < šel zadnji v klet i'1 !j v prizor, ki me je gallj 1 srca. Videl sem lialllj./ fante, ki so stali v jI vsak je strmel v sti v; sem, da je kaj narob^j pu, ali pa da jim Je . ,,< pilo v tilnik, če se m* gcl< pravljajo h kihanj11, v sem stopil bližje, se ^ kako vsak z vso ibt0 ji • se steklenico, v kateri nilo fino pivo. >( jjji1 "Fantje hornisti!' J božno zakličem, ^ da je tukaj še ena 1 ^ ša, ki se je prišla )C te, od Boga pozabi p be in kateri zdaj ^ grlu, kot "zogar" v sta ju po suhi cesti, ^^oli potiplje, kjer ste »^jf trebni, če boste vse s 11, kavke!" ^ "Na, pij!" je vpi1 raga, ki je imel bese se je pozneje dokaz3, jci to pijačo plačali ^j® si izgovorili lov V jj*„ sebnem revirju. Tud ^ pogledal gori v stroP^ (l> motril grče v desK®^, je steklenica močn°_."^o, mi je bilo zopet P1"1; f v jedilni shrambi 1 t < ovinku, ki veže ta tranjim položajem. ..j,) (Dalje prihodi" ::t:i{i:r::i;i;i;iiiii!iiiiiii;iiiiii;iiiiii:i!iiiniiin:»{t»»ti WINNETOU Po nemškem Izvirniku K. Maya PRESENEČENJE IN ZAHVALA hajal, — pa hoče na večerjo v gostilno! Tudi njegov obraz je bil ves drugačen, ko po navadi. In njegov glas je bil jasnejši in veselejši kakor običajno. Izpit da sem prestal, tako je dejal—. Beseda se mi je zdela nekoliko čudna. Pa lahko da je bila tudi čisto slučajna. Nisem več mislil na njo. In po tistem "izpitu" me je vsak dan obiskal in občeval je z menoj kakor se občuje z dobrim prijateljem, za katerega se bojimo, da ga bomo kmalu izgubili. Pa skrbel je obenem tudi, da se nisem poošabil in si preveč domišljeval. Vedno je imel pripravljeno kako bodeče ponižanje, ki je vsakikrat izzvenelo v usodno besedo — greenhorn. Čudno je bilo, da se je ob istem času tudi obitelj, pri ka- že večkrat sem čital v časopisu, ki prinaša za naš narod pomenljive in priljubljene novice, kako so tega ali onega na lep način speljali in kar je zelo zanimivo za čitati. Mnogokrat sem mislil, da pri meni kaj takega ne bo mogoče. Pa se je tudi mene s soprogo pqsteno "potegnilo." Po naselbini se je razširila govori ca, da se priredi "surprise party" za našega oskrbnika pri farnem poslopju, kjer že deset let prav marljivo posluje pri fari sv. Lovrenca. Ker je oskrbnik bratranec moje žene, je prišel k nam Rev. Julij Slapšak, ki je pričel na dolgo in široko razkladati, kako se bo stvar izvršila. Povedali so nam, da bodo oskrb nika k nam pripeljali, jaz bi pa ga pa moral na zvit način pregovoriti, da gre z nama v dvorano. Gospod Slapšaku sem povedal, cla z nama najbrž ne bo hotel iti, ■:n da bo najbolje, če ga sami v dvorano pripeljejo. Ker je John gospodov šofer, mu lahko naroči g. Slapšak, da ga pelje, kamor teri sem bil v službi, čisto spremenila v svojem obnašanju do mene. Starši so mi iz-cazovali večjo pozornost in o-roci so bili nežnejši in ubog-jivejši ko kdaj prej. Opazil sem poglede, ki bi naj bili tajni in ki so se mi čudni zdeli, prisrčna naklonjenost je govorila iz njih, obenem pa tudi otožnost, ki je nisem razumel. Kake tri tedne po tistem obisku v zemljemerski pisarni je bilo, ko me je nekega dne gospa povabila na večerjo. Taka povabila so bila redka. Navadno je bil večer čisto moj. In še bolj sem se čudil, ko mi je pravila, da pride tudi Mr. Hpnry in še dva druga gentlemana in da je eden izmed njiju Sam Hawkens, slavni westpi^n. Po kaj je prišel tak slayni westman k nam na večerjo? Bil sem spve popoln greenhorn, ker,tega i-mena še nikoli nisem čul, ve4 selil sem se pa, da bom videl prvikrat v življenju pristnega westmana, in- še celo takega, ki je bil tudi slaven povrh. Ker sem bil domačin, mi ni bilo treba priti točno ob uri. Stopil sem nekaj minut prej v obednico. In čudil sem se. Ni bilo pokrito kakor po navadi, ampak kakor za kako slovesnost. Mala petletna E-mica je bila sama v obednici, porabila je priliko in se spravila nad skledo z marmelado. Pravkar je vtaknila prst v njo, ko sem vstopil, in ga nemudoma umaknila, ko me je zagledala, ter si ga brž obrisala ob svojih zlatorumenih kodrih. Nič nisem rekel, le zažugal sem ji s prstom, kakor mora to storiti domači učitelj. Zbala se me je in da bi popravila svoj pregrešek, je pri-skakljala k meni in mi nekaj zašepetala na uho, — skrivnost, ki je za njo že gotovo nekaj dni sem vedela in ki je njeno drobno srčece preveč težila. Zavzel sem se, mislil sem, da je napačno umela pogovor svojih staršev, vprašal sem jo, kaj pravi, in ponovila je: "Your farewell feast — vaša odhodnica!" Moja odhodnica—? To vendar ni bilo mogoče! Dete je gotovo napačno ume-lo. Saj mi niso odpovedali. Nasmehnil sem se ji. Tedaj sem čul glasove na hodniku, gostje so prihajali. Šel sem jim naproti, da jih pozdravim. Vsi trije so prišli obenem. Dogovorili so se, tako sem pozneje zvedel. Henry mi jih je predstavil, nekega malega, okornega' človeka, ki mu je bilo ime mister Black, in Sam Hawkensa, slavnega westmana. Slavnega westmana! (Dalje prihodnjič) hoče, kar bo on drage volje storil. Ker pa vsi moji nasveti niso pri g. Slapšaku našli pravega odmeva, sem se končno podal zahte vam gospoda in obljubil, da bom po svoji najboljši moči skušal njih načrt izpeljati. In sedaj vam podam obris, kako je bil ta načrt premišljeno ustvarjen. Oskrbnik John Ke-glovič je imel glavno ulogo, pa seveda njegova žena Ana. Gospod Slapšak je pa navodila dajal, kako se mora dobro zasnovani načrt izpeljati. Da je pa bilo vse še bolj sigurno, so1 dobili v svoje mreže še mojega prijatelja John Unučiča ter njegovo izvoljenko Misš Josephine Mulh. In v tem času, ko se je vse to tako zahrbtno vršilo, so prišli k nama ;oskrbnikova žena, John Unučič! in Miss Mulh. Posvetovali smo se seveda, kstko bomo Johna v dvorano "pripeljali. Ko šo bili vsi načrti odobreni, smo samo še čakali določenega dneva so naju potegnili. Bratranec moje žene, John Keglovič, je tako izvrstno igral svojo vlogo, kot bi bil rojen ignalec. Iskrena hvala g. Ivanu Zor-manu, pevovodju pevskega društva Slovenija, kakor tudi društvu, ki je zapelo "Pozdrav" in še par drugih mičnih pesmi. Najlepša hvala Miss Viki Hočevar, ki je deklamirala lepo skladbo izpod peresa našega pesnika g. Ivana Zormana. Prisrčna hvala govornikom za lepe govore, ki so jih imeli pri tej slavnosti, in sicer: Rt. Rev. J. J. Oman, Rev. Julij Slapšak, Mr. Ivan Zorman, Mr. John Pekarek, župan iz Maple Heights, Mr. Frank Markelc, Mr. Anton Perušek, Mr. Jos. SmrdeJ, Mr. Anton Walter iz Randalla. Prisrčno lepo se zahvalimo za poslane darove in brzojavke sledečim: Rt. Rev. J. J. Oman, - Mr. in Mrs. John Hočevar, Mr. in Mrs. .Frank Markelc, brata iz Milwaukee,' Mrs. Agnes Ribni-kar, teta iz Chicage, Mr. in Mrs. Frank Keržič, sestrična iz Chicage, Mr. in Mrs. John Cvetan, Strabane, Pa., Mr. in Mrs. Frank Zalokar, Girard, 0., Mr. John Jerman, Milwaukee, prijatelji iz Maple Heights, 0. Najlepša hvala gospodinjskemu klubu iz Maple Heights za lep dar, kot tudi za njih trudapolno delo, ki so ga imele s to prireditvijo. Zahvalimo se tudi dekletom iz Maple Heights, ki so pridno stregle gostom, kot tudi možem in fantom, ki so marljivo točili in zabavali goste. Prisrčno lepo se zahvaljujeva sledečim darovalcem, ki so skupno prispevali in nama podarili tako krasno darilo: Mr. in Mrs. Johan Hočevar, Mr. in Mrs. Ludvik-Vrček, Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek Sr., Mr Mrs. Fred Filips, Mr. in Mrs. vsi skupaj najlepšo zahvalo. Louis Lipnos, Mr. in Mrs. Anton Stržaj, Mr. in Mrs. Louis Kaste-lic, Mr. in Mrs. Frank Legan, Mr. in Mrs. Anton Perušek, Mr. in Mrs. Louis Gorenc, Mr. in Mrs. Frank Perko, Mr. in Mrs. Mike Hrovat, Mr. in Mrs. Joseph Zakrajšek, Mr. in Mrs. Rudolf Fra-netič, Mr. in Mrs. Louis Fink, Mr. Joseph Glivar Jr., Mr. in Mrs. Joseph P o n i k v a r, Mr. Frank Vrček. Mr. in Mrs. Louis Prhne Sr., Mr. in Mrs. Louis Prhne Jr., Mr. in Mrs. Frank Jelušič, Mr. in Mrs. Johan Breznikar Sr., Mr. in Mrs. Frank Boh, Mr. Johan Fortuna, Mr. in Mrs. Joseph Pečjak, Mr. in Mrs. Joseph Smre-kar, Mr. in Mrš. Frank Mulh, Mr. in Mrs. Anton Uničič Sr., Mr. in Mrs. Louis Gliha, Mr. in Mrs. Martin Lindič, Mr. in Mrs. Anton Zrimšek, Mr. in Mrs. Frank Jernečič, Mr. in Mrs. |^rank Hrovat, Mr. in Mrs. Martin Keglovjc, Mr. in Mrs.'Joseph Fink, Miss Josephine Kovačič, Miss Viktoria Kovačič, Miss Pauline Kovačič, Mr. in Mrs. Anton Pelko, Mr. in Mrs. Louis Fer-folia, Mr. in Mrs. .Frank Stražar, Mr. in Mrs. Johan Kic, Mr. in Mrs. Frank Lindič, Mrs. Frances Perko, Mr. in Mrs. Johan Cvet, Mr. in Mrs. Anton Rodič, Mr. Frank Trater, Mr. Anton Zidar, Mr. in Mrs. Rudi Kenik, Mr. in Mrs. Anton Papeš, Mr. in Mrs. Anton Glavan, Mr. in Mrs Anton Rus, Mr. in Mrs. Frank Oberstar, Mrs. Theresa Možič. Miss Štefana Možic, Mr. in Mrs. Al. Zmarlzi, Mr. in Mrs. Anton Gliha, Mr. in Mrs. Silvester Paulin, Mr. in Mrs. Joseph Vrček, Mr. in Mrs. Steve Groz-danič, Mr. in Mrs. Johan Cvil-bar, Mr. in Mrs. Frank Planin-šek, Mr. in Mrs. Johan Zimer- Louis in Therese Simončič, 5197 Miller Ave., Maple Heights, 0. Mr. in Mrs. Geo. Krancic, Mr. in Mrs. F. Kramer, Mr. in Mrs. Geo. Julajia, Mr. in Mrs. Skr-janc, Sr., Mr. in Mrs. E. Lu-zar. Srčno hvalo naj sprejmejo Mr. Ernest Luzar, Mr. Jack Skrjanc in Mr. in Mrs. John LeVar, ki so vabili. Dalje iz- Tako se je tudi zgodilo. John Unučič in Miss Josephine Mulh sta pripeljala Johna k nama. Ko se nekaj časa pogovarjamo, reče Miss Mulh: John, počakaj tu kakih deset minut, midva greva obiskat še najino prijateljico in se kmalu vrneva. John je pa čakal in čakal. Postal je že nekoliko razburjen, ker ni bilo para toliko časa nazaj, pa sem tedaj jaz vstal in rekel: Saj se lahko z menoj pelješ domov, namenjen sem namreč v S. N. Dom, kjer imam s predsednikom gotove pogovore. In moja žena je rekla, da gre tudi ona z nami, ker misli spotoma stopiti še v trgovino. Ko se pripeljemo pred S. N. Dom na 80. cesti, ustavim avtomobil in se napotimo v notranje prostore, da tam še enega spijemo, nakar rečem Johnu da gremo še pogledat dvorano, kako se učijo za igro. John pa pravi, da nima časa, da mora iti domov in mora še cerkev zakleniti, ker ura je že p^l devetih. Moja žena pa reče, da bomo samo malo pogledali in se takoj vrnemo. In ko pridemo v dvorano, pa so nas s pozdravi obsipali, Mrs. Jennie Blatnik pa je podala moji ženi lep šopek, češ, ti si sestrična in ti mu moraš šopek pripeti. Moja žena mu vsa vesela v resnici šopek pripne na prsa. Podamo se po dvorani ter zasedemo odkazane prostore. Ko smo bili vsi na svojem mestu, je pa gospod Slapšak nagovoril Johna, češ: danes je deset let, odkar si postal oskrbnik farnega poslopja. Navedel je vsa dobra in slaba dela, katere je John storil v teh desetih letih. Do tega časa sva bila z ženo še prav vesela, misleč, da' smo od-Icazano nalogo prav dobro izvršila. Pa se oglasijo Father Slapšak in rečejo: John, to pa ni za in Mrs. Andrej Režin, Mr. in Mrs: Frank Škufca, Mr. Anton Gorenc in družina, Mr. in Mrs. Johan Keglovič, Mr. in Mrs. Anton Kordan Sr., -Mr. in Mrs. Frank Blatnik, Mr, in Mrs. Johan Simoncic, Mr. in Mrs. Anton Ulepič Mr. in Mrs. Frank Markelc, Mr. in Mrs. Frank Opas-kar, Mr. in Mrs. Louis Ulepič, Mr. in Mrs.,,Frank Udovič, Mr. Anton Filipovič, Mr. in Mrs. Frank Matjašič, Mr. in Mrs. Jo-sip šinkole, Mr. in Mrs. Johan Anžiček, Girard, Mr. in Mrs. Frank Zalokar, Girard, Mrs. Amalija Rabsel, Girard, Mr. in Mrs. Rudolf Novak. Mr. in Mrs. Charles Hočevar, Mr. in Mrs. Charles Hočevar, Mr. in Mrs. Johan Hočevar, Mr. in Mrs. Andrej Hočevar, Mr. in Mrs. Frank Stavec, Mr. in Mrs. Joseph Legan, Mr. in Mrs. Jakob Jemec, Mr. in Mrs. Vincence., Zimšek, Mr. in Mrs. Johan B. Fortuna, Mr. in Mrs. Tom Dra-ganič, Mr. in Mrs. Frank Glavic Sr., Mr. in Mrs. Johan Glivar, Mr. in Mrs. Ignac Koračin, Mr. in Mrs. Joseph Gregorič, Mr. in Mrs. Joseph Černe, Mr. in Najnuijši mož na svetu, Paid Del Rio, ki je samo 19 palcev vimk. Vidi se* ga lahko v Groto cirkusu, ki se nahaja do 18. febi°uurja v Clevelandu v tebe, ker nimaš svatovskega oblačila. Ta prireditev je za Louis Simončiča in njegovo soprogo Terezijo, ki danes praznujeta 25-letnico poroke. Tedaj šele nama je prišlo v glavo, kako imenitno Public avditoriju. Paul je stalls let in tehta komaj H funtov. Videli boste v tem cirkusu vse tri pritKIcavce družine Del Rio iz Mqdrkltt, Španija, Paula, Dolores in Trinidad. man, Mrs. Frank Jurečič, Mr. in Mrs. Joseph Kenik, Mr. in Mrs. Joseph Strekal^ !Mr. in Mrs. Ga-r briel Rus, Mr. in Mrs. Valentin Oblak, Mr, in M^rs. Ignac Prva-nja, Mr.' in. Mrs,. Johan Tifrk Sr., Mr. in Mrs. Louis Arko, Mr. in Mrs. Joseph' Kovach, Mr. in Mrs. Johan Rogel, Mrs. Agnes Ribnikar, Mr .in Mrs. Tom Keržič, Mr. in Mrs. Domen Blatnik, Mr. in Mrs. Anton Meljač Sr., Mr. in Mrs. Anton Šraj, Mr. in Mrs. Anton Pucell, Mr. in Mrs. Jakob Resnik, Miss Odel Pethas, Mr. in Mrs. Anton Walter, Mr. in Mrs. Joseph Legan, Mr. in Mrs. Frank Marinčič, Mrs. Joha-na Wolf, Mr. in Mrs. Anton Ad-ler, Mr. Johan Strekal Jr., Mr. in Mrs. Tom Mrvar, Mr. in Mrs. Anton Zabukovec, Mr. Julius Srousj, Mr. in Mrs. Johan Debelak, Mr. Frank Juh, Mr. in Mrs. Ignac Godec. Mr. in Mrs. Johan Strekal Sr., Mr. in Mrs. Florijan Cesar, Mr. in Mrs. Frank Kužnik, Mrs. Ma-ri Jeric, Mr. in Mrs. Louis Lindič, Mr. Frank Habjan, Mr. Frank Perko, Mr. in Mrs. Louis Hočevar, Mr. in Mrq. Ladi Val-čanšek, Mr. in Mrs, Johan Cer-gol, Mr. in, Mrs. Mike Gričar, Mrs. Meri Zagorc, Mr. in Mrs. Anton Valenčič, Mr. in Mrs. Johan Zupančič, Mr. in Mrs. Mike Vrček, Mr. in Mrs. Andrej Slak, Mr. in Mrs. Johan Ferfolia, Mr. in Mrs. Frank Barle, Mr. in Mrs. Louis Perhavec, Mr. in Mrs. Orehovec, Mr. in Mrs. Johan Pe-stotnik, Miss Stela Kordan, Mrs. Theresa Prost, Mr. in Mrs. Louis Shuster, Mr. in Mrs. Johan Kaplan, Miss Jerciha Maver, Mr. in Mrs. Johan Kužnik, Miss Jean Godec, Mr. in Mrs. Frank Gliha Sr., Mr. in Mrs. Louis Supan, Mr. in Mrs. Anton Košak, Mr. in Mrs. Johan Turk Jr., Miss Pauline Turk, Mr. in Mrs. ,Frank Košak, Mr. in Mrs. Frank Gliha Jr., Mr. in Mrs. Leo Keglovič, Mr. in Mrs. Geo. Pucell, Mr. in Mrs. Frank Kokotec, Mr. in Mrs. Anton Hočevar, Mrs. Agnes Žagar, Mr. in Mrs. Jakob Jančar, Mr. in Mrs. Frank šraj, Mr. Anton Hrovat, Mr. in Mrs. Joseph Cimperman, Mr. in Mrs. Johan Cvetan, Mr. in Mrs. Frank Perko. Mr. in Mrs. Louis Adler. Sprejmite od naju še enkrat ZAHVALA V prav prijetno dolžnost si štejeva, da se tem potom iskreno zahvaliva vsem našim dragim prijateljem za veliko presenečenje (Surprise party), ki so ga nam priredili 28. januarja v Društvenemu domu na Recher Ave. Mr. Ernest Luzar je prišel ter prosil, da greva dotični večer na zabavo Bliss Coal Co. v Društ. dom. Prosili so tudi, da naj jaz vzamem v oskrbo pivske listke. Prinesli so jih za čez tisoč dolarjev vrednosti. Jaz sem jih seštel in zložil skupaj, kar je dalo precej dela in truda. Ko prideva v dvorano pa zagledava naše prijatelje. Surprise! Kdb bi si mislil, da je to mogoče. Kaj sva takrat občutila, je težko povedati. Bilo je res pravo presenečenje za naju ter naju je oblival mraz in vročina kar vse hkrati. Dragi prijatelji! Napravili ste nama presenečenje za najino 25-letnico skupnega zakonskega življenja. Delali ste in se žrtovali v časih, ki niso posebno sijajni za nas vse. Zato tem bolj upoštevava ta izraz vašega prijateljstva ter vas ne bova pozabila do konca svojih dni. Ta dan bo ostal v najlepšemu spominu nama obema za vedno. Globoko zahvalo želiva izreči sledečim: Mr. in Mrs. Mike Ursic, Mr. in Mrs. John Ursic, Mr. in Mrs. Joe Zgonc, Mr. in Mrs Kumse, Mr. in Mrs. Ba-lant, Mr. in, Mr,s. F. Znidaršič,r Mr. in Mrs, ,A. Jevec, Mr. in Mrs, Kotnik, Mr. Frank Vovk, Mr. in Mrs. F. . Ravnikar, vsi iz Lorain, Ohio. Mr. in Mrs. Zakrajsek, Mr. iji, Mrs. Podlipec, Mr. John Kumse, Mr. in Mrs. Novak, Mr. in Mrs. Zupec vsi iz Bar-berton. Mr. in Mrs, Susel, Mr. in Mrs. Pucel, Mr. in Mrs. Zaler tel, Mr. iToe Mershek, Mr. John Levak, Mr. in Mrs. Misich, Mr. in Mrs. John Zalokar, Mr. in Mrs. Zdesar, Mr. in Mrs. Kožar, Mr. in Mrs. Glavan, Mr. in Mrs. Trtnik, Mr. Anton Ravnikar, Mr. in Mrs. Hlapse, Mr. in Mrs. Miller, Mr. in Mrs. Perko. Mr. in Mrs. Izanc, Mr. in Mrs. Zadnik, Mr. in Mrs. Sam-sa, Mr. in Mrs. Korošec, Mr. in Mrs. Ogrinc, Mr. in Mrs. Jalovec, Mr. in Mrs. Zagar, Mr. in Mrs. Strancel, Mr. in Mrs. Carifo, Mr. in Mrs. Peterka, Mr. in Mrs. F. Bucar, Mr. in Mrs. Pirnat, Mr. in Mrs. Vehovec, Mr. John Krem-zar, Mr. in Mrs. Jakse, Mrs. Ursula GartrOza, Mr. in Mrs. Anton Znidaršič, Mr. Joe Stra-žišar, Mr. in Mrs. Anton Ma-lovašič, Mr, in Mrs. Charles Wick, Mr. in Mrs. Joe Globo-kar, Mr. in Mrs. John LeVar in družina. Mr. John Robic, Mrs. Magdalena Kremžar, Mr. in Mrs. Hočevar, Mr. in Mrs. Hribar, Mr. in Mrs. Markic, Mr. in Mrs. Wm. Shutt, Mr. in Mrs. L. Petric, Mr. in Mrs. A. Gerl, Mr. in Mrs. Derdich, Mr. Mike Skrjanc, Jr., Miss Mary Skrjanc, Mr. in Mrs. Koporc, Mr. in Mrs. Seliskar iz Madison, Ohio, Mr. in Mrs. John Dejak iz E. 55th St., Mr. in Mrs. Pirc, Mr. Brundic, Mr. in Mrs. James Kusar, Mr. in Mrs. L Pavlic, Mr. Frank Cesar, Mrs. Strehovec, Mr. Jack Skrjanc, Jr., Mr. in Mrs. Menart, Mike in Eddy Kozar, Mr. in Mrs. Zoha, Mr. in Mrs. Kogoj, Mr. in Mrs. Cyril Jevec, Mr. in Mrs. Max Gerl, Mr. Frank Straus, Mr. Frank Kapla, Jr., Mr. Frank Hočevar, Mr. in Mrs. Stebla j, Mr. in Mrs. John Zajec, Mr. in Mrs. Anton Pluth, Mr. in Mrs. F. Mocil-nikar, Mr. in Mrs. F. Cigoj, rekava zahvalo Mrs. Ursic iz Lorain, O., ki je tako okusno nakuhala in napekla jedila, s katerimi se je postreglo povabljence. Hvala natakarjem: Mr. John LeVar in sinu Walter ju, Mr. Jack Skrjanc, Jr., Mr. Joe Kopina, Mr. "Andy Pirnat in Mr. Geo. Julejlia, ki so tako pridno stregli. Posebno zahvalo naj sprejmeta naša mestna očeta Mr. Anton Vehovec in Mr. Frank Derdich za lepe pomembne besede, ki sta jih spregovorila. Godci so igrali lepe poskočne polke in valčke in bilo je lepo in upava,' da ste se tudi vi vsi zabavali. Ponovno hvala vsem za vse! V enakih slučajih se bova drage volje odzvala. Mr. in Mrs. Michael Skrjanc 18702 Kewanee Ave. DNEVNE VESTS češka vlada je dobila ukor od nacijske Nemčije Praga, 14. februarja. Nepričakovano je prišlo od nacijskih nemških voditeljev resno svarilo voditeljem čehoslovaške republike, da .ne smejo postopati "nasilno" n a p r a m maloštevilnim Nemcem, ki se še vedno nahajajo v češki republiki. Nacijski vodja Kundt, ki si je najbolj prizadeval, da se vzame Čehom su-dtetška pokrajina, je potom radia posvaril češko vlado, češ, da haj gleda, kaj sfe je zgodilo.v če-hoslovakiji v letu 1938, ker se zna zgodovina ponoviti. Kundt je izjavil, da je položaj Nemcev v čehoslo vaški republiki "neznosen" in da češka vlada nalašč preganja nemško manjšino v republiki. Njegova izjava je začudila čehoslovaško vlado, ki je bila mnenja, da so vse zadeve z Nemčijo poravnane. Mussolini bo baje v nedeljo izzival Francijo Rim, 14. februarja. Diktator Mussolini namerava v nedeljo govoriti v Turinu, v bližini francoske meje. V svojem govoru bo baje stavil zahteve, ki jih stavi Italija Franciji glede kolonij. Gčvor bi Mussolini moral imeti že pred tremi tedni, toda ga je zadrževal. V svojem govoru bo Mussolini zahteval od Francije troje stvari in sicer, da se Italijanom v francoski koloniji Tunis podeli "popolna svoboda," drugič, da se Italijanom dpvoli večja beseda pri upravi Suez prekopa, in, tretjič, da dobi Italija pravico rabiti pristanišče Djubuti, ki je francoska last, za svoje vojaške namene v Abesiniji. Z zrakoplovom v Evropo tekom dveh mesecev New York, N. Y., 14. februarja. Pan American Airways Co., poznana zrakoplovna družba, je zaprosila pristojne oblasti v Washingtonu za pravico, da začne potom zrakoplovov prevažati potnike iz Amerike v Evropo in Obratno. Družba ima na razpolago štiri super-zrakoplove modela Boeing. Kakor hitro vlada odobri prošnjo zrakoplovne družbe, se bo začelo z rednim potniškim prometom, kar se pričakuje v nekako dveh mesecih. MALI OGLASI Naprodaj trgovina s čevlji, se proda radi bolezni. Jako zmerna cena. Naslov poizveste v uradu tega lista. (88) ,o!Kj g0sPodje so sedeli v pi-J|o starega Henryja 'Ijudnof;1 Prijazno' mene Pa '°stj0 p neprikrito radoved-i8 ično r!šk Sva res v geode-C'esa !r jemersko Pisarno. 1 *j pisar • m°j prijat,elJ išče v Prišli f1' ° tem sem zaman ' 'takem aročati ni imel kaj J Mi ne 1J.radu> Poizvedovati pa Nil i' nda J'e Prišel, sem si 1 Be,;Jdena Prijateljski pogovor. m 7 ,Je bila res kmalu v J da o in nič čudnega ni li soležflTg°VOrili ° Pametih, 1 6 bil cel P° mizi> Tak P°£°vor ,KU ° p°P°lnoma po mpjem K-o v VSaj lahko tudi sam S 6 bi Jes Povedal, prej ko pa ii fernery g0V0rili o ameriških j ® niti v, ' ^ Jih kot greenhorn " Cv°2nal nisem" ! ani(tiai Se je tisti dan izredno 6 hotei ^ zemWemerstvo. Vse Neval V'edeti' P° vsem polil v Vse globlje me je zva-Ht?0!121 nazadnje je pri-h odi 86 Spraševal, jaz pa fiorai , arja!- Razlagati sem i" ou je to in on° °rodje J tet, k S® rabi. kako se naredi LMb'iJ se rišejo zemljevidi tisto°g° drugega. In bil sem ,... P0P°ln greenhorn, da °paziL ' N 1,a.SGm sk°nčal učeno stro-'te s ^ravo o bistvu merje-^onaK natami> ° Polarni in l metodi> o perimetrič-°tli, 0 trJ6njU' o ponavljalni me- , 'ji.i^ Jgnometrični triangula-Nje e ko sem opazil, da go- ] Hvaha 'm°jim hrbtom puška- < Se'l0 namigavajo, — šele ( zaslutil, da ni . vse v 1 V\\ seni . 1 ! .Pije , 1 Jn dal s tem zna- j rad odšel- P%ju; ^ ugovarjal, prijazno | Vi); • toPot tudi,mene—po- , ;«s,aava' J % ui' a ze tako daleč zu- i ^ogij Ici' da naju iz urada ni- K ^ Več videti, je Henry ob- t 8g položil roko na ramo, ^ je svetil zadovolj- t "C6kelje: Nor^ Človek — fant - 1 ' ' Res iznenadili stej i v, P°nosen em na vas! ^ Sotočji.6 daleč Prekosili moja '^'tarv^ in Pričakovanje onih x \;lv Pisarni!" ,r°čila — ? Pričakovanja r ,'\di Umemvas!" 1 So. p1 treba! Je čisto eno- \ ! ravili ste oni dan, da i h 6te na zemljemerstvo, \ Hbitj t Prepričal, ali ste me r h va,s eli samo potegniti, c ?°Vabil k tistim gentle- 's f' fC 1 s° moji c'obrj prijate- j »{J)ali So vas nekoliko za s fcJeV;iš'laSki zob- In našli so, t % J5 Zllanje zelo trdno. Res odrezali!" • j dAite Vas hotel Potegniti t C>Wk^;Henry'.čemi^te' 2 i 1 vP/. 11 leči zmozen, vas ne r : Vriskal!" j > SCelŠite se! Ali ho£ete ^ 'Je; ^ temu človeku vzeti ve- i >? Saga imam> kadar vas vi-veste, radi tiste po- c Al; -H 011i kaj spet pri Cor- } '.^ko • i. Jutri sem ga obiskal." \iezdiliserca?" ''t _ Aij b h kaJ s tistim konjem?" XT* ne bilo nič z njim? I i) 0 z n -' če bo tudi tisti tako l V K^ izhajal- ki ga bo ku-Se je na mene in vr-j, \ Vea drugega iz sedla." t i' ^ seT'! strašno vese- « So j akor je videti, da ho- j tof4 PoSeenhorne nositi." t!(J' sedaj v tistole uli- I t))j m tam izvrstno gostil- 2 C ^obv tlobro je in še bolje j ]f ^ ti-Pi° ste Prestali izpit in c v eba proslaviti." 1 < KI** *a -O" 1 W Je b"l Cisto spreme- r °VeW °n> samotar, za-|K ' ki nikamor ni za- (pogleda na njo in rece I —Gre točno na min"* peti uri. Janicki potegne svojo uro Gospa Bojanovska se soglaša. Modistkinja odvede svojo od-jemalko v udobno urejeno sobo, ter jo prosi, naj trenutek počaka. Fedora se je začela sprehajati po sobi. Bila je nervozna in nemirna kot nikoli preje. —čim odidem iz Petrograda, — pomisli ona, —- mi bo boljše! — Oh, ko bi bila že v Parizu! Tedaj stopi k oknu ter pogleda na dvorišče. Petrovne dolgo ni bilo. Odlična dama je postala ■ nestrpna ker ni bila nayajena na čakanje. Sedaj konečno zasliši, kako se odpirajo vrata.< To je bila sigurno Petrovna, ki se je vračala s čipkami. Toda v istem trenutku omahne Fedora in grozno krikne. —Prikazen! — Evo je zopet! Prišla je, da me ubije! Na pragu se je res prikazala neka strašno suha, belo oblečena stara žena. Njene velike sive oči so gledale sovražno Fedoro. Fedora se grozna zasmeje in pohiti k vratom, ki so vodile v trgovino. Hotela je pobegniti, za vsako ceno je hotela priti čim preje na ulico. Toda prikazen se ni premaknila. —Za Boga! — vzklikne on. — Ta dama me nikakor ne sme videti tukaj pri var>! Prosim vas, skrijte me! ri—Gospod, to je zelo čudna zahteva ! —Ne vprašujte ničesar, —• za-klinjam vas, — storite, kakor sem vas prosil. Dober prijatelj sem onemu, ki vam je izročil zavitek. Petrovna odpre sedaj hitrojie-ka stranska vrata, a Bojanovski vstopi hitro v neko malo sobico. ("im je Bojanovski izginil za vratmi, vstopi v trgovino F6do-ra Bojanovska. Bila je zelo bleda, še ni minil rok, o katerem je govorila prikazen, toda vendar se je nekoliko pomirila. Čutila je, da ne mdre ostati dalje v Petrogradu. Hotela je odpotovati v Pariz da si opomore. Prišla je k Petrovni, da si kupi eleganten klobuk za potovanje. Ko ga ji je točno opisala in parkrat naglasila, da ji je cena postranska stvar, vpraša, kedaj bo gotov. —V treh dneh, milosti j iva gospa! —Tri dni? — To je dolgo. —Zelo mi je žal, toda klobuk more biti gotov šele v treh dneh. —Dobro torej, potrpela bom. Prosim vas, da mi ga pošljete takoj, čim bo gotov, v mojo vilo. Evo vam mojega naslova. , —Milostljiva gospa, zadovoljni bodete z menoj, — odgovori Petfovna. .:<../. -••.n ■ -—Toda fcelim, da uporabiti vsekakor najfinejše čip^, — reče Fedora. — Vi jih imate v zalogi, kajne? ,.,„>r - oi'j*v /.,•„.< — Seveda, mjlpstljiva gospa! Ali želite, da vam jih pokažem? .—Morda, je bolje, da jih .vi-j dim! — odvrne Fedora. —Potem vas prosim, da potr-' pite trenutek, — prosi Petrovna. — Te dragocene čipke shranjujem namreč v svojem stanovanju. Morda vam je prav, milostljiva gospa, da greste z mano v moje stanovanje? Huvlan Place itit njegov zvesti pes sta šla preko zlega jezera v Pike okraju, Pa. Led se je udri in ob<> padla v 10 čevljev globoko vqdo. Harlan je del psa na '< se ga je prijel za rep. Pes se je s kremplji krepko prijf in tako potegnil gospodarja iz mrzle vode, ter ga rešil i ve smrti. Slika kaže, kako se gospodar in pes pogovai' kako ie bilo takrat. Ssi Fedora odpre vrata ter stopi v trgovino, čim je stopila preko praga, se nenadoma odpro stranska vrata in ona zagleda nekega moža. Fedora zadrhti, kolena se je zašibija in ko se je prepričal, da ni nikogar več v trgovini, je sklenil oditi na ulico. , • Toda slučaj: je hotela da se je baš v tem. trenutku sestal-s Fedoro. i" >■>.. . • Nesrečnica se zgrudi na tla in pcde vsled silnega razburjenja v nezavest. Bojanovski je stal ob njej, toda ni se hotel izpostaviti nevarnosti in odide hitro iz trgovine. Minuto na to je stopila Petrovna. Videla je lepo ženo nezavestno in se je šepetajoč sklonila nad njo. —Padla je v nezavest, toda zaslužila je te muke, ker je izdala svojega moža in hotela zastrupiti njegovo mater. Fedora globoko vzdihne, odpre oči in si potegne z roko preko čela. ■■ . < —Nenadoma mi je postalo slabo, — reče Petrovni — onesvestila pem se, : .•. ,.<- > —Ali naj dam milostljivi go-spej čašo vode? — vpraša modi-stinja. .(,',■ (■■ Fedora se ozre po trgovini in vpraša: —Povejte mi, drago dete, prosim vas, povejte mi resnico: Ali se nahajate tukaj sami, ali je še kdo tukaj ? —živim popolnoma sama, milostljiva gospa! — Bolana sem, — zašepeče Fedora. — Kako bi te dve osebi, ki sje ju najbolj bojim, mogli Federalni sodnik Martin T. Manton iz New Yorka, ki je resigniral, ko se mu je očitalo, da je izrekal obsodbe v prid rajnih korporacij in zato dd-bii lepe denarje. IN MEMORIAM In grateful memory of our dear son and broth« CORPORAL FERDINAND N. ZELE United States Flying Marine Corps t na tem, da se preseli en milijon Židov iz Avstrije, Nemčije, Poljske, Romunske in Ogrske v Palestino v prihodnih dveh letih. Naročila sprejema KNJIGARNA .JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O Ameriški polkovnik Chead-le, ki je pomagal zbirati skupaj ameriške državljane v Barceloni, katere so naložili na bojno ladjo Omaho. Čistokrvni Indijanec Martin Goodrider, star 13 let, bo nastopil v filmu z znano igralko Shirley Temple. ROJAKI podpirajte predvsem trgovce, ki oglašajo v "AMETUSK.! DOMOVINI Trgovci, ki podpirajo vaš list, so vredni vaše podpor^ Skrivnosti ruskega carskega dvora ROMAN priti v to trgovino? < Ona se dvigne s težko muko in ! preteklo je četrt ure, predno jei. mogla oditi. j i Bojanovski je šel med tem s |1 svojim nevarnim zavitkom po i ulicah. Bil je previden in se ni I: vračal po isti poti. Sprehajal sej je kake pol ure po ulicah, a na-m to je šel na tržišče, kjer sc proda- ■ jcli zaklane živali. Bojanovski je dolgo iskal in| izbiral gosi, a ko je našel neko, ki mu je odgovarjala, plača in odide. Na oglu obstoji, se previd-, no ozre in hitro skrije svoj ne-| varni zavitek v drobje goske, nato vzame iglo in nit, da zašije odprtino. Vse je izvršil v nekaj minutah. Z gosko pod roko gre naravnost k carski palači. Bil je prepričan, da v goski ne bo nihče slutil dinamita. Njegova, zvijača se je morala posrečiti.''' '-L ....... . Straža ga je brez nadaljnega spustila, ko je povedal geslo, to-de k njemu uradnik, čigar naloga je bila revidirati vse predmete, ki so jih prinašali v carsko palačo. —Kako se imenujete? —Imenujem se Poznanski — odvrne Bojanovski, — jaz sem kuhar Njegovega Veličanstva. —Ah, vi ste Poznanski, — slišal sem že o vas. Vi razumete svoj posel. —Vi mi laskate, gospod! —Ne laskam, — odgovori' ta smeje se. — Tudi jaz rad dobro jem in povem vam, da me često vabijo duhovi iz carske kuhinje. —Potem ni prav, gospod, da vas ne bi enkrat pogostil. —Ali mislite, da bi bilo to mogoče? — vpraša uradnik. —Zakaj ne? Ko pridete, vprašajte samo po meni, a ostalo bom jazvuredil. —Prišel bom enkrat, — od-vrpe uradnik. — Kaj imate tu-' kaj ? Moram vas vznemirjati, ker je tp jrioja dolžnost. —Kupil sem gosko za cara, — odvrne Bojanovski. —Ah, —1 goska, — vzklikne uradnik. — Zelo lepa je.. —Jutri bo prišla na carjevo mizo, — reče Poznanski. —Kako je velika, res, naj jo vidim, Sigurno tehta osem kilogramov. Bojanovski zadrhti, ko je sedaj uradnik iztegnil roki in vzel gosko. žival je temu skoro padla na tla. —Saj ta je še težja, kot sem mislil! — vzklikne uradnik. — Komaj jo držim. —To je tako zvana kavkaška gos! — odvrne Bojanovski. — Te šo zelo težke. Uradnik mu je verjel ter mu1 vrnil gosko. — Pričakujem vas torej čim preje v kuhinji, — konča Bojanovski. —Toda sedaj moram iti v palačo, ker me moj šef, gospod . Laferme, Ž6 čaka. —Prav za prav bi mi bila dolžnost,, da vam preiščem žepe, — ■ reče uradnik, — toda mislim, da • je to nepotrebno. Vi gotovo niste zarotnik. —Jaz da bi bil zarotnik? — se nasmeje Bojanovski. — Ne, • jaZ sem se zarotil samo proti be-; lini goskam in lepim prešičkom. t Bojanovski mu da roko ter odide v palačo. Toda kako se je prestrašil, ko mu je prišel Laferme na-! sproti ter ga vprašal, kakšno gosko je kupil. Sedaj je moral ohraniti hla- dnokrvnost in odločnost. j —Ta goska, — odgovori Bojanovski, ter pritisne žival k sebi, — ta goska — prosim vas, gospod Laferme, ne vpra- i šujte," kaj nameravam. To je skrivnost. ■—Toda vi veste, Poznanski, da skrivnosti ne morem dopuščati. —Moja skrivnost je zelo nedolžna, — odvrne Bojanovski. — Izmislil sem namreč popolnoma noy način, kako se pripravljajo goske, pa se boste tudi sami čudili. —Oh, novo odkritje! — vzklikne Francoz. — Potem seveda ne morem zahtevati, da mi zaupate svojo skrivnost. —Ali smem odnesti to gos v svojp sobo? — vpraša Bojanovski. — Hotel bi tam vse pripraviti. —Dovoljujem vam, — vzklikne Laferme. Bojanovski odnese gos v svojo i sobo, da jo na mizo iYi nestrpno pričakuje večera. Ko je konečno odbila deseta ura, vzame gosko in gre z njo v klet, kjer sta ga pričakovala njegova prijatelja. —Za vraga, dolgo sva te čakala! — vzklikne Janicki ko je zapazil Bojanovskega. — Vse je gotovo, manjka nama samo še dinamit. —Evo ga! — odvrne Bojanovski ter postavi pred nju oguljeno gosko. Ta ga začudeno pogledata. —Ker nama ni mogel priskrbeti dinamita, nama je prinesel gosko, da se najeva, — reče Palen. —Ne bi naju smel zadrževati, — reče Janicki. — Ako nisi toliko pogumen, da bi prinesel zavitek, bi nama moral povedati, pa bi eden izmed naju odšel tja. — Špijoni bi ga vsekakor ulovili, — reče Bojanovski. — Ali mislita, da se vama zaman dal svojo besedo? Ne, — obljubil' s6m vama, da bom danes zvečer prinesel dinamit — in evo vama ga tukaj. On vzame svoj žepni nožič ter razreže goskin trebuh. Palen in Janicki se začudila, ko sta videla, kako je Bojanovski vzel iz trebušne votline večji sivi zavitek. — Prijatelj, to je najbolj posrečena zvijača, kar sem jih kedaj videl ! — vzklikne Janicki ter objame Bojanovskega. Tudi Palen mu stisne roko. —Sedaj imava vse, kar rabiva, — reče Janicki, — ter se ne smeva dalje obotavljati. — Do jutri opoldne morate še na vsak način čakati, — reče Bojanovski. —Ako smo tako dolgo čakali, — ako smo si leta in leta zaman prizadevali prodreti v carsko palačo, — bomo čakali še tudi nekaj ur. Jutri popoldne ob peti uri bo zletela carjeva obedovalnica v zrak. Slišal sem, da ne prihaja nikoli pozneje. —Navadno je še preje tam. —Torej dobro, -r- najin dinamit bo eksplodiral točno ob ----7ni # Zadnji snežni zameti v Chicagu so bih tako S jsf' bil tudi snežiti plug slcoro ostal v zametih, čiščenje & i je stalo Chicago $150,OOP. _—