5110 ru$ Snoj. rete žno-'1 za br«! /sei" m ki ‘in ‘ 1^0. 25 or# Naslov — Address nova doba 61X7 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) =N (NEW ERA) Bratstvo, poštenost in nesebična ljubezen članstva do J. S. K. Jcd- note more isto o!«lržati na častni višini. URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CaTIIOLIC L N ION Entered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage. Frovided for in Section 1103. Act of October 3d. 1617, Anthorized March 15th. 1925. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JUNE 21ST 1933 — SREDA, 21. JUNIJA 1933 STEV. 25 VOL. IX. — LETNIK IX. ‘ČUSTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI kal Aurori’ Minnesota, bo tam->;o društvo št. 85’J, S. K. ti kija8 2?faVil° V nedeIj° 25‘ Stanka co syojega ob- b ’ v Tozadevna prireditev “ vršila v Slovenski dvora- f 0ltineSe b° pričela ob treh P0- v. ?®nveriu5 Colorado, se bo ■lik d,6 -? 25- •iuni.ia vršil pik- "nC ‘°te p Št’ 21 J- S- K. Jed-ovi f r°stor piknika: Smole-u larma. mrhrUm»’ O^io, priredi v junija piknik društ-itor . S. K. Jednote. Pro-lei) lllreditve: Hopocan Gar- A p ia Vgv^ llniclaw, Wash., se bo reseli?.Gl Julija vršila plesna todp0Ca. kunkajšnih slovenskih Pa^'!11*1 društev, med katera j l ‘ društvo št. 162 J. S, irain' ?°^e' Prostor veselice: ln dvorana. io j 'ar'dgeu, Pa., bo tamkaj-št' 40 J- s- K-’’in0 j?r'redilo 3. julija ta-Polnočno plesno vese-. se bo vršila v Polijog^1*1 dornu in se prične oVAjj [ Na da . * Ibiui p julija se bo v na-> »esto, Pa.( vršila velika ||®.351etnice obstanka J. ovjjv tUu°te in 351etniča ustavo ‘ , u§tva št. 4 JSKJ. Pro-4 j^’’edita skupno društvo ev KJ in Zveza JSKJ dru-ZaPadno Pennsylvania o. V * 4 ^ i!*lV° ^51etnice obstan-0 št ^ednote priredi dru-’gll) L ^9 JSKJ v Canons-'k s m ‘U’ dne 29. julija pik-n° zabavo. J- g ^ese^elnico ustanovit-^iJa k, Jednote bo drte 30. ■vl/l tosto l°s^aviio z izletom v IV v i"rav° društvo št. 26 Jl*l P>tt8bur8hu, Pa. * Drieg ^nik z javno telovad-ustVo (!. v nedeljo 25. junija Wdu genski Sokol v Cle-4 na ^^editev se bo vr-%e/r°storih Slovenskega etra doma v Euclidu, O. ^i # , s?*1 dan na svetov-Chica^ru> m->se 'a. J.ial v nedeljo 2. ju-JWl j * * AtltOn b Barbertonu, O., ro-? ^Ui , Zman- star 38 let, H ;tVa št. 44 JSKJ. Po-> * Pri j n' v°jen v Matenji V \ '"‘‘šel iJ'Ubljani; v Ameriko V S ; ' k;tH 1913. v Barber- brata in U> o ’ en° sestro pa v Lo- lR0t 2* HČl®“’ m nagloma \I*V 8 tVa s+ a Jaklič, članica ‘ je k';..*1 JSKJ. Pokojni-J>Nt v ti ro;iena v vasi Ka- ^ J v ‘ !atskem Zagorju, iUlS» { -1'i SinH. dveejv,vdefeli soproga’ v*, f 6 '■ erki in dve se- z a ^ bii doi8°prog Anton Jak-« y l3- društva št. 61 1 konvenciji JSKJ. vItUp,Pri Sor°dnikih in ^oi,;h>k in°Vlandu’ °” se z (1 s°brat Valentin [ r u ^1 n 0 *z Wyoming. nem" RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA IZREDNO ZASEDANJE zveznega kongresa je bilo zaključeno v zgodnjih jutranjih urah 16. junija, namreč ob 1:21 zjutraj. Zasedanje je trajalo od 9. marca in v tem kratkem času je bilo sprejetih toliko daleko-sežnih postav, kot se ni zgodilo še v nobenem dosedanjem zasedanju ameriškega zveznega kongresa. Nad tri milijarde dolarjev je bilo dovoljenih za razna javna dela, da se s tem zmanjša brezposelnost. Petsto milijonov dolarjev je bilo dovoljenih za direktno pomoč brezposelnim. Organizirana je bila odpomožna akcija za farmerje in hišne posestnike. Predsedniku je bila poverjena oblast regulacije industrij z ozirom na cene, plače, delovne ure itd. Legalizirano je bilo 3.2 procentno pivo. Ukinjen je bil zlati standard in dovoljena kontrolirana inflacija do 50 procentov. Zakoni o bančnih reformah so zelo razširili federalno kontrolo nad poslovanjem finančnih institucij. V zadnjih dneh zasedanja je prišlo do nesoglasja med administracijo in senatom zaradi črtanja penzij nekaterim vrstam veteranov. Končno je bil dosežen kompromis. Izdatki za veterane, ki so znašali nad 900 milijonov dolarjev letno, bodo po novem znašali okrog 600 milijonov. Zvezni blagajni se bo na ta način prihranilo okrog 300 milijonov dolarjev letno; po prvotnem načrtu administracije bi bil znašal prihranek nad 400 milijonov letno. AMERIKA V GOSPODARSKI KONFERENCI najveCl m osa^, io <1 PREDSEDNIK ROOSEVELT je dne 17. junija, ob priliki ko je podpisal takozvano “national industrial recovery” postavo, podal izjavo, v kateri med drugim zahteva od delodajalcev takojšno zvišanje plač. Zvišanje plač mora priti prej, kot se podražijo življenjske potrebščine, in zvišanje plač mora presegati zvišanje cen. Noben “business” nima pravice eksistirati v tej deželi, če ne plačuje svojim delavcem dostojnih življenjskih plač. Predsednik je poudaril, da razume pod besedo “business” vso trgovino in vso industrijo, za delavce pa smatra prav tako tiste, ki nosijo pri. delu bele o-vratnike, kot tiste, ki nosijo “overalls.” Povedal je dalje, da se bo z gotovimi javnimi deli, za katera so načrti že izgotovljeni, takoj pričelo, da se čim hitreje zaposli kar naj večje število delavcev. AVTOMOBILSKI PROMET a fi ZAPOSLITEV štirih milijonov brezposelnih delavcev bo omogočena tekom prihodnj ih treh mesecev. Tako vsaj sodi direktor velikega federalnega industrijalnega in javno-delov-nega programa, Hugh Johnson. Pri javnih delih bo zaposlenih en milijon mož, trije milijoni pa v industrijah. Predsednik Roosevelt želi, da se načrti za javna dela kar mogoče hitro izdelajo, mora se pa pri tem paziti, da so javna dela res potrebna in koristna. VAŽEN ZAKON za bančno reformo, ki je bil sprejet v zveznem kongresu, določa med drugim, da bodo po .1. januarju 1934 zajamčene vse vloge na bankah do višine $2,500. Od 1. julija 1934 naprej pa bodo zajamčene vloge do $10,000 sto-I procentno, vloge med $10,000 in (Dalje na 2. strani) Svetovna vojna je prelomila starodavno ameriško politiko nevmešavanja v evropska politične zadeve. To načelo je prvič proglasil George Washington in postalo je eden izmed temeljnih kamnov ameriške zunanje politike. Po vojni je nastala reakcija k prvotni tradiciji. Ali gospodarska kriza po vsem svetu je sedaj zopet pritegnila Ameriko v aktivno sodelovanje z evropskimi državami. Predsednik Roosevelt je nedavno apeliral na 54 dežel,' naj sklenejo novo pogodbo, ki naj one-mogočuje sovražen napad, in naj odpravijo tako moderno o-fenzivno orožje, kot so težka artilerija, tanki in strupeni plini. Roseveltov poziv je prišel sredi jako nervozne napetosti v Evropi in pomenja odločen korak v smeri bolj aktivnega sodelovanja s strani te dežele v svetovnih zadevah. Ne manj pomembna pa je vdeležitev te dežele na svetovni konferenci in odločilna vloga, ki so jo Združene države igrale v pripravah za to velevažno mednarodno zasedanje zastopnikov 66 dežel, ki se je pričela v Londonu 12. junija. Predhodni dogovori, ki so dovedli do te konference, so vsebovali dramatična priznanja, da so ,se storili ogromni pogreški v gospodarskih politikah sveta. Pripravljalni koraki za konferenco so bili v znaku obtožitve gospodarskega nacijonalizma kot enega izmed glavnih vzrokov svetovne krize. Predsednik Roosevelt, še pred svojim vstopom v Belo hišo, je ob raznih prilikah izrazil svoje nasprotstvo proti skrajni “gospodarski izolaciji” te dežele, povzročeni po nezmiselno visokih zaščitnih carinah. Njegov poglavitni svetovalec v stvareh inozemske politike, državni tajnik Cordell Hull, je izjavil, da podlaga njegove inozemske politike bo mednarodna gospodarska rehabilitacija. Označil je sedanjo gospodarsko težavo sveta kot “gospodarsko vojno.” Rekel je, da te razmere dokazujejo polom političnih voditeljev in bankrot državništva v vsakem delu sveta. Vzpričo svetovne depresije so merodajne dežele, vštevši Združene države, ustvarile malone nepremostljive ovire proti uvozu blaga iz inozemstva. Sledeč primeru Združenih držav leta 1930, ko je ta dežela še bolj povišala itak naj višje carine na svetu, je devetnajstero drugih dežel uvelo razne mere naperjene proti inozemskim uvozom. Povišale so svoje lastne tarife, omejile količino valute, ki se sme vporabiti za mednarodna plačila ali ustanovile sistem kvot za uvoz ter tako znižale količino ali vrednost uvoza gotovih produktov. Vsaka dežela je istočasno iskala nova polja za svojo eksportno trgovino, med tem skušala vedno bolj ovirati trgovino drugih dežel. V tej gospodarski vojni ni bilo zmago-vateljev, marveč vsi so bili žrtve. Skupna vrednost eksportov in importov v mednarodni trgovini je padla od 68 biljonov dolarjev v letu 1929 na 26 biljonov leta 1932 — znižanje za 62 odstotkov. Mednarodni dolgovi so bili drug važen faktor v zavozlanih svetovnih težavah. Kar se tiče Združenih držav, položaj te dežele se je, ko je vojna končala, spremenil od dolžnika za kake (Dalje na 2. strani) V nobeni deželi na svetu ne tvori avtomobilski promet takega problema kot v Zedinjenih državah, kjer drvi dnevno po cestah okrog 25 milijonov avtomobilov. Samo lansko leto so avtomobilske nesreče zahtevale v Zedinjenih državah 33,000 smrtnih žrtev. To je grozna številka, posebno če še pomislimo, da je število tistih, ki so bili v avtomobilskih nezgodah pohabljeni za vse življenje, še mnogo večje. Za največje število teh nesreč so odgovorni brezbrižni avtomobilisti, ki ne upoštevajo prometnih luči na križiščih, ki skačejo iz vrste in|se na drugem kraju zopet brezobzirno vrivajo vanjo, ki prehitevajo druge motoriste na klapcih in v ovinkih in ki sploh jne mislijo na varnost nikogar, ’ niti na svojo lastno. Te vršfce avtomobilistom so Američani nadeli primerno ime “prometne Svinje” (traffic hogs). J^eS je, da so taki avtomobilisti v odločni manjšini, toda jih je nekaj. U-pajmo, da jih bo vedno manj; nekatere bodo naučile manir strožje postave, drugi bodo pa po lastni neumnosti prezgodaj odšli v večna lovišča. Nekatere avtomobilske nesreče so res nepreprečljive, toda večina bi jih odpadla, če bi vsak motorist pametno, in premišljeno vozil in upošteval prometne regulacije. Divja vožnja ni nikdar varna niti odprti cesti, tem manj pa po obljudenih krajih. Komur se kam mudi, naj bi šel rajši malo bolj zgodaj od doma- Velike važnosti So dobre in zanesljive zavore na avtomobilih. Slabe zavore so odgovorne za marsikatero kolizijo. Presvetle luči za ponoči so sicer marsikje protipostavne, toda nekateri motoristi se sploh ne zmenijo za postave. Še bolj nevarni so “enooki” avtomobili, ki jih po-noči srečujemo na cestah, pa tudi avtomobili brez zadnje luči. Kakor pri vseh drugih poslih, so javnemu blagru in javni varnosti tudi v avtomobilskem prometu najbolj škodljivi tisti ljudje, ki nečejo vedeti, da so poleg njih upravičeni do življenja tudi drugi. Nekateri ljudje mislijo, da je nevarno voziti ali biti v avtomobilu tekom nevihte, kar pa ne odgovarja resnici. Previdna vožnja je seveda potrebna v takem času radi mokrih cest in slabega razgleda, toda eksperti so pronašli, da je avtomobilist pred strelo bolj varen v avtomobilu kot v domači hiši. Sko-ro nikoli se ne sliši, da bi bila strela udarila v avtomobil. Avtomobilist je tekom električne nevihte mnogo bolj varen pred strelo v zaprtem avtomobilu, kot bi bil pod drevesom, zunaj na planem ali v samotni hiši. Torej, če zaloti motorista nevihta kje na prosti cesti, naj vozi previdno naprej, ali pa, če je vsled močnega dežja težko voziti, naj zapelje vozilo h kraju ceste in počaka, da se vreme zvedri. o------------- TUDI VZROK ZA LOČITEV NENAVADNO RAZVITI LJUDJE Velikani in pritlikavci med ljudmi so navadno deležni največje pozornosti. Vsekakor pritlikavce nekako primerjamo z otroci, zato nam niso tako zanimivi. Velikana, ki je par čevljev višji od povprečnih ljudi, pa vsak z zanimanjem pogleda. Največji znani mož na svetu je Jack Earle, živeč v mestu El Paso, Texas. Visok je osem čevljev in pol ter nosi čevlje številka 22. Pred njim je nosil svetovni rekord v visokosti irski velikan Byrn, ki je bil visok 8 čevljev in 9 palcev. V mestu Alton, Illinois, pa se razvija fant, ki bo prekosil oba prej omenjena, ako mu bo sreča mila. To je Robert Wadlow, ki je -šele 15 let star, pa že sega sedem čevljev ter osem in pol palca visoko v zrak. Ob rojstvu je Robert tehtal 12 funtov in ko je bil šest mesecev star je sličil triletnemu otroku. Zdaj, ko je star 15 let, tehta 340 funtov, Vsaka tri leta se “potegne” za približno 8 in eno četrtino palca. Ako bo na ta način rastel do 23. ali 24. leta, bo dosegel 9 čevljev ter 9 in eno četrtino palca višine. Ako bi rastel do 35. leta, kar ni izključeno, dosegel bi višino 12 čevljev ter tri in pol palca. Robert nosi zdaj kot 151eten deček čevlje št. 34, ki so dolgi natančno pol jarda in morajo biti seveda posebej izdelani, Samo usnje za čevlje stane $18. Peters Shoe Co. v St. Louisu mu vsako leto izdela par čevljev zastonj, to zaradi reklame, ki jo družba s tem napravi, če bi se vse računalo, bi tak par čevljev stal $200.00. Obleko in perilo za takega fanta nabavljati, ni lahko, in nogavice morajo biti zanj po meri pletene, ter stanejo okrog $9 par. Svoji velikosti primerno potrebuje Robert tudi hrane. K sreči so njegovi starši v prilično dobrih finančnih razmerah. Robertov oče je pet čevljev in 11 palcev visok in tehta 160 funtov; mati tehta 120 funtov. Ostali trije otroci v družini so normalne velikosti. Veliki fant Robert mora imeti posebno, 9 čevljev dolgo posteljo. V navadnem avtomobilu se ne more voziti in tudi v gledališču ni dobrodošel, iz-vzemši če se zadovolji s posebnim sedežem prav v ozadju. Zato se fant največ zabava s tem, da posluša radio, kjer mu njegova velikost ne dela nepri-lik. Ko odraste, namerava postati odvetnik, in verjetno je, da bo njegova beseda na sodiščih imela velik vpliv. Malo sitno bo nemara, kadar bo Robert začel dvoriti dekletom. Kako bodo revice plesale z možem, ki ima pol jarda dolge čevlje, kako bo treba urediti proces objemanja in šepetanja na ušesa, to je stvar bodočnosti. Nekaj pa je gotovo, namreč to. da Robert ne bo nikoli vojak. Nobena armada nima zanj primerne obleke, puška bi mu bila kot igrača in navadna vojaška porcija hrane bi mu nikakor ne zadostovala. Glede vojaške službe si torej fant ne dela skrbi. Še bolj čudno šalo pa si je narava - dovolila pri Clarencu Kehru v mestu Toledo, Ohio. Fant, ki je zdaj star 8 let, je bil do starosti treh in pol leta popolnoma normalen čvrst dečko, takrat pa se je skoro preko noči preobrazil v možaka. Govoriti (Dalje na 2. strani) ODMfiVI IZ RODNIH KRAJEV Koncem maja so poplave napravile veliko škodo na Barju, v okolici Loža in v škocijanski dolini. Na Barju, v okolici Vrhnike in Borovnice je voda poplavila travnike in polja tako, da je večina pridelkov uničena. Hudi nalivi so napravili veliko škodo tudi po hribovitih krajih z odnašanjem plodne zemlje. V Rakitni in Polhograjskih Dolomitih je bilo odnešene mnogo zemlje. Mnoge njive v Vrbi j e-nju, Brestu, Tomišlju in Lipah so s kamenjem povsem zasute. V okolici Loža so bile naj-hujše prizadete vasi Dane, Nadlesk, Kozarišče, Šmarata, Pu-dob in Viševek. Voda je ponekod stala 3 do 4 metre visoko po njivah in travnikih. Uničeni so vsi pridelki. V Podcer-kvi je voda segla prav do vasi. V Škocijanski dolini se je voda na široko razlila okoli Zaloga, Škocijana, Savinka in Do-bruške vasi. Travniška letina je uničena in tudi na poljih je povzročena velika škoda. Vasi Dobrova, Čučja mlaka, Drama, Hrvaški brod, Cisti breg in Za-meško so bile popolnoma poplavljene. Povodenj je segala vse do Kostanjevice. Vasi Cučja mlaka in Koprivnik sta bili dolgo časa popolnoma v vodi. Prebivalci so se prevažali s čolni. V nekaterih stavbah je bila voda tako visoka, da je drla skozi okna. Prebivalstvu, posebno posestnikom v bMltii Krke, preti zaradi te poplave silno pomanjkanje. V Kastvu pri Šušaku so dne 31. maja položili k večnemu počitku odličnega jugoslovanskega borca, narodnega poslanca profesorja Vekoslava Spinčiča. Z njim je-legel v grob zadnji in naj starejši od trojice Spinčič-I Laginja-Mandič, s katero je tako tesno zvezana zgodovina naj- ] lepše in najnaprednejše dobe ^ Istre. Pokojnik, ki je bil rojen v Kastvu, je dosegel sta-rost 85 let. Kot pravi narodni , j svečenik je vedno in povsod branil pravice svojega naroda. Na njegovi zadnji poti so se poslovile od njega velike množice naroda, med njimi tudi zastopniki kralja, Narodne skupščine in raznih oblasti. Gospodarski spor, ki je bil j nedavno nastal med Jugoslavijo in Avstrijo zaradi raznih ukrepov avstrijske vlade, ki so do-j cela onemogočali izvoz jugoslovanskih pridelkov v Avstrijo, je prisilil jugoslovansko vlado, da je prepovedala izvoz avstrijskih industrijskih izdelkov v Jugoslavijo. To je bil tako hud udarec za Avstrijo, da je odnehala, in po pardnevnih pogajanjih je bil zopet vpostavljen normalen trgovinski promet med obema državama. V Albaniji, sosedi Jugoslavije, ki je bila do zadnjega skoro pod popolno kontrolo Italije, so pričeli z energičnim čiščenjem. Vodilni uradniki, ki so bili do-sedaj večinoma Italijani, so bili nadomeščeni z Albanci. Tudi italijanski šef albanske vojske je bil odstavljen in nadomeščen z Albancem. Premogovna produkcija Slovenije v marcu. V teku meseca marca je znašala produkcija , premoga v premogovnikih drav-l ske banovine 94,564 ton, na-i sproti 94,155 tonam v februar-(Dalje na 2. strani) VSAK PO SVOJE V Londonu, pod dvorano, v kateri zboruje svetovna ekonomska konferenca, se nahaja pivnica s 70 čevljev dolgo baro, kjer se točijo pijače vseh narodov sveta. Dobre volje torej zborovalcem ne bo zmanjkalo, samo če jim ne bo zmanjkalo drobiža. Morda so nekateri evropski delegati že suhi, ker tako pritiskajo na Strica Sama naj jim odpusti dolgove, da bi se mogli na novo zadolžiti. * Ta naš zveriženi svet je dandanes poplavljen z nedoslednostjo. Zato seveda včasi tudi mi vsi brodimo po njej do kolen in še čez, ne da bi se tega zavedali. Z vsemi štirimi pritrjujemo raznim človekoljubom, kadar poudarjajo, da bi tudi delavci morali imeti nekaj posvetovalnega in odločevalnega glasu pri upravi industrij in naprav, kjer so zaposleni, češ, da je to samoumevno, pravično in pošteno. Kakor hitro pa se zasuče-mo na petah tako, da mi igramo vlogo delodajalcev, bi najrajši videli, da bi najeti delavec nobene ne bleknil, dasi razume svoj posel in istega pošteno o-pravlja. * Mnogi državljani te republike že ne vedo več, kdo je bil predsednik pred Rooseveltom. Mnogi, ki vedo, pa bi radi njega in njegovo predsednikovanje po-zabili. Nekje sem čital, da nekateri ljudje nimajo najmanjšega pojma, kakšno je ali bi moralo biti bančno poslovanje1. To je res, toda najbolj žalostno pri tem je, da je med temi nevedneži največ bankirjev. * ^ Bivši bolgarski kralj Ferdinand se je podal v angleško afriško kolonijo Kenjo lovit slone. Škoda, da ni tega storil že pred svetovno vojno, mesto da je streljal kozle na Balkanu. Bolgari bi bili mnogo na boljšem. * Tekom pravkar zaključene pomladi se je več šopkov šmarnic, tulipanov, krvavečih srčkov, ko-lumbin, španskega bezga, vrtnic in potonk prismejalo v slavno uredništvo. Tu in tam je priromal v uredništvo lep in j prijazen pozdrav. In zopet tu I in tam mi je kdo dal pošteno šnofati, bodisi iz vzroka, iz namišljenega vzroka ali kar tako za zabavo. Pa se je vše nekako “zglihalo” in nevtraliziralo in končna bilanca kaže, da je bila pomlad vse eno lepa. * Clevelandski mestni zverinjak ije od Mrs. James Corrigan dobil v dar več nenavadnih zveri, kar je lepo in prav. Še lepše pa ! je, da je darovalka poslala mestni upravi tudi ček za pet tisoč * dolarjev za vzdrževanje najno-| vejših boarderjev zverinjaka. In še veliko lepše je, da je bil ta ček izdan na banko, ki ga je v gotovini izplačala. Zverine bi z glasnim rjovenjem protestirale, če bi bila za njihov board namenjena gotovina na banki 1 zmrznjena. Stotisoči vlagatelji pa molče in tiho stradajo pri svojih na bankah zmrznjenih prihrankih. To se imenuje ci- - vilizacija. i * a Generalni poštar Farley je dal - navodila poštnim uslužbencem, .- da naj strežejo občinstvu s pri-■- jaznim nasmehom na obrazih. (Dalje na 2. strani) V Springfieldu, Mo., je nedavno vložil tožbo in dobil ločitev od svoje žene Clifford Matthews, ker ga je žena vedno pikala radi njegove kuhe. Trmo žene, ki sploh ni marala kuhati, je še prenesel, ni pa mogel prenašati njenega večnega zbadanja zaradi slabe kuhe. Sodnik je simpatiziral z ubogim možič-kom in mu je dal prostost. ^ m “jVot>a "Doba” ^ -J? GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. IX. NO. 25 Nazaj k naravi Rožni junij vabi s svojimi čari v prosto naravo vsako živo bitje in prav je, da se temu klicu odzovemo tudi mi, kadar nam prilike dopuščajo. Mnogo naših telesnih in duševnih bolezni in neprilik izhaja iz vzroka, ker smo se pod silo razmer moderne civilizacije preveč odtujili naravi. ■ V naravi ni nič zlaganega, nič hinavskega, vse je pristno. Narava je širokogrudna in ima napram vsem enake zakone. V teh ozirih se lahko od nje mnogo lepega naučimo in pri tem mnogo slabega odvadimo. Izprehod v prosti naravi koristi našemu telesnemu zdravju, njene lepote pa blagodejno vplivajo tudi na naše duševno razpoloženje, kajti vse, kar je lepo, vpliva blažilno: na človeško srce. j' Zaprti med obzidjem velikomestnega življenja, gibajoči i se v ozkih družabnih krogih, prihajamo večkrat do napa- i čnega naziranja, da smo nekaj posebnega, nekaj priviligira- ' nega. Zunaj v prosti naravi pa se nehote zavemo, da smo 1 samo majhen delček te velike narave, tej vseobsežni materi . nič več in nič manj kot drobna rastlinica, neznaten hrošček ali majhen ptiček. Za vse ima narava enake zakone, vse ; enako ljubi in vse enako kaznuje, ako ne upoštevajo njenih postav. Zelo dobro je, da se včasi na ta način zavemo našega pravega stališča, kajti to nas bo ozdravilo morebitnega na- 1 puha in domišljavosti in nas duševno zbližalo z našimi brati in sestrami vseh stanov in poklicev. To nam bo pa tudi pomagalo, da bomo lažje prenašali naše neprilik e, kajti proučevanje večne narave nas bo prepričalo, da nismo mi niti prvi niti zadnji niti edini, ki moramo včasi trpeti. Vsa bitja v naravi imajo svoje lepe in svoje slabe čase, svojo radost in svoje trpljenje. To se ponavlja v naravi že od davnih vekov in se bo ponavljalo potem, ko ne bo več duha ne sluha o našem bitju v sedanji obliki. Vpričo vseobsežne večne narave bodo postale naše neprilike neznatne in trenutne. Intimnejši stiki z naravo nas bodo tudi uverili, da nihče, pa naj bo še tako zmožen in moder, ni nenadomestljiv. Svet je izhajal brez nas, ko nas ni bilo, in bo tudi potem, ko nas ne bo; niti eno samo kolesce ne bo zaostalo. Če se bomo vsega tega zavedali, bo naše življenje lepše in bomo na splošno boljši člani človeške družbe. Sedanja depresija nam je tudi dokazala, da bi bilo za mnoge naše naseljence mnogo boljše, če bi bili pred leti poslušali klic narave in se izselili na farme. Res je, da premnogim tega niso dovoljevale finančne razmere, kakor je tudi: res, da mnogi niso imeli, nimajo in ne bodo imeli veselja za to. Na drugi strani pa je neovrgljiva resnica, da so se številni rojaki v tej deželi pred leti odzvali klicu narave in se izselili na deželo, kjer so v splošnem mnogo lažje prestali večletno depresijo, kot njihovi tovariši v industrijskih mestih. Naši farmerji, ki so v boljših letih poplačali svoje dolgove, v teh časih sicer res ne kupičijo denarja, toda pomanjkanja jim vendar ni treba trpeti. Vzrok, da živi v tej deželi primeroma majhno število naših rojakov na farmah, bo najbrž v tem, da so pred leti razni zemljiški trgovci izvabili več rojakov v kraje, ki niso za naše ljudi. Neuspehi zgodnjih farmerskih naseljencev pa so ostrašili druge. Kljub temu imamo v tej deželi nekaj lepo uspevajočih farmerskih naselbin. Še več naših farmerjev pa je raztresenih okoli velikih industrijskih mest in naselbin,; kjer je svet za kmetijstvo ugoden. Pisec tega članka ne misli nikogar nagovarjati, naj se izseli na farmo. Namen tega članka je le opozoriti čitatelje, da sedanja kriza najbrž ni zadnja in da posledice iste na farmah navadno niso tako hude kot v industrijskih mestih. Seveda, kdor si je nakopal dolgove na glavo, je revež v mestu ali na farmi. Lep odstotek članov J. S. J. Jednote živi na farmah in številke kažejo, da je bilo v tej depresiji od istih zelo malo klicev na pomoč. Neizpodbitno dejstvo pa je, da čim več gospodarsko dobro stoječih članov bo imela J. S. K. Jednota, tem trdnejša bo. Če ne več, je stvar vsaj pomisleka vredna. Vsak pa naj f am odloča z ozirom na lastne razmere, prilike in okus, da-li tozadevni klic “nazaj k naravi” zanj velja ali ne. ------------o------------ Začetek polet ja predstavlja višek aktivnosti in kipečega živ-j ijetija v naravi. Naj bi se taka aktivnost začela izražati tudi delu za ugled in napredek J. S. K. Jednote! >ls * * j Dobrega imena J. S. K. Jednote, katera stoji na strogo nestrankarskem stališču, naj bi se nikdar ne zlorabljalo za stran-1 karske ali osebne ambicije. * :|! * Ali ste pri vašem društvu že razpravljali o sugestiji glavne- j (ju predsednika, da naj bi društva, v krajih, kjer razmere dopu-\ ščajot na primeren način proslavila 35letnico J. S. K. Jednote? ' POLLETNO ZASEDANJE GLAVNEGA ODBORA JSRJi Pregledovanje računov za prvo polovico leta 1933 in polletno zasedanje glavnega odbora JSKJ se bo vršilo v tednu 24. julija. Društva ali posamezniki, ki želijo predložiti glavnemu odboru kake prošnje, pritožbe ali resolucije, naj poskrbijo, da bodo iste dospele v glavni urad ne pozneje kot 21. julija. Društvene stvari morajo biti podpisane po društvenem predsedniku, tajniku in blagajniku in morajo obenem biti opremljene z društvenim pečatom. V slučajih posameznikov pa zadostuje, ako njih podpise poverijo društveni tajniki s svojimi podpisi in društvenim pečatom. Za glavni odbor J. S. K. Jednote: PAUL BARTEL, glavni predsednik; ANTON ZBAŠNIK, glavni tajnik. -----------O---------- Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki Ely. Minnesota VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s prve strani) Ko bodo pisemske znamke zopet po dva centa, se bodo tudi odjemalci lepše držali. * Pravijo, da je na ruski uradni listini treba izpolniti naslednjo rubriko: “Imate sorodnike? A. Če jih imate, ali je bil kdo med temi ustreljen? B. Če ne, zakaj ne?” * Svet se je pa res do skrajnosti pohujšal. Pretekli teden so neznani tatovi okradli banko v baziliki sv. Petra v Vatikanu. Sicer pa, morda je bila ta banka v Rimu in vesoljni Italiji edina, katero se je izplačalo o-krasti. * Nekateri znanstveniki trdijo, [da ni nikake strogo začrtane meje med rudninštvom in primitivnim rastlinstvom, niti med rastlinstvom in živalstvom. Nekateri hočejo celo vedeti, da se j je tudi človek, kateremu smo nataknili krono stvarstva, v dolgi dobi evolucije razvil iz prvotno primitivnih in pozneje vedno popolnejših živalskih vrst. Točno dokazanega seveda ni ničesar, zato lahko takim trditvam in ugibanjem verujemo ali pa ne. Zdi se pa, da fc‘6 ft'a.s'i predniki. stari Slovenci, čeravno niso bili učenjaki, smatrali razna bitja v naravi za kolikor toliko enakopravne brate in sestre po materi naravi, ker so med Tujimi poiskali priimke za mnoge rojake. Vsaj tako bi se dalo sklepati na izvor mnogih, lepih slovenskih priimkov, kot so na primer: Slavec, Kos, Orel, Penica, Žerjav, Grlica, Ščinkovec, Strnad, Jereb, Petelin, Golob, Volek, Oven, Ovca, Koštrun, Kozel, Maček, Muc, Zajec, Jež, Jazbec, Polh, Volk, Medved, Lesjak, Jelen, Kuščar, Muha, Mravlja, Črv, Sršen, Mramor, Bolha, Muren, Pajek, Gril, Komar. Ta in mnoga druga lepa in ' | pristno slovenska imena, ki so nam jih dali naši dedi in na katera so njih lastniki ponosni, dokazujejo, da naši predniki niso prezirali takozvanih nižjih bitij, ki vsa spadajo v veliko družino matere narave, in da je vsak priimek natančno toliko vreden, kolikor je vreden človek, ki ga nosi. * Za mlada dekleta, ki želijo imeti tiite vrste krasoto obraza, da se vsakemu dopade, je dal neki ekspert sledeče navodilo: Deklica naj si kupi lonček pomade, precej veliko škatljo o-braznega praška, malo škatlji-co rdečila in komad barvila za ustnice. Vse to naj varno zakoplje v zemljo dve milji daleč od svojega stanovanja in naj gre vsak dan enkrat pogledat, če je lepotični zaklad še na svojem mestu, in sicer naj hodi peš tja in nazaj. A.J.T. -------o------- MAČJA DOMOVINA Mnogo prerekanja je bilo že, kje je bila prvotna domovina naših domačih mačk. Znanstveniki sodijo, da so domače mačke potomke divjih afriških mačk, ki so jih udomačili že stari Egipčani. Pozneje so bile te mačke pomešane z raznimi mačjimi vrstami iz Kitajske. RAZNO IZ AMERIKE ■ INOZEMSTVA (Nadaljevanje iz 1. strani) $25,000 bodo zajamčene 75pro-centno, vse vloge nad $50,000 pa bodo zajamčene do polovice. Jamstvo pa bo veljalo le za vloge na tistih bankah, ki so ali ki postanejo članice federalnega rezervnega sistema. DVE VELIKI BANKI v Clevelandu O., namreč Union Trust in Guardian Trust, ki po “bančnem prazniku” v marcu nista več dobili polne poslovalne pravice, sta dne 15. junija prenehali s poslovanjem. Sledila bo likvidacija in vložnikom bodo najbrž začetkom julija izplačane prve dividende, ki bodo za vložnike Union Trust banke znašale 35 procentov, za vložnike Guardian Trust banke pa 20 procentov. Likvidacija se vrši s pomočjo Rekonstrukcijske finančne korporacije. Med vlagatelji obeh omenjenih bank, ki sta v likvidaciji, se nahaja tudi ™’ecej Slovencev. HUDA VROČINA, ki je držala deželo v objemu skoro ves teden do 11. junija, je v nc na 12. junija nenadno odjenja-la in sledilo je prav hladno vreme. Temperatura je padla za več kot 50 stopinj; medtem ko je 8. in 9. junija znašala vročina v mnogih krajih srednjega zapada 90 do 100 stopinj, je v Clevelandu v jutru 15. junija znašala gorkota le 39 stopinj, kar je le 7 stopinj nad zmrzlino. Iz nekaterih krajev so došla celo poročila o lahki slani. i dinjenih držav. Od težkih mi-1 lijard, ki jih je posodila različnim državam Evrope, bi morala prejeti na pol leta vsoto $143,-640,249, toda dne 15. junija 1933, ko je bil rok za to plačilo, je dobila le $11,338,948, to je okrog osem procentov. Edina Finska je plačala celoten obrok v znesku $148,592. Približno eno desetino vsot, katere so zapadle v plačilo 15. junija, so plačale: Velika Britanija, Italija, Češkoslovaška, Ru-I munija in Latvija. Francija, ki bi izmed vseh držav najlažje 'plačala, ni plačala nič; istotako niso plačale ničesar na svoj ra-|čun dolga Estonija, Madžarska, Litvinska, Belgija, Jugoslavija in Poljska. NENAVADNO RAZVITI LJUDJE (Nadaljevanje s prve strani) je začel z nizkim glasom, pognali so mu brki, mišice so se začele hitro razvijati in fant je začel pušiti močne cigare. Njegov apetit je velikanski. Njegove obleke, katerim je hitro odraščal, je moral skrajšane in zmanjšane nositi njegov starejši brat. Fant je zdaj star osem let in normalne visokosti, namreč 3 čevlje in deset palcev, toda pre-| ko prs meri nad 43 palcev, tehta 150 funtov in z lahkoto nese v naročju svojega očeta ali mater. Fant pa ni debel, ampak mišičast. Duševno je pri svojih osmih letih razvit, kot so navadno fantje pri osemnajstih ali dvajsetih letih. o------------ AMERIKA V GOSPODARSKI KONFERENCI (Nadaljevanje s prve strani) tri biljone dolarjev v upnika za kakih deset bilijonov. Dežele-dolžnice so bile pripravljene plačati svoj dolg s prodajo blaga v tej deželi. Ali visoke carine so bile naperjene proti večji prodaji in so stremele za še nadalj-no znižanje teh prodaj. Mednarodni dolgovi pa se plačujejo z mednarodno trgovino ali pa z zlatom. In zlato je prihajalo v to deželo. Ali tudi s tem so morale Združene države kratko-malo napravljati posojila inozemstvu, da jim inozemstvo vsaj nekaj plača. Posledica teh dolgov pa je bila. da so bile inozemske dežele še bolj dolžne kot poprej. Končno ta ameriška posojila so morala prenehati, in inozemske dežele so zajemale iz svoje zlate zaloge. Kmalu so začutile potrebo zaščititi svoje zlate rezerve in ustavile so zlata plačila v inozemstvo. Valuta je tedaj seveda padla. Tedaj so mogle producirati blago doma ob manjšem strošku ! in ponujati to blago na mednarodnem trgu po nižjih cenah kot so jih mogle ponujati dežele, ki so bile še vedno na zlatem standardu. Proti temu je bilo treba še nadalje povišati obstoječe ovire v zaščito domačih tržišč. Skupna posledica te mednarodne gospodarske vojne in brezobzirne konkurence s stalno padajočimi cenami je bilo sistematično uničenje inozemskih izhodov za prebitek domače produkcije. Za Združene države je to pomenjalo pojemanje uvoza in izvoza za kakih šest bilijonov vrednosti. Res je sicer, da izvozi Združenih držav tvorijo le deset odsto njihove skupne produkcije, ali inozemska trgovina je življenske važnosti za mnoge industrije. L. 1929 so Združene države izvozile 54 odsto svojega bombaža, 41 odsto tobaka, 36 odsto bakra, 33 odsto mastj, od 21 do 40 odsto poljedelskih strojev, tiskarskih strojev, lokomotiv in maž. Vsled zaprtja inozemskih tržišč je morala ta dežela znižati produkcijo tovarniškega blaga in prebitek poljedelskih produktov se je začel gromaditi. Iz tega je razvidno, kako nujen in merodajen je interes te dežele za oživljenje svetovne trgovine. GLAVNI ODBOR a) Izvrševalnl odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 339 N. Lewis Ave., Waukegan, 111. Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. „ Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave., Cleveland,u. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. P. J. AROH, 618 Chestnut St., Pittsburgh, Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, O. b) Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, O- 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. . 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet, 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O. 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct„ Denver, Colo. 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn, N. Y. 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. 4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box 221, Strabane, Pa. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. ZDRUŽEVALNI ODBOR: Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, O. 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet, I11' 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn.______________________ Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd PI., Chicago, Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, naj se pošiljajo na glavnega denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in prizive naj se slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov, P »gi za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljajo n« vrbovo * zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpremembe slovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland# Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslovanska ** varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podpore svojim Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki, in * aj hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva ali Pa S( piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi ž 8 člani belega pleI^e-ji neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota 8Pr?Jjjn* tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v m*afl skem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. Premoženje znaša nad $1,500,000.00. Odrasli oddelek je nad 104% solventen, mladinski nad 2,000%. ih. e. •eei ivit "81 at cai »Cii « h u iltr i>r »d* 'as •in, C|'s i(lj hit Ur S, 0(11 f0t Usi T; Piri Uct MESTNA ELEKTRARNA v mestu Perm Yan v državi New York računa za porabo elektrike zelo zmerne cene, pa je kljub temu svojim odjemalcem za mesec maj porabljeno elektriko podarila. To kaže, da javno lastništvo le ni tako od muh, kot bi razne korporacije želele občinstvu natveziti. NA SVETOVNI ekonomski konferenci v Londonu je bil z odobravanjem sprejet govor a-meriškega državnega tajnika C. Hulla, ki se je zavzemal za znižanje carinskih mej med posameznimi državami, za praktično ureditev denarne vrednosti in za večje gospodarsko sodelovanje med vladami različnih držav. Maksim Litvinoff, zastopnik ruske sovjetske vlade, je na konferenci izjavil, da je Rusija pripravljena kupiti za tisoč milijonov dolarjev sirovin in strojev, če se odstranijo ovire, ki zdaj otežkočajo mednarodno trgovino. Ta izjava bo morda precej pomagala, da vlada Zedinjenih držav prizna sedanjo rusko vlado, kajti ameriški izvoz v Rusijo bi bil Ameriki posebno v teh časih zelo dobrodošel. ZA PREDSEDNIKA denarnega odseka svetovne ekonomske konference v Londonu je bil imenovan ameriški delegat James M. Cox. Prvo delo tega odseka bo stabilizac'.ia denarja, posebno z ozirom na medsebojno vrednost angleškega funta, ameriškega dolarja in francoskega franka. POSODITI je lahk°, toda iztirjati je težko. Glede tega ima sijajne izkušnje tudi vlada Ze- Svet se začenja zavedati, da skrajni gospodarski nacijonali-zem je škodljiv za vse, da vse dežele bi bile na boljšem, ako se zedinijo v svrho sodelovanja v mednarodni trgovini potom odprave nepotrebnih ovir. Iz tega zavedanja se je rodila ideja mednarodne gospodarske konference. Da zagotovi njen uspeh, je predsednik Roosevelt povabil na predhodni pogovor državnike vodilnih dežel. Tako so prišli v Washington Ramsay MacDonald, prem ir angleški, prejšnji ministerski predsednik Herriot v imenu francoske vlade, kakor tudi vodilni državniki drugih dežel. Eden izmed uspehov teh predhodnih pogovorov je bil, da je osem dežel, vštevši Združene države, sklenilo “carinsko premirje,” obvezale so se namreč, da ne bodo uvedle nove ovire proti mednarodni trgovini, dokler gospodarska konferenca ni imela prilike izdelati skupen načrt svetovne gospodarske rehabilitacije. Med črnimi oblaki, ki sedaj visijo nad Evropo, je svetovna gospodarska konferenca kot žarek upanja za gospodarsko o-zdravitev. S svojim novim pojmovanjem svojih odnošajev napram ostalemu svetu bodo Združene države igrale vodilno vlogo v tem zgodovinsko važnem zasedanju, ki naj reši svet od nadaljnega razpada in zmede. —F.L.I.S. !>Cv vršil v veliki naglici, da n* , j&C} gel nihče priskočiti deklet11^ pomoč. Micika je odšla P°... silu z doma v Begunje k teljici, da bi sli skupno v D , y, trgat dišeči volčin. Za w rar je pripeljal Kuvekalovic lesom in dohitel dekle v s,^ cm vanju prijateljice. Mi#0 ^ so nekoliko pred dogodkoff1 . 4 iz stanovanja prepir. tl videli bežati dekle pred n j1*11 dg cesti. Ko je dekle za|^ T strah, 'so ljudje zaslišali' Ko je najbližji priskočil, \ if. f|,v, šel dekle s prestreljenim1 j Ij mi in ga prenesel v bliž^J ^ ifoj šo. Orožnik je takoj po s*°, S\v nem činu zbežal. KmaU* Pj [<% je vrnil na kraj zločina, nikom, ki so ga tamkaj a ^ rali in uklenili, je trdil, je odpovedal revolver h1 j Mri zato ni mogel ustreliti še ^ Baje so v cevi revolved^ , o tl našli kroglo, vendar še ^ psf, tovo, da je imel namen, us^ j j*int samega sebe. Stanje ra ,J je kritično. Vzrok nesreL’ j ^ dogodka sta odklonjena ■. »j zen in pa vroča južnjaška » ^ ^ C] lz dravske banovine se Jf L ni izselilo v prekomorske A^ ^ le še 339 oseb nasproti P0'^ mu maksimu od 3,162 ^ j]]^ letu 1928. Vrnilo pa se ^ iz prekmorskih dežel v or J j, . banovino 708 oseb. Ten1 pa je bilo Jani izseljevanji ^ 1 dravske banovine v evly ^ države. Od skupnega šte'^i ^ seljencev v evropske ^ 6,031 oseb pride na izseljeI) t \ dravske banovine več kak°l ji ^ tretjina, namreč 2,227 oS,e ^ j®jsi je posledica velike brezP011 ^ sti delavstva v domovini' (fj : 4nc, gO Ujetniki obžalujejo, Mi puščeni na svobodo. Iz . ji 6llt nice v Sremski Mitroviči ^ 1 te dni pogojno izpuščen fl *>(1 svobodo 70 ujetnikov, ki s^at those present at the regular monthly gatherings: :arcemeuPs °f the lodge in the Official Organ have been ilck Q^~ln fact, the composite efforts of the group indicated a "" I Profound interest among the members. j nue.s “10 ^u^ure tell a different story,” the scribe con-—■ 1 ifnin’ist 01'-We ^ave called together a special meeting of the j>r the la^Ve committee, which has laid out ambitious plans Mge aPProval °t component members. For one thing, our " !ast th* Su^m^t reports of our undertakings to New Era at anCes lee ^mes a month. We are going to sponsor picnics, er.s i ailc^ °ther social gatherings of interest not only to mem-ik»’ i(lges outsiders as well. We want to inform other SSCU sni« 'liter We are very much alive- and doing things.” The lirer. °llc^s his letter by saying, “We expect to liberate some of "o ®Uch st°red within our bodies in the past few months.” ’ onin, a sPirit of enthusiasm for lodge activities certainly .tf; E.suif,, respect and admiration. The new deal will bring ltd®, vo ()•»(„ i »» ^°UP of ’ Pei’haps, than those anticipated by the active ier»» [Usiness suPP°rters, if the component members buckle down to Thjg' and co-operate in all of the lodge’s endeavors. Jirit tlfl0Up *s s^°wing a splendid example of the proper lodge ictpri undoubtedly, will be followed by other English-con-^ T a units. i ack$^r1T1Uny our l°d^es are content to remain in the " Unit°Und Union’s picture. While it is folly to expect ii lovimr V° s^°w an equally high degree of enthusiasm in re-P1 j 6Veaijn shackles of dormancy, still the pei'centage of groups j Vout]fbetter ^an ordinary endeavor should be higher, ra^ ls -iUst chuckfull of ambitions. When a dance, picnic, S i) >(lge ' the like is to be sponsored by the English-conducted tma’ryouthful members entertain ambitions to have that par->6nity a^u^r the outstanding event of thfe year in the com 1111 C;i Al] ^rhy not encourage such ambitions? a.t0f thepJakesis a s] ark of excitement to put our boys and girls j'nl dge>K111()Per frame of mind to become enthusiastic about the ■vl'% Ifl h,. Ull^ertakings. Youth in our lodges will respond to ideas s<<^5 fry iri^iJ°Sals suggested at the meetings with more than ordi je „ ^Vqv. r lest- All they are waiting for is a chance to display a * * Cr,tKcir ,odse- -foy y eayted interest in the lodge’s, affairs will quickly de ■ ^een- s c^esire for unexcelled accomplishments. And like 1 ^re’ ^s^ess attitude of lodge officers will leave J>ake0f ashes of discontentment and disappointment in the i ‘uf y°uthful endeavors. Jfc ^CQ ij- • dfl! °nt clow 1S Very imP°rtant that lodge officers, from the presi-1 $ 0f 11 the sergeant-at-arms; always keep up the fighting ,e.. f est 0f j ''I'ol^-hearted interest in lodge activities. When th 1 ■ f b ,°ut plans go astray (and they will) it is conducive interests of all for the president to pass over such 'J ^ tr\ 'l' ^ ^ghtly, and to place the membership in a frame .of anJ do better the next time. IfV- C. H --------------------------« a K*1' ^tr Claridge, Pa.—Here it is, folks, and only two more weeks for our big Midnight Dance to oe held by the Local No. 10, SSCU. The big event will take place Tuesday night, July 3, at the Slovene National Home at Claridge. Dancing from 12 until ? ? ? Admission is only 25 cents per person. Let me tell you that if you miss this dance, you sure will be missing something. Good music, the best floor in the county, if not the state, and last but not least, the best crowd to mingle with, which is always happy and more than ready to make others happy. Don’t forget, highways are happy ways that lead to Claridge July 3. From midnight until when? This is one dance that you will never forget, if you attend. John Regina, No. 40, SSCU. o—------------ Boostin’ the Lodge Slovene Societies of Joliet, 111., under the capable leadership of John L. Jevitz Jr., president, have joined forces in the community to bring about action to hasten plans for the erection of Ruby St. bridge. Without this connecting link, residents of northwest section of Joliet and those living- on Chicago St., north of Jackson St., are compelled to make long detours in reaching the center of Joliet. Slovene Societies maintain that “attendance of their lodge meetings, which are held for fraternal and educational purposes, have fallen off very noticeably due to the inconvenience by the absence of the Ruby St. bridge.” Children attending schools are forced to walk many extra blocks going to and coming from school. Mr. Jevitz Jr. is member of SS. Peter and Paul Lodge, No. 66, SSCU, and is also a member of the National SSCU Athletic Board. Other executive heads of Slovene Societies are: Frank Terlep, first vice president; Antonia Struna, second vice president; Michael Ilocevar, treasurer, and John Nemanich, secretary. Anton Koshel jr. of Cleveland, 0., was elected president of Alpha Beta Sigma fraternity of Nash Junior College. During the past school year Koshel served as social chairman and vice president of the fraternity. At school he is president of the Day Student Council and business manager of the school paper, The Beacon. Many Jugoslavs of Cleveland are making preparations to visit the World Exposition at Chicago July 2, the day set aside as Jugoslav Day. Elaborate plans have already been made for an impressive ceremony on that day, beginning with the dedication of Mestrovic’s Indian statues at Congress St. and Michigan Ave., followed by a parade to the fair grounds, where a national program will get under way at Soldiers Field.. In the program are listed a band concert, a soccer game between Jugoslav and Polish teams, a Sokol gymnastic exhibition, singing by a mass chorus of Jugoslav societies of Chicago, a concert of tamburica music and a score of national dances. The affair will close with the crowning of the Jugoslav World’s Fair Queen. Among the many prominent Americans of Jugoslav lineage expected to attend are Prof. Michael I. Pupin, physicist and inventor; Nicholas Tesla, noted scientist, and Dr. Henry Srz-zallo, former president of Washington State College. Indians to Participate Chicago, 111.—Mr. Edward Chmeler, well-known Bohemian hotel manager, is opening his Bohemian Garden Cafe, a “Ceska Hospoda,” on the grounds of the Czechoslovakian Pavilion at the Century of Progress Exposition on Wednesday, June 21. The Czechoslovakian Pavilion is at 16th St. and the Avenue of Flags. The members of the Indian Lodge have known Mr. ctimeler for years and several of them have been asked to assist in the operation of the project. The Czechoslovakian building, which is to house the proposed cafe, is being rushed to completion, with construction going on 24 hours a day. However, before this article gets into print the building tvill have been dedicated and opened to World’s Fair visitors. The Indian Lodge members are making this building their headquarters while at the Fair and invite all the S. S. C. U. lodges and their friends who plan to come to the Fair to do likewise. A formal invitation is extended by the management, as follows: “Mr. Edmund Kubik, “Secretary Indian Lodge, “No. 220, S. S. C. U. “Dear Sir: “1 invite your lodge and every lodge in the great South Slavonic .Catholic Union to make the Bohemian Garden Cafe, ‘Ceska Hospoda,’ on the grounds of the Czechoslovakian Pavilion, your headquarters while at A Century of Progress. Every effort will be made to make your visit a memorable and enjoyable one. “Sincerely yours, “Edward Chmelar, “Host—Bohemian Garden Cafe “ ‘Cfeska Hospoda’ “Century of Progress, “Chicago.” The new “Ceska Hospoda” will be quite extensive, having accommodations for 500 guests. Seventy-five to one hundred people will be employed. The people selected will be Slavic and the whole atmosphere will, be that of the old cultural country of Bohemia. The waitresses will be in native costume, and the entertainment will be appropriate to the setting. With the eyes of the world focused on the marvelous show on Chicago’s lake front: I plan to keep the Union right wiih the Exposition by material compiled directly at A Century of Progress. I’ll see you at the Fair. Edmund Kubik, Sec’y, Indian Lodge, No. 220, SSCU. ADA From the Slovene of Ivan Cankar, Translated by A. J. Klančar By Jessie Bovitz, No. 30, SSCU, Chisholm, Minn. Three little lads sat in a dark, secluded corner of an old tumble-down shack. Two of them wore perfectly amazed countenances. “Yep, that’s the truth. My dad belongs to some—ah— lodge—er—society—er somethin’ they call the S. S. C. U. And he told mom that he was elected treasurer er somethin’; you know, people bring you money when you’re that. Gee, we’re gonna be pretty rich, boy!” he smacked his lips and rubbed his stomach. “I’ll ask my father to join that same lodge your father belongs to, and if you are gonna be rich maybe we’ll get rich, too,” replied Mickey. “And they say,” added Jimmy, “that you get paid when you’re sick. Can you beat that? I’ll say you can’t! Getting paid for being sick! That’s a new one on me.” Jimmy!” the voice faintly heard ended in a high pitch. Jim-my!” “Coming!” Jimmy yelled at the top of his voice. “Gee,” he added to the fellows, “a fellow can’t even go out for two minutes without bein’ called back by his pesty sister. You bet I’m gonna tell my father to join the S. S. C. U.” Me too,” echoed Pat, the third member of the group. “S’long, gang.” “Gee, it’s a good thing Jimmy told us about that lodge, eh? I’ll bet my father will want to belong to the S. S. C. U.,” Pat said to Mickey. Asso- Cl tionn Alumni nDanceat Allerton O. —The West /oJT3&0cia^ 6 ^i&h School Alumni 1 ^la] wiH hold its first ert0n VT°rmal dance a+ the Vdav Main Ballroom, y> June 24. k rftki!S'C ^0r affair will '“d by Bob Van's Or-esich Pu°^ Paying at Mentor ^ to ‘ -^ancing from 9 \ j a- m. NO Geschwind, chair-^ er^airiment, is being 8ays an able committee rJy.,are a11 doing Ce a hi, Ssible to make the \ g ge success. ** Cf- 0i'len ^len1' presi-haclia] 1fsued a general L C0lTl station to all l> and ttrCe High Sch0Dl > he\elr friends- Mr- <1 all °Pes that mem- fith ^ ^dilating classes T’io?eil' old aiy and min£'!e 6ts Vvin ^choolmates. < ai1d tv, cents per e door. Purchased 'ng ^e Flies >„ Ur fly paper. Any-wants six ?” suh-" aecoyš.» Ut six~es’ ODE TO A NAG If )0V oSel je dl< ** evi1* V lj< tKof ; pO^ i. lil W‘ i s^\i H i so B’ The h Oh V ie . jvi'1' . Oh, horse, you are a wondrous thing, no horns to honk, no bells to ring, no license buying every year with plates to stick on front and rear. No sparks to miss, no gears to slip; you start yourself; no clutch to slip. No gas bills mounting every day to steal the joy of life away. Your inner tubes are all o. k. and thank the Lord they stay that way. Your spark plugs never miss and fuss, your motor never makes us cuss. Your frame is good for many a mile, your body never changes style. Your wants are few and easy met, you have something on the auto yet. o------------ POPCORN Popping in corn is due to the expansion of moisture in the starch grains. The wall of the kernel is quite hard and resists the expansion until considerable pressure is present. When the explosion does occur it is violent enough to partly separate the interior starch grains and to practically turn the entire kernel inside out. £o\ NORTH STAR Polaris, or the north star, is almost directly in line with the axis of the earth, and from the North Pole would always seem to remain exactly overhead. It is not visible from the South Pole. Fingernails and Hair Death After It is certain that hair, especially the beard, appears longer after death, but this is explained by the shrinkage of the soft tissues around each hair due to evaporation of liquids. Those scientists who believe that hair and nails actually grow say it is only for a »hort period. So-o-o! Two spinsters were discussing men—“Which would you desire most in your husband— brains, wealth, or appearance?” asked one. “Appearance,” snapped the other, “and the sooner the better.” Pete Mihalič, playing left field for the Sixth City Social Club baseball team, entered in Cleveland’s A division, drove a triple with two men on base in the third inning of last Sunday’s game, to edge out the Pennzoils nine by a score of 7 to 6. R. Zorman, playing center field for the Pennzoils, clouted a home run earlier in the game. Tury Oman, the high school coach from Jackson, Tenn., broke up a ball game played recently in Chisholm, Minn., his native town, between Buhl and Chisholm, by knocking out two home runs, the latter winning the game by a score of 9 to 6. SHE KNEW HOW A couple of men had been out pretty late the night before and they were comparing notes the following day. “My wife lectured me for half an hour. How did you get along with yours?” The other man groaned miserably. “You got off light,” he said. “You don’t know what it’s like to be married to a school-teacher. She didn’t say much when I came home, but she looked me in the eye and made me sit up till I had written out ‘I must be home every night by 9 o’clock’ 100 times on a slate.” -------o------- In Scotland a dead end street is a street with a toll bridge at the end of it. Her round, brown fingers thrummed on the strings of a zither; her raven hair shook occasionally upon her slightly bowed head and shimmered like the skin of an adder in the sun. A greenish gold light sparkled in her black eyes, lost itself in her merry laugh and then gleamed again like the morning rays behind curtains. Her full, brown face with a small Roman nose and thick, wide mouth shone in the shadowy light of the inn. “Drink, my beloved! . . . Lean toward me and kiss me, Ada! . . . How warm and ardent your mouth is! ... ” She leaned her head on his arm and gayly laughed into his face, so that two, even rows of her tiny white teeth glistened. His powerful, callous, right hand trembled when he clasped her round her waist. On his forehead and temples stood beads of perspiration. His eyes stared drunkenly and excitedly on her round cheeks and her full, undulating breasts decked with coral and shiny dollars; or they turned round for a moment— restlessly and darkly on his comrades and the noisy drinkers who sat round other tables, grunting, blustering and spilling wine that drew off the table onto the floor in broad streams. “Toney! Don’t be ridiculous ... let this woman alone! Surely you don’t mean with this? gypsy to ... ” His friend jumped aside and ducked his head. The beer spilt over the table, and the glass broke in a hundred pieces against the wall. “There’s your gypsy, damn you! Worry about your own wench!” Here and there somebody turned about and smiled. Nobody said anything. Toney’s broad, ardent body contracted and shook with excitement. His friend pressed into a corner and stared under the table. “Don’t be grieved, beloved!” said Toney. “See, I rather have you than my friends—rather than my father and mother. If anyone tries to touch or slander you, even with a word, I’ll kill him!” She laughed gayly and sweetly, as if he had told her the most amusing things. Her fingers strummed on the zither so ardently that a deep, prolated note rang throughout the room. Opposite her sat a bent, withered gypsy with a crushed, green iat on his head. In his dark face, which resembled a piece of dried clay, winked two tiny, green eyes. ‘And what, lover mine, will your sweetheart say?” she whispered, patting him on his cheek. It seemed as if she had touched him with a hot iron, and chills ran down his spine. ‘Don’t speak, I love only you ...” He talked a great deal— fast, feelingly and sometimes very strangely. He thought he heard beside him stupid, wearing words uttered in an entirely foreign, unknown voice. The blood rushed to his chest and flowed into his veins. His hand trembled when he put her on the table; yet he felt infirm and weak. He didn’t ask himself all evening what the people, his father and all the village will say. Nor did he want to observe how they were staring at them with concealed derision and amusement. It was as if he were wading in deep water from which he could not and would never save himself. Warm waves splashed against his body. They patted and fondled him like little, naked hands. There was something voluptuous and sweet in his breast that swayed his hands and enfeebled his knees. Everything whirled before his eyes, and the foggy shore rockd with him. He pressed her to himself. “Ada, leave your home, your father and your sweetheart, and I’ll go with you wherever you wish. All that I have, I give you—my property, my life and my soul. Only love me, Ada!” The lean gypsy began to play his violin, and Ada sang with a high, beautiful voice. She closed her eyes and swayed her head rhythmically. “What—what—what, What call I give you, That I alone could love you, Oh, every night?!” His hand slipped from her arm; his cheek grew pale. He bowed his head and rose with wide-awake eyes to go to the partly draped window. “What’s the matter with you? What are you gazing at?” She wrapped her arms round his neck and pressed her hot, perspiring cheeks on his. “Didn’t you see dark shadows there?” he pointed to the window. “There is nothing,” she breathed into his ear.” “As if two blue eyes flashed and peered into the room,” he continued. “I don’t see them.,’ She pressed her cheek closer to his. He put his head between his fists, and then instantly rose and straightened himself up. “Tell, me, Ada! ...” Outside it was dark and cool. A sharp wind blasted now and then through the street and groaned in the branches. They disappeared into the night. After them trotted the bent gypsy with a violin and zither . . . Toney’s blue-eyed sweetheart remained standing at the window. She covered her face with her hands, and her delicate body contracted and writhed from violent sobbing. -------------o------------- Gentlemen Wash A small boy had taken his mother’s powder puff and was in the act of powdering his face when his small sister, aged 5, snatched it from him. “You mustn’t do that,” she exclaimed. “Only ladies use powder—gentlemen wash their-selves!” The Fare Drops “My aunt was killed because she got out of the wrong side of the bed.” “How in the world was she killed? That isn’t usually fatal.” “Well, you see she was in a. lower berth.” Radio Here and Abroad With Advertising Generally Absent From European Broadcasts Receiving Sets Are Taxed, Not Listener’s Patience American listeners-in are apt to take their radio programs for granted. There is no charge and by a simple “twist of the wrist” one may tune from program to program, to satisfy individual requirements and taste. So many stations are on the air at one time that it is possible to pick anything from Hill Billies to symphonies, or Eddie Cantor to President Roosevelt. It is estimated that 17,000,-000 homes in this country are provided with receiving sets, Representing an investment within the last 15 years of some $1,600,000,000. And as there are only about 35,000,000 receiving sets in all the 75 countries broadcasting, and radio licensing nations collect about $65,000,000 a year from set owners, you son of Uncle Sam can see that you are getting the value out of your radio, even if you did buy during the era of sky prices. Listeners’ license fees abroad average about 25 cents per month. They are usually collected by postmen, the broadcasting being under the supervision of the postal administration. Penalties for nonpayment of fees vary. In some cases the entire amount collected is turned over to the broadcasting stations; in others a percentage is retained for administrative expenses. In France, Holland and Iceland one has to obtain a permit to possess a receiving set, but no fees are collected. But while American radio programs are dished out without charge they are usually more or less tainted with extravagant advertising claims. In Czechoslovakia, Hungary, Holland, Russia, Switzerland and Sweden advertising via the invisible waves is not permitted. In most other countries it is allowed but not encouraged. There is no radio advertising in Great Britain. In Germany and Norway it is permitted only during certain periods of the day. European broadcasting conditions may be far from ideal, as has often been asserted, but steady improvement in both broadcasting and programs is apparent year by year. A recent study of broadcasting programs of 15 European countries for a period of three months, by the International Broadcasting Office at Geneva, shows their average composition as follows: Music and musical entertainments, 44.3 per cent; literature, 5.4; talks, 10.5; criticism and news, 12.7; religious transmissions, 3.65; miscellaneous, 25.1. Educational broadcasting is growing in popularity in Europe and is being extended into the afternoon school hours. Well known speakers are now talking to students on subjects related with their school work. In Great Britain consultative committees have been formed to aid speakers and school authorities to collaborate. Listeners’ “groups” among adults follow up educational broadcasts with discussions and debates. They also “go places,” such as museums, art galleries, etc., to check up. In Germany a government official goes on the air for one-half hour each day to inform the public of its aims and intentions. In Russia radio has developed to a remarkable degree during the past few years, observes Albert Coates, famous orchestra leader, on his return to America after conducting large symphony orchestras over the radio in Russia. Some of the most beautiful buildings in Moscow house the latest modern equipped broadcasting stations. A government ban on jazz prevents broadcasting of American jazz or “hot” music, but symphony programs are common, on some stations running as long as four hours a day and the finest orchestras participate. Also, instead of the dramatic skits and comedy presentations so popular in America the Russian air vibrates with talks by government officials and authorities on a wide variety of subjects. But while American stations broadcast as continuously as 18 hours a day, Russian stations are off the ether for at least two hours around dinner time, and their broadcasting periods don’t run nearly as long as long as American. But “commercial America,” with more than 600 of the world’s 1,400 radio stations, seems so far to have gotten the most dough out of radio. This business now contributes about $850,000,000 a year to the nation’s wealth. Some $350,000,-000 of this goes for station operating expenses and $40,000,-000 for entertainers. The peak year for sale of radio equipment was 1929 when $843,000,-000 changed pockets. Since then the depression and reduced prices!—Pathfinder* Photographs of Alps on Display St. Clair Branch Library of Cleveland, O., has on display a copy of “Beautiful Mountains, in the Jugoslav Alps,” by Mrs. Fanny S. Copeland, illustrated by Edo Derzaj, and a collection of photographs loaned by Valerio O. Ogrin. These photographs illustrate the Julian and Karawanken Alps, some of which are by Mr. Ogrin, and were taken when he was a member of the Turistovski klub Skala of Ljubljana, a club of mountain climbers. Mrs. Copeland was also a member of this club. -------o------ Ripening Lemons The Department of Agriculture says that lemons are never harvested after they are ripe. They are picked as soon as they have attained a certain size and they are usually as green as the leaves on the trees. They are then laid on trays, one layer thick, and the trays so arranged that there is no pressure upon the lemons. The lemons are stored in a dark place at a temperature around 45 degrees. When it is desirable to ripen them for use they are subjected to a temperature of about 90 degrees with plenty of moisture in the air. This ripens them very quic*kly. -------o------ FOREIGN TRADE In 1862 our imports amounted to $178,000,000 and our exports to $228,000,000, a balance in favor of the U. S. of $50,000,000. The average annual excess of exports over imports from 1923-31 was $592,-000,000. Our most valuable foreign trade was from 1914-22, when the United States had an annual trade balance of $2,300,000,000. Until 1842 the American imports exceeded the exports, but since then we have always had a favorable trade balance. o------------ The Cause of It All “Good morning, madam. I am representing the International Gospel Society for the Suppression of Profanity. It is our object to free you and your family from the bondage of strong language—take it right out of your life, if you—” “Hey, Pa, come here a sec. Here’s a guy wants to buy our old car.” Ye Gophers! Ely, Minn. — Hello, everybody,! Lil and Stan are back again. Although we were in a slump for a while, we awoke with a bang, and the result follows: This time we will tell you how some of the Gophers are spending the hot summer. And is it a hot summer, or is it a hot summer!? !? Well, first of all, we’ll tell you how Lil and Stan are spending the summer. Lil is desperately trying to avoid the smartly dressed C. C. C. men, and is remaining loyal to the person who is “that way” about her. Stan is trying hard to keep cool, but what can you do with all of these convincing and alluring smiles that the gals give away so freely? Pauline Mrack is slinging hamburgers in Moosie’s Street Car. (Keep it up, Pauline! They’re good!) Alex and Fuxy Kosir are playing on the Tigers Kaiserhoff diamond ball team, with Alex poling out long homers (Get the next one for me, Alex), and Fuxy plays shortstop (Yep, the Tigers’ backbone!). Agnes Perushek divides her time in playing tennis, going swimming and chumming with her pal, Alice Woolen. (Good old Agnes!) Mary Turk informs me that she is in midst of her spring cleaning, but she says, “Just wait till I’m through.” (We’re waiting!) Margaret Turk is giving her time working hard at the Shipman Hospital. (We’re with you, Margaret;!,) The Mestick brothers are all playing for Zup’s diamond ball team—where they are building up a reputation for diamond ball efficiency. Angela Pechek—? I don’t know how she’s spending her summer. Come on, Angela, let us in on the secret! The Seme sisters are also in hiding, although I occasionally see Mary Seme playing baseball ! I guess Louise is as busy as ever when she isn’t working. Frank Pryatel was in favor of having a meeting on Kerntz’s farm, but realized that competition would be pretty stiff, with the C. C. C. camped only a mile away. Charlie Kerntz says that C. C. C. doesn’t bother him none. Pretty sure of yourself, aren’t you? (The Baron and Sharley always are!) Margaret Kovali is hard to find, but hello, Margaret! Good Indian, anyhow! Christine Belehar just graduated from Memorial High School; so did Stan. Do we feel great! Or do we feel great? A great time was had by all! Yosh Miko is boasting Rikhus & Vertin. Yosh is a veteran southpaw, and with a little training should give Lefty Gomez some stiff competition, as is,! • The Peternal sisters are seldom seen by any of us. Now, now, gals, don’t keep us waiting too long! And last but not least, we would like to know how Chick Knapp is spending the summer, but we do know a little. Chick is boosting Pengal’s store, although they haven’t any diamond ball team. Give a guy a break, eh, Chick? You know what I mean! I hope all of our members will not think that we are rat-tle-tails—I mean tatler-tails but this just goes to show that your reporters have eyes, ant ears wide open! Now for some other news. On June 9 the Memorial High School of Ely graduated a class of 102-—over 50 per cent of these were Slovene boys and girls. We who have graduated are now all waiting for opportunity to come to our door to congratulate us. Maybe that’s why we all are staying at home A Few Words to the Colorado Sunshine Reporter Springdale, Pa.—Accepting your invitation to out-of-state members, I will commence with the proper or formal procedure. Draga Micka: I must say that your article almost had me sunburnt; the Colorado Sunshine certainly came out strong. If the Denver news continues in that grand style under your guidance, and other members of your sex repeat last week’s results, I’m afraid MY face will be red. Why? Well, in one of my previous articles I stated the superiority of the men in journalism and it is now beginning to look quite the contrary. Last week’s edition proved almost totally feministic. “Ham and Eggs” saved the day for us men by their contribution; and what a column, those boys sure can write. But if the female reporters win out by their contribs, all well and good. It’s the results that count. Right, Editor? By the way, what is it that puts the pep, vim and vigor (with apologies to Tasty Yeast) into your article? Surely it isn’t the kranjske klobase; if it, is, I must get myself some. It’s so long since I ate any that I don’t recall their likeness. I’m sure it isn’t the weather, as it’s all wet; at least so it is in this fair state. Rains every second day. Did you read the editorial in last week’s Nova Doba? Thanks to the real “Granish” spirit, we have no cause for Slovene shy members in this vicinity. Whenever a dance or other social event takes place everyone knows its sponsors due to the Slovene enthusiasm present. A few more weeks and the 35th anniversary edition will go into circulation. How many lodges will have their history printed within? I suppose your odge will be represented, am I right? It is not much older than ours, according to the numbers. Ours is a Senior odge, but having no English-conducted lodge here, I will write the history of the Senior society. To je closti za enkrat, al’ ne? Frank Progar, No. 203, SSCU. Fraternal Day at the Fair Sept. 1 To Mark One of the Highlights of A Century of Progress at Chicago ately! (Oh, yeah!) Margaret Knapp is enjoying ler summer vacation by watching the C. C. C. boys go by while she sits on her door steps, Tony Kuzma is doing two things this summer: working at Kovach Bros, store and keeping company with a little girl from Pioneer Location. That’s all right, Kuzy. John Gotchnik is hiding on us. Can’t be done, John. See you escorting her now and then. Atta boy! You may be sure that the Gopher Lodge will be represented in the Lodge Anniversary Edition of Hie Nova Doba in the latter part of July. And, by the way, we think the rest of the S. S. C. U. lodges of Ely should write their lodge history for this big edition. Come on, you Elyites! Let’s get a pen and ink—! And now, you Gophers, what do you do on these hot summer days? I mean, don’t you want to do something different? Yes, let’s boost for the Sunday picnic some hot Sunday afternoon. It would be great fun. Don’t you think soj Let’s hear more about this from y°u- By the way, we forgot to tell you what Frankie Bachar is doing this summer. He is dividing his time with the one and only gal who is that way about him, and he is this way about her. O.K., Frank! Frank Mrack is handling the steam shovel at the mine. We won’t tell you what he does in Again we call attention to the great project under way to promote Fraternal Day at the fair Sept. 1. This event is sponsored by the National Fraternal Congress of America with the expectation of bringing to A Century of Progress Exposition at Chicago one of the largest fraternal gatherings in the history of fraternalism. The goal is set at 200,000, and with the thousands of members in the city of Chicago, in Milwaukee and like adjacent cities, there is fraternal membership enough to assure this objective. Hence there is every reason to anticipate success. A Century of Progress opened officially on May 27 and the daily attendance to date has been highly encouraging to the exposition officials. It is a tremendous undertaking, depicting in action the inventive genius which marks the marvels of progress of the past century. Everyone in the United States who can possibly do so is probably planning to attend this 1933 World’s Fair. One visit during the season cannot possibly do justice to the wide field of exhibits and entertainment provided. Many of you will attend on several occasions, but it is to be hoped that all fraternalists will arrange their visits to include Fraternal Day on Sept. 1. What a spectacle of interest will result from this gathering of the hosts of fraternalism led by the national officers of the several societies, all of whom will be honor guests on that day. Beautiful floats depicting the activities of the fraternal orders, uniformed drill teams and degree staffs lending colorful note to the scene, attractive juveniles, our bands and drum corps will make this day outstanding in the annals of A Century of Progress. Every effort is being made by the special fraternal day committee under Mr. Henry C. Smale, chairman, to make this event memorable in fraternal history, but the real success of this Fraternal Day at the fair will depend upon the interest of the individual member. A big attendance at A Century of Progress on Sept. 1 is your share in this forwarding project. The Fraternal Day committee assures a day of interest, profit and pleasure, as the program under way promises to be complete in every detail. Plan now to be one- of the 200,000 who will greet our hundreds of national officers of affiliated congress societies on Sept. 1 and thus assure yourself of a rare treat, and at the same time promote the fraternal cause of which you are a part. ------------------o------- ‘TOTH BROTHER” By Josip Jurčič Translated from the Slovene Text by Joseph L'. Mib®* Heh-heh! Porter: Did you miss your train, sir? Salesman: No, I didn’t like its looks so I chased it out of the station. his spare time. .You ask him! You can hear Paul Lekatz in a crowd, for he always asks the following questions of umpires: “Give me a cigaret! What time is it? Have you got a match!” All at once, or none at all, eh, Paul? As we write this, a cold wind blows from the north. We shiver, although it is summer. Stan says, “And it ain’t a fit dayout for man or beast!” A gust of wind comes through the window, and—pfft! Lil and Stan are off the air! Lillian Chelesnik, Stanley Pachover. No. 2, SSCU. • (Continuation) “Boy, you are not truthful! You say that there is nothing the matter with you. You can tell that to the ignorant peasant, but not to your father, who has seen the world and knows the people, as he would not wish you to know them in that way. You cannot fool me; I am not so easily mistaken in my judgments as you think. Since you do not want to tell me, I will tell you myself what ails you. All this gloominess of yours is due to a woman—the name of whom I do not care to mention. Is it not so?” Marian looked surprised at his father. At this very moment his own son would have almost believed that which the people only surmised, namely, that in this old, sullen man there was indeed something devilish; because he had never told to a living soul about his amorous affairs. How, then, could his father find out? Answer, if I ask you!” said the old man, and angrily wrinkled his forehead. It is true!” said Marian almost in a whisper. “I loved Manica, but it seems to me—” I already know what you want to say, but be sensible. When you will become older, you will be thankful to me for giving you this advice: If the woman does not care for you, leave her alone. This is even better, for then you shall not have the opportunity to give her up yourself. The world is large, and you are not tied to this spot. Now go to the castle and enjoy yourself.” “I do not care to go today.” “I say, go! Enjoy yourself while you are young. When you get old, then you will have enough time to crawl around by yourself.” Marian could hardly resist such a command. But he barely made a few steps when his dad called him back and said, Since we are talking, let me tell you this, too. If you have any gratitude for your father, you will leave this place after my death, and go where they do not know your father. For this reason do not bother your lead whether the women around here care for you or not. Now go ahead.” And as if the old man had more than he intended to say, he suddenly turned and quickly walked toward home, while Marian went into direction of Slemenice. The young man would have gladly given anything to be able to unriddle his father’s words. This was the longest conversation he ever had with his father. Various questions fleeted through his mind. Why should not he remain here? What was the reason for this advice? A thought came to his mind, that his father is probably mentally unbalanced, but he dismissed it at once, because it seemed to him a sin to think in such a manner about his dad. He found also many reasons which pointed that all of his father’s words were well chosen and thought out. In spite of the fact that the old man attempted to speak harshly to him, yet his last few words seemed to Marian as somewhat pleading and fatherly—a thing he never found in his father’s words before, and for this reason he felt moved so much more by them. Although he could not understand why his father advised him to care little for the love of the people around here, nevertheless he promised to himself, out of gratitude for his aged father, to heed this advice, and even forget his love for Manica. When he came to the wagon path that leads toward Slemenice, he heard the rolling of a A tt wagon behind him, an .,)nt ing, he beheld Dr. Vencelj ^ ing on a chaise, and c8 Eu. after Marian, “Waith a w ^ What is your hurry? ^ | jn going to the same P^c®^lje] way, and you may as W . ^ with me.” Whereupon ^ stopped and climbed 011, ^ ( carriage next to Dr. VeI!C, ^ “Where did you put M*rl ^ that she is not with y°11' ^ Vencelj ?” Marian asked ; . . “Why, she is already W' Sq nica two days! And you ^ know about it? Well, ^ve a ■ people told me that you a*e ,j ^ ways by your neighbor-"' than at home,” said the. sician. j a I have not been there ^ the last few days, and t° * j. k did not intend to go either- “No? Well, well, now where the shoe is pinching evidently had a little dis8jj| ment with Manica—you1' ‘ {o! m -you just permit me that way—and this Put * g ^ queer notions into your 11 ’ But that does not matter, ^ tie argument between t^0 » care for each other is jUb j some small illness. A Pe. ^ does not,'know what he*1 until he is ill. The sun j ^ the evening so that we ^ lire of it; and every mofl11( appears more beautiful ^ And so, too, it is with 8 quarrel, ha, ha! I know, self was the same way 111 , younger years. Did I not*-' .!c right?” 6 “No, there was no i , nica or Kvas. So he th°l‘ best if he told him all- ■ Dr. Vencelj listene j ^ surprise to Marian’s na ^ j0 “But do you know f°J’ ^ n01 that all this is true? ^ ^ you sure that you did j ^ mistake?” inquired ™ ^ I overheard a feW ' | 1 ^ their conversations, and f . that I could have beel ^ taken,” replied Marian- „1 ^ “It might be true! tjt ^ youth, it never stops ^ ( whether this or that is Pj j^t -whether it can be caJltC ivej or not. While he apPea^ ’ as a very sensible y°u / Vj^ whom I liked at oriCe’^el this is true, it seems to j,. |V he reached a little too j” ^ ^ then the world is suC V etii /» „ +11#! J person of your age v C(; one can live 011 love a. ;11: ^ all one needs for lifeo( ii^ love. But we better 1 lt(!| we are here now, and ■( ^ coming toward us. ^1 1 (i head; be happy and ^ come out all right.” (To be continu*-^, Suitor: I have ment for your daug^e ’ Father: Young ' my daughter needs J>1 I’ll buy them for her W a sicain DOPISI elit n Ely, Minn _ t» fJPet mi je poročati ža]ost. 'd' .rt°VlC0- namreč, da je kruta ahu^r^r^a^a življenja pri- mladenki Ani Golob, We; 1 komaj 22 let. Kakor prid-fH^lrna Je bila mladenka v Ju’ _ tako lahka in mirna njena smrt. Preminila eb se ^un*ja zvečer. Po-dne i'6 ma^ zadušnici vr-grehn °' ■’,uni'ia- Udelejba pri koin' J6v a ze^° velika- Za žaluje vsa naselbina, *a priljubljena pri vseh, P°znali. Spadala je k , je ,Sf; 203 KSKJ. Zadnja ; ^ a zaposlena v bolniš-L,. Mrežnica. Zapušča ne-s ‘Ve starše, dva brata in Ana ^ Počivaj sladko, lju-jJeriii,’ 1U ^ka Ti bodi rodna d*^ka ^'Uda! žalujočim o- sožalje faj 1)0 izre^eno iskre-Frances Korent. tnf'snik Cleveland, O. ,t s« Stev j**e beračije ohij-M 3 v; K,J- z dne 4. junija r % V je vrSila v s. N. Do-* “Jo • Clair Ave., Cleveland, w° > ” U >f ® °tvori sejo ob i Pana °,dne- Društva so za- 5 mdeča: š‘- 6' 3’' «• *' 186- Navzoč je a »lik n nt°n Okolish, pred-»»ora. Pre-![ 'l'Jlsnik zadnje seje, ka-l/ji čita sPrejme kot čitan. ' He ig ° P^mo br. gl. preds. da ^ 1-. v katerem Ija 0 načinu glaso- bi k ° Podloga društva čas- * PleP°zen, ker so do ^ katera društva že a Se v Pismo gl. predsed-iddef ato Jan?e v naznanje. v C1^a Pismo br. gl. taj-ein ^ yi’em Piše, da po nje-l, konte*ju je način glaso-ilu Je bil proglašen v Knj'tljbolj svoboden. Pc ptf efti jj jstega se razpravlja li5fl* ^ihm!Slu- kar je mnenje .},e i ‘Ija ’J a glede tajnega gla-krivj a br' g1- tajnik Prav> k; ;-Ca se godi onim čla-Seje 111 mogoče se ude-ePrav kakega zadrž- lat)jG to radi storili. a Zad 'lGlin°tinega doma je H»e ^'a Za slehernega ela-bi Sg n°te, in ravno vsled ovir ^ smelo delati nika-toi^ li4 če ■ kateremkoli oziru [0 Bflja, iZvi'ševalni odbor t s110 naiboli JG ta llaein glasova-ul0 zdelo potrebno 12r>anje llla Pisma se vzame t^’lja kateri' Se 0 °dborni-!il MelS!'. Premalo zanima-^ kat^Z-^eV federacijski? i,>tQvih na-i bi poročal 0 claw evah, katere zani VbV Nosnem; po Minerv, Želeti vedeti ( stor;i U °dboru če se j< >» te 7 tem ožin.- M •' ^ v’-.? Se ''i*1 pismene df^enfa0,8^05 toda ve . ^ so v , a -le vsem zna >v0 ,°, n° dobrodošli; ii SQ aj0 glasilo, poton t0 r Vk Tm".ieoi- lij1'* »asa UftVa St 37 PO v ^Hjo ,eanja pravila ni >ije. SklePom z a d n j Vfci, k in T Primerjamo točkahla’ naletimo pri •f lk^tke *a .Protislovja li j> sni en bili na 1 v Prejet; „ fHje' Pravil" ’ t, 110 uvr' d,- - Zastopnik »>>io .UStva « napros li^j,:— katcreB AS"*11 sei 'la *0 Porotnejja odbor te ^jen; S,ed1anjih Pravili it ?Uj«jo v eliko dela, ke ’^k isCtanstvu °bširn v^a^kih r -^a P°služuiei^ ^vhnrikah- Poročilo ^ "eanie; . I V Prejšn-0- p.lslh’ Pri' 1 lzdaji; iz ka- het ng' isa^ At- IH U iM y0H But col«' Oljt flO11 ,-c«' sr terih se vidi, da gre dopisnikom v prvi vrsti za lastne koristi, in ne za koristi jednote. Vsak kdor je član jednote le vsled tega, ker mu je v prvi vrsti osebni zaslužek in vse ostalo postranska stvar, ne more biti obenem dober član jednote. Razpravlja se o tožbi bivšega člana F. Tavžel-a in br. gl. tajnika. Br. R. Perdan trdi, da on ima dokaze, da on ni bil nikdar sodelovalec gori omenjenega tožitelja, kar mu je br. gl. tajnik bčital v glasilu. S tem se razprava zaključi, ker navzoči smatrajo, da to ne spada na sejo federacije, pač pa naj se vsak posluži inštanc, kot velevajo to- 1 zadevna pravila. Razmotriva se glede prihod- , nje seje, nakar je stavljen predlog, da se piše na vsa zu- ] nanja društva, katera še niso do sedaj poslala zastopnika na sejo federacije, da se apelira nanje, ako so pri volji, da se prihodnja seja vrši v njih na- j selbini. Odbor federacije skliče sejo, kadar to društva zahtevajo ter isti objavi sklep potom glasila, j dan in mesto, kjer se bo seja vršila. Ker je ves dnevni red izčrpan, predsednik zaključi sejo ob 4:50 popoldne. Ivan Kapelj, tajnik. ^ Barberton, O. ] Nedavno sem poročal o smrti enega naših članov in danes mi je zopet poročati, da je društvo j št. 44 JSKJ izgubilo enega čla-! na. Preminil je namreč sobrat i Anton Rozman. Dne 24. maja j se je podal v tukajšno bolnišni- ( co, iz katere se ni več vrnil, k Lansko leto je tej družini umrla ena hčerka, katere izgube še ^ niso pozabili, zdaj pa ji je smrt j ugrabila še sina. Pokojnik je bil star 38 let, rojen v Matenji j vasi pri Ljubljani. V Ameriko ^ je prišel leta 1913 za svojim <, očetom in sicer v Lorain, Ohio. Od tam se je družina preselila j v Barberton, O. Pokojni je bil član društva sv. Martina, št. 44 JSKJ, in društva Majnik, št. 28 ( SDZ. Omenjeni društvi sta po-kojniku priredili lep pogreb; ( pokopan je bil dne 13. junija ^ na pokopališču v Akronu. Po- j kojnik zapušča tu v Barbertonu ^ starše, enega brata in eno sestro,’ eno sestro pa v Lorainu. Naj mu bo lahka ameriška gruda.! Kakor sem že zadnjič poro-čal, bo naše društvo priredilo j piknik v nedeljo 25. junija. Vršil se bo na prostoru, ki je znan j pod imenom Hopocan Garden. Prostor je tukajšnim Slovencem ] dobro znan. Vse člane našega ] društva prosim, da se gotovo | udeleže tega piknika, da se pozneje ne bodo izgovarjali, da ‘ ne morejo plačati naklade v društveno blagajno. Vsak naj ‘ upošteva dejstvo, da je naša blagajna sedaj popolnoma' prazna. Tekom zadnjih par ' tednov smo imeli kar dva pogreba, kar ni brez stroškov, po-sebno če se smrtni slučaj primeri izven domače naselbine in je treba najemati voznike. Delavske razmere so se za nekatere že nekoliko izboljšale, za večino pa so še take, kot so bile pred enim letom. Zato ! prosim posebno tiste, ki niso i preveč prizadeti po depresiji, da se udeležijo piknika in malo bolj globoko v žepe posežejo. Od tistih, ki še svojih asesmen-tov ne morejo zmagovati, ne moremo zahtevati, da bi se še na ta način žrtvovali. Vemo pa, da so bili vedno dobri člani in j društvu vedno na razpolago za kakšno pomoč; tudi sej se udeležujejo in pomagajo društvu z dobrimi nasveti. Dobijo se pa i drugi, ki se tako poredkoma udeležujejo sej, da bi jih skoro ne poznali več. Navadno bi se lahko udeležili seje, toda vedno imajo kak izgovor. Posebno če je zaradi pogreba sklicana izredna seja. člani ne pridejo. Večinoma se menda bojijo, da bi jih ne zadela parurna straža. \ Vsak si menda misli, da je itak drugih dosti na razpolago. Vsak pa bi moral upoštevati, da bo treba vse spremiti na zadnji poti na pokopališče. Kako naj član ali njegovi sorodniki zahtevajo, da se mu preskrbi dostojen pogreb in vse drugo, če je bil sam že prej živ mrlič pri društvu! Na take izredne seje pridejo navadno uradniki in še par članov. Potem je pa težko pogrebce in stražo dobiti, ker nekateri navzoči ne morejo prevzeti zaradi dela. Posebno težko je v tem oziru, če je bil pokojnik le pri enem društvu. Bratje in sestre, pomniti bi morali, da smo pri društvu “vsi za enega, eden za vse,” ne pa “eni za vse, vsi za nobenega.” To naj bi si vzelo k srcu tistih 140 članov, katerih ne vidim nikdar na nobenem zborovanju v zadevah, ki se tičejo društva. Naj malo oživijo in pridejo vča-si na sejo; nobenega ne bomo pojedli, če pride! Upam, da mi nobeden ne bo zameril teh odkritih besed, če pa kdo zameri, naj pride na prihodnjo sejo, da se pogovorimo. — Z bratskim pozdravom, Anton Žagar, tajnik društva št. 44 JSKJ. nobeno ne more zakladati. Katera ne bo imela plačanega asesmenta do 25. v mesecu, bo suspendirana, kot določajo pravila. Drugega izhoda ni. Nerada pišem take opomine, toda zaradi slabih razmer in zaradi denarja, ki smo ga izgubile z zakladanjem asesmenta za bivše članice, je blagajna prazna. Ne preostane mi torej drugega kot ravnati se strogo po pravilih ter suspendirati vse, ki pravočasno ne plačajo. K sklepu pozdravljam vse člane in članice J. S. K. Jednote, članicam društva Zvezda pa kličem: na svidenje 28. junija! Agnes Jurečič, tajnica društva št. 170 JSKJ. Canonsburg, Pa. VELIK PIKNIK. — Na dan 4. julija priredita Zveza JSKJ društev za zapadno Pennsylva-nijo in društvo št. 4 JSKJ velik skupen piknik v proslavo 35-letnice J. S. K. Jednote. Prireditev bo imela jako obširen program. Nastopilo bo z govori več glavnih odbornikov JSKJ. Nastopilo bo tudi dobro znano pevsko društvo “Ilirija” iz naselbine Strabane (Canonsburg). Igrala bo prvovrstna godba in za plesaželjne bo na razpolago velika dvorana. Največ zabave bo pa tam okoli, kjer bodo imeli moški bele predpasnike. Rojaki tega okrožja naj ne pozabijo, da se ta velika prireditev vrši v znani naselbini Presto, Pa., in sicer na dan Neodvisnosti, to je 4. julija. Presto se nahaja blizu znane naselbine Bridgeville, Pa., in bodo poset-niki kraj lahko našli. Natančnejše o dohodu in drugem bo pojasnjeno na drugem mestu; rojaki naj zasledujejo dopise v Novi Dobi. Za članstvo društva Bratska sloga, št. 149 JSKJ, je bilo na zadnji seji sklenjeno, da se plača članom za vožnjo, oziroma bo društvo preskrbelo na društvene stroške “truck” za vožnjo na piknik v Presto na dan 4. julija, člani naj se v to svrho zberejo dne 4. julija ob eni uri popoldne (fast time) pri dvorani društva Postonjska jama. Člani naj bodo uverjeni, da bodo preživeli nekaj veselih ur na prireditvi v Presto, Pa., in da jim bo proslava 35-letnice ustanovitve JSKJ, prirejena po društvu št. 4 JSKJ in Zvezi JSKJ društev za zapadno Penn-sylvanijo, ostala v nepozabnem )ominu. Torej, na svidenje 4. julija! Za društvo Bratska sloga, št. 149 JSKJ: John Žigman, tajnik. nec, je pa odvisno od dobre volje in razpoloženja posetnikov. Za društvo sv. Jožefa, št. 21 JSKJ: John Schutte, tajnik. Salida, Colo. Poročati mi je žalostno vest, namreč, da je dne 4. junija za vedno zatisnila oči dobra članica Johana Lovšin, rojena Nosan. Pokopali smo jo dne 7. ju-uija po katoliških obredih. Pokojnica je bila' rojena 4. maja 1879 v vasi Tisovec pri Strugah v Sloveniji. V Ameriko je prišla leta 1897 in sicer v Leadville, Colo., kjer se je tudi omožila. Leta 1911 sta se s soprogom preselila v Salido, kjer sta si ustanovila dom na farmi. Pokojnica zapušča tukaj žalujočega soproga, tri sine in dve hčeri, ki so vsi že odrasli, v Denverju, Colo., eno sestro, v Salt Lake City, Utah, pa brata. Pokojna Johana Lovšin je bila 22 let članica društva sv. Alojzija, št. 78 JSKJ, katero društvo ji je priredilo prav lep pogreb. Pogreba se je udeležilo poleg članov tudi veliko število drugega občinstva, kar je bil najboljši dokaz, kako priljubljena je bila med rojaki in dru-gorodci, ki so jo poznali. Vsak tak slučaj ponovno pokaže, kako dobro je, če je človek član dobrega podpornega društva. V slučajih bolezni mu organizacija pomaga z gotovo bolniško podporo, v slučaju smrti plača organizacija smrt-nino, ki navadno ob takem času posebno prav pride, in društveni člani preskrbijo in uredijo marsikaj ob času težke bolezni člana ali pa ob smrti istega, kar je prizadeti družini v veliko pomoč in uteho. Torej, rojaki, ki še niste zavarovani pri nobeni slovenski podporni organizaciji, pristopite k naši J. S. K. Jed-noti, dokler ni prepozno. Pomnite, da nihče ne ve ure, ne dneva, kdaj ga lahko zadene nezgoda. Naj bo pokojni sosestri lahka ameriška gruda, žalujočim ostalim pa naj bo tem potom izrečeno iskreno sožalje. Za društvo sv. Alojzija, št. 78 JSKJ: Anton Gaber, tajnik. Canonsburg, Pa. Društvo Bratska sloga, št. 149 JSKJ, priredi v proslavo 35-letnice ustanovitve JSKJ velik piknik s plesno zabavo v soboto 29. julija. Bratska društva te okolice so prošena, da bi na omenjeni dan ne prirejala svojih zabav. Več o prireditvi bo poročano pozneje. Za društvo Bratska sloga, št. 149 JSKJ: John Žigman, tajnik. Enumclaw, Wash. Tukajšna slovenska podporna društva so sklenila prirediti plesno veselico na večer 1. julija. Veselica se bo vršila v Krain i dvorani in se bo pričela ob devetih zvečer. Vstopnina za moške bo 40, za ženske 25 centov. Godba bo ena najboljših, kar se jih more dobiti. Za vse drugo bo skrbel veselični odboi’, tako, da bo posetnikom postreženo kar najboljše bo mogoče. Torej so tem potom vljudno vabljeni vsi člani in članice, vsa sosedna bratska društva in vsi posamezni rojaki in rojakinje te okolice, da nas na večer 1. julija po-setijo v Krain dvorani. Odbor se priporoča za kar najobilnej-šo udeležbo. Za društvo Bratje svobode, št. 162 JSKJ: Frank Mrzlikar, tajnik. strica. Seveda tudi župan bele Ljubljane je bil med njimi, Mr. Starman. Tajnik Mr. Rupar, Mr. Globokai’, Mr. Vesel, Mr. Kokal in njih soproge, čast je bila tudi za nas, da je gospa Burja bila prvič med nami; vsi smo bili ponosni nanjo. Vseh po imenu ne morem navesti, bilo jih je toliko, da bi bil list poln njih imen. Naše kuharice so imele kosilo že pripravljeno in to pot se je Mrs. Cigole zopet postavila z njenimi tovarišicami, ki so se vse tako veselo sukale po kuhinji. Župan bele Ljubljane se je izrazil, da niso pričakovali kaj takega od njih in mi je naročil, da se jim v njegovem imenu prav lepo zahvalim. Tukaj jim je dokaz, da so bili gostje jako zadovoljni s kosilom, ki so ga pripravile, čast jim in hvala! — Nato se je pripeljal naš narodno-zaslužni pionir, ki se toliko žrtvuje za nas, namreč Mr. A. Grdina. S seboj je pripeljal tudi drage rojakinje iz mrzle Minnesote, ki so na obisku v Clevelandu. Kako krasno je bilo, ko je ta množica bila skupaj! Po kosilu je pa Mr. Grdina vzel na film vse navzoče pred SND. Tudi naš župan Mr. Rees je bil navzoč v dvorani. — Nato smo se vsi skupaj podali na piknik, veselo razpoloženi. Nad nami je plapolala slika našega divnega ljubljanskega gradu in nam predstavljala sliko naše rodne prestolice. Naša in ameriška zastava sta pa dvigali naš ponosni grad. Za posebno zabavo so pa poskrbeli naši Ljubljančani. Mr. Križman, Mr. Ogrin in še eden, katerega ime sem pozabil, ki so vesele poskočnice igrali. Seveda, naša pesem je bila med prvimi, kajti Ljubljančani pod vodstvom Mr. Perdana tako krasno zapojo, da bi jih človek kar naprej poslušal. — Takega piknika že zlepa ni bilo in to je bila manifestacija za JSKJ. Predsednik našega društva, Mr. Selak, se je prav lepo zahvalil članom kluba in ostalim za tako velik poset. Nato je pozdravil vse navzoče naš župan Mr. Rees, ki se je v lepih besedah zahvalil klubu in gostom, ki so se nahajali oni dan v našem mestu, in jim želel vse najboljše. Za njim je nastopil Mr. Perdan, ki je še vedno mož na svojem mestu, ki mu je pri srcu naša dična JSKJ. Mož je povedal v par v srce segajočih besedah kaj je za nas naša JSKJ. Zadnji govornik je bil Mr. Grdina, ki je govori! v imenu Ljubljanskega kluba. Kar se njega tiče, vemo, da je mož jako sposoben govornik; povedal je veliko resnih besed, ki so zadele v srce. Resnico je povedal, ko je rekel, da kdor je proti imenu našega društva, ni vreden, da je Slovenec in član naše organizacije. Vsi govorniki so želi gromovit aplavz. — Soproga pokojnega brata Mr. Grdine je bila prvič v naši sredi. Prav prijazna mamica, Bog jo živi še mnogo let. Kako sem bil vesel ta dan, ko sem videl, kako so se naši domači rojaki vsi lepo udeležili te velike slavnosti! Vsi smo delali z roko v roki: Mr. Prevc, Mr. Lavrenčič, Mr. Masle, Mr. Piškur, Mr. Zlozel, Mr. Škufca in ves odbor. Vsi smo delovali za povzdigo našega društva, tako tudi naše žene in dekleta. Zato hvala vsem skupaj! — Največjo zahvalo pa izrekam v imenu našega društva vsem članom in članicam Ljubljanskega kluba, ki so nam pokazali tako veliko naklonjenost. Zato bomo pa tudi skušali povrniti za njih velik dan 2. julija, ko bodo obhajali tako veliko pomembno slavnost, ki bo v ponos njih klubu in pa družini Ogrin. Za gotovo se tisti dan vidimo. Pride nas lepo število v njih parado in tudi narodne noše bodo med nami. Ako bomo tako skupno delovali, nam bo vedno uspeh zagotovljen. Kmalu bi bil pozabil še dva rojaka iz Newburga eden je bil farni oskrbnik, drugi je bil pa tako lačen, da je pc Euclid, O. Društvo Napredek, št. 132 JSKJ, poživlja vse člane in članice, da se gotovo udeležijo iz- j vanredne seje, ki se bo vršila vi soboto 24. junija ob polu osmih ' zvečer. Seja se bo vršila v Slovenskem društvenem domu na j Recher Ave. Želeti je, da bi bili \ na tej seji navzoči vsi člani in članice. — Z bratskim pozdravom, John Korenčič, tajnik društva št. 132 JSKJ. ■ • Claridge, Pa. Samo dva tedna je še do velikega “polnočnega plesa,” ki ga priredi društvo št. 40 JSKJ v noči 3. julija v Slovenskem domu v Claridgeu, Pa. Ples se bo pričel o polnoči in bo trajal do . . . ? Vstopnina za osebo bo samo 25 centov. Kdor bo zamudil to prireditev, bo zamudil nekaj! Dobra godba, najboljše plesišče v countyju, če ne v državi, in dobra, vesela družba, ki bo skušala vse udeležence spraviti v najboljše razpoloženje! To bo prireditev, ki je noben udeleženec ne bo svoje žive dni pozabil. Torej, na svidenje na večer 3. julija,! Za publikacijski odbor društva št. 40 JSKJ: John Regina. Girard, O. Angleški list, ki izhaja v našem mestu,* je zapisal, da Slovenci praznujejo svoj narodni dan v nedeljo 11. junija. Resnico je zapisal. Kako veliko je bilo zanimanje med narodom za ta slavnostni dan, ki se je vresničil s tako velikim uspehom, da bo zapisan v zgodovini društva sv. Antona, št. 108 JSKJ. Težko smo pričakovali naših gostov iz naše bele Ljubljane. Množica naroda se je zbrala pred SND, da pozdravi in najprisrčnejše sprejme odlične goste kot člane Ljubljanskega kluba. Najprej se pripelje narodno-kulturno zaslužni mož Mr. Perdan in njegova soproga z nekaterimi gospodičnami. Veseli smo bili moža, ki je povedal, da za njim prihaja bus s člani kluba bele Ljubljane. Malo po dvanajsti uri se ustavi natlačeno polni bus in naša bela prestolica rojstne grude je bila zastopana po teh članih. Časten je bil sprejem. Takoj se podamo v spodnje prostore pod vodstvom maršala Mr. Svetka, Mr. Plevnika, ljubljanskega Denver, Colo. VABILO NA PIKNIK. — člani JSKJ in sploh vsi rojaki v Denverju in okolici so prijazno vabljeni, da se udeležijo piknika, ki ga priredi društvo št. 21 JSKJ v nedeljo 25. junija na F. Smoletovi farmi. Prijazno so vabljena tudi vsa bratska društva, da se po možnosti odzovejo in posetijo naš piknik. Ob sličnih prireditvah drugih društev bo naše društvo skušalo naklonjenost povrniti. Tudi slovenski farmer ji v naselbinah Frederick, Eaton, Longmont in Lafayette so vabljeni, da poselijo naš piknik in se pozabavajo z nami. Poleg pečenega janjca bodo na razpolago tudi razne druge dobrote, da nikomur ne bo treba trpeti lakote ali žeje. Torej, kdor le more, naj pride na naš piknik 25. junija; vsakega posetnika že lahko v naprej zagotavljam, da mu ne bo žal. Tisti rojaki, ki nimajo svojih avtomobilov, pa bi se želeli udeležiti piknika, naj se zglasijo pri Jos. Erjavcu, štef. Mau-sarju ali pa pri Johnu Schutte-ju vsaj do 25. junija zjutraj. Ti rije bodo preskrbeli avtomobile za prevoz tja in nazaj. Torej, da se vidimo na Smoletovi farmi v nedeljo 25. junija vsaj ob dveh popoldne! Takrat bo začetek pograma; kdaj bo ko- o* 1 otf' is ¥ i V te1’ ,< Chicago, 111. VAŽEN POZIV. — Vse članice društva Zvezda, št. 170 JSKJ, so tem potom nujno vabljene, da se gotovo udeleže naše prihodnje seje, ki se bo vršila na večer 28. junija v običajnih prostorih. Na programu bo več važnih zadev, med temi tudi glasovanje o gradnji jednoti-nega doma. Dolžnost vseh članic je. da se bolj redno udeležujejo društvenih sej in tako z dobrimi nasveti pomagajo k napredku društva in Jednote. članice so tudi prošene, da bolj redno plačujejo svoje asesmen-te. Vsem je znano, da je društvena blagajna suha (istotako blagajna tajnice) in da se za eni nogi prišel v naš Girard na piknik, in se je pohvalil, da se je dobro podprl. — Hvala za pozdrave pevskemu društvu Zvon! — Kar sem v zadnjem dopisu poročal javnosti, da tudi Slovenski Sokol iz Clevelanda priredi javno telovadbo na tej prireditvi, se ni vresničilo. Zato, ker so gotove osebe izrabile to v drug nelep namen, je Sokol odpovedal zadnja dva dneva pred prireditvijo. In s tem je gotova oseba vzele mene za vzrok in društvo našega imena, da se ne udeleži. V tej zadevi se bomo še pomenili. Toliko še dodani k temu, da je slavnost vseeno sijajno izpadla, čeravno ni bilo Sokola. Kot skupina sokolskega članstva ni ničesar vedela, v tem gre krivda na osebo), ki bo prišla v javnost v kratkem. Jaz se ne bojim pred javnostjo in javnost naj sodi, kje je krivica. Več se pomenimo v kratkem. Končno se še prav lepo zahvalim naši dragi mamici Snežičevi iz Bessemerja in njenemu sinu in njih domačim rojakom. Dalje tudi rojakom iz Salerna, Warrena in Youngstowna; Mr. Turšič in Mr. Kikel sta bila tudi med nami. — Bodite vsi pozdravljeni v imenu našega društva in na svidenje 2. julija v beli Ljubljani ! John Dolcic. Chicago, 131. Ne morem si kaj, da se ne bi pohvalno izrazila o dopisu J. Muhviča iz Gilberta, Minn., ki je tako dobro resnico napisal, kako so se na 14. konvenciji naša pravila sprejela. Zato ni čudno, da je sedaj takoj po konvenciji toliko iniciativnih predlogov za izpremembe, kar po cele strani Nove Dobe. Kot poroča omenjeni, celo glavni odborniki niso dobro vedeli, kakšna so nova pravila. Jaz ne vem, kako je mogel glavni tajnik vplivati na vse delegate, da je konvencija sprejela njegova pravila in ne onih, ki jih je posebni odbor sestavil tri mesece pred konvencijo, katera smo videli in o katerih mislim, da so bila dobra. Zato je sedaj toliko prerekanja. Dalje, gled>‘ Tavžljeve afere. Ali bo članstvo še dolgo trpelo, da se bosta tožila glavni tajnik in Tavželj na stroške Jednote in bogatila advokate ! Mi člani pa naj stroške plačujemo, ko še asesmente težko plačujemo v tej depresiji. Ali ni nobene pomoči, da bi se zabranilo trošiti denar po nepotrebnem? — Naj še poročam, da se bo v nedeljo 2. julija tukaj v Chicagu vršila velika slavnost. Istega dne popoldne bomo ameriški Jugoslovani obhajali svoj dan na svetovni razstavi. Kaj takeša še ni bilo videti na svetu, kot je sedanja svetovna razstava. Zato, Jugoslovani, na plan, pokažimo, da smo izobražen narod, dasi majhen po številu. Dosedaj se je priglasilo že veliko število pevskih in drugih kulturnih društev. Tudi jugoslovanski klub žena se bo udeležil polnoštevilno v narodnih nošah. Prišel bo tudi znani pevec Anton šubel j s svojim pevskim zborom iz New Yorka, da poveča slavnost jugoslovanskega dne. Rojaki so vabljeni, da kar mogoče številno. posetijo svetovno razstavo ob priliki jugoslovanskega dne. Ako kateri rojakov ne bi mogel dobiti stanovanja v prenapolnjenih hotelih, se lahko obrne na podpisano, da mu preskrbi snažno stanovanje po zmerni ceni. Frances Lukanich, 2246 Blue Island Ave. Duluth, Minn. JUGOSLOVANOM V DU-LUTHU IN OKOLICI. — Duluth Ameriški Jugoslovanski klub št. 7, spadajoč k Ameriški Jugoslovanski Zvezi v Minnesoti, priredi v nedeljo 25. junija drugo letno zabavo in veselico Iv Foresters dvorani na 4th Ave., West in First Streets, zi'aven i (Dalje na 6. strani) « stvo. Nato nastopi kot glavni govornik sobrat Janko N. Rogelj, 1. glavni nadzornik JSKJ. Zatem govorita sobrat John Kumše, predsednik nadzornega odbora, in sobrat Anton Oko-lish, predsednik porotnega odbora. Dr. F. J. Arch, vrhovni zdravnik JSKJ, predstavi društvene ustanovitelje. Nato pozdravita občinstvo sobrat John Balkovec, glavni nadzornik, in sobrat John Žigman, glavni porotnik JSKJ. S par besedami pozdravi občinstvo tudi sobrat Anton J. Terbovec, urednik-u-pravnik Nove Dobe. Temu oficijelnemu programu sledi prosta zabava. Ob osmi uri zvečer začne igrati godba za ples, namreč J. Motte orkester. Vstopnina za osebo bo samo 35 centov; odbor se priporoča za veliko udeležbo. Zdaj pa nekoliko kažipota.— iNaselbino Presto je lahko najti. V Pittsburghu naj se vzame od Point Bridge-a Route 19 do Woodsville. Tam stoji na desni veliko poslopje (Allegheny County Home) in tam se razdeli cesta na desno in levo. Vzame naj se cesta NA DESNO, to e Thomas Run Route, in po isti se pride naravnost v Presto. Rojakom, ki pridejo iz Westmorelanda, kot na primer iz Claridgea, White Valley, Exporta in Herminie, bi priporočal, naj bi se jih zbralo več skupaj in naj bi si vzeli za kažipota sobrata Jurija Previca iz White Valley, Pa., kajti njemu je pot dobro znana, ker je bil že večkrat s svojo Lizo v naselbini Presto. — Nekoliko o našem društvu poročam v prihodnji izdaji Nove Dobe. Za društvo št. 4 JSKJ: John Demshar, tajnik. o------------- Pittsburgh, Pa. Članice društva Marije Vne-bovzete št. 182 JSKJ uradno poživljam, da naj vsaka skrbi, da bo imela ta mesec asesment plačan najkasneje do 24. junija. Ta mesec mora biti asesment pravočasno poslan na glavni u-rad, sicer društvo zapade kazni. Tajnik mora zaključiti tudi šestmesečne račune, zato je posebno ta mesec važno, da je asesment pravočasno plačan od strani članstva. Tiste članice, ki kaj dolgujejo društvu, prosim, da poravnajo do 24. junija. — Omenim naj še, da bo naše društvo priredilo kakšno zabavo ali card party enkrat meseca avgusta, pa o tem bo poročeno pozneje. — Sestrski pozdrav! Za društvo št. 182 JSKJ: Mary Čadonič, tajnica. o------------- Reading Pa. NAZNANILO IN ZAHVALA. — Poročati nam je žalostno vest, da je nagloma 'umrla ljubljena soproga oziroma mati in sestra HELENA JAKLIČ. Preminila je tako nenadoma, da bi se skoro ne bili mogli posloviti od nje. Pokojnica je bila rojena v vasi Kapelščak v Hr-vatskem Zagorju. Bila je članica društva sv. Jurija, št. 61 J. S. K. Jednote, v kateremu naj bo izrečena iskrena zahvala za venec, za obisk pokojnice na mrtvaškem odru in za spremstvo na pokopališče. Hvala lepa J. S. K. Jednoti za takojšno izplačitev smrtni-ne. Hvala vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč v težkih urah. Hvala za cvetlice Johnu Pezdircu, tajniku društva št. 61 JSKJ, družini čudovan, družinam John Jaklič, Anton Papič, John Pezderc, Čer, Meinigs in sosedom. Hvala vsem, ki so dali za pogreb potrebne avtomobile na razpolago, posebej še soc. stranki, ki je dala na razpolago toliko avtomobilov, da se je udeležil pogreba lahko vsak, ki je želel. Hvala vsem, ki so pokojnico obiskali na mrtvaškem odru, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ki so nam na katerikoli način izkazali sožalje in naklonjenost. Ti pa, nepozabna soproga, mati in sestra, počivaj mirno v ameriški zemlji in ohranjen Ti bodi blag spomin. Žalujoči ostali: Anton Jaklič B., soprog; Anton in Joe, sina; Helen in Mary, hčerki; Barbara Žukina v Readingu, Pa., in Eva Moštak v Philadelphiji, Pa., sestri. o------------- Razprave o iniciativah DOPISI (Nadaljevanje s pete strani) mestne hiše (City Hall), v Du- luthu, Minnesota. Seja kluba se prične točno ob 6:30 zvečer, po zaključku seje ob 8. uri zvečer pa zabava in veselica. Odbor za zabave in veselice bo priredil zelo izvrstno zabavo, s petjem vred, v slovenskem in angleškem jeziku. Po zaključku zabave bodo pa nastopili izvrstni govorniki, med katerimi nastopijo tudi sledeči: Bert Farrell, mestni komisar mesta Duluth, naš rojak Joseph Kraker, mestni komisar mesta Virginia, Minnesota, eden izmed naših državnih senatorjev države Minnesote, ki nam bo povedal kaj je dobrega ali slabega storila naša zakonodajna zbornica države Minnesote, ki je pred kratkim zaključila svoje zasedanje. Po zaključku govorov se pa prične ples, za člane, njih znance in prijatelje. Za ples bo igral zelo izvrsten orkester. Zatorej se vljudno vabi vse člane in članice Duluth Ameriškega kluba, da se polnoštevilno udeležijo omenjene seje in zabave. To bo zelo važna in tudi zadnja seja in zabava v tem poletju, kajti naše seje in zabave se bodo skozi mesece julij, avgust in september prekinile. Seje in zabave se bodo pa zopet pričele v mesecu oktobru, ko se bomo zopet malo ohladili. Vljudno se tudi vabi vse Jugoslovane in Jugoslovanke v mestu Duluthu in okolici, da se pridružijo nam v naš klub, katerega glavni namen je delovati za slogo in sporazumnost med našim narodom, kakor tudi za napredek in dobrobit celotnega jugoslovanskega ljudstva v naši naselbini. Letna članarina za leto 1933 je samo 25 centov, in to radi industrijalne depresije. To malo vsoto lahko plača vsak rojak, kateremu je za blagor našega naroda. Sedaj naš klub šteje triindevetdeset (93) članov in članic. Naš cilj pa je, da mi moramo doseči do prihodnje seje 120 članov in članic. Ali bomo to dosegli? Seveda bomo, samo ako se vsak član in članica malo požuri in pripelje seboj kakega dobrega člana ali članico. Torej rojaki v Duluthu in okolici, vsi na našo veselico dne 25. junija. Nikomur ne bo žal, ki se bo udeležil naše veselice. Zabava bo; izvrstna, dekleta in ženske krasne in vljudne, orkester pa izvrsten, tako, da se bo plesalo, da se bo vse kadilo, življenje nam starejšim pa pomladilo. Torej na svidenje v Duluthu dne 25. junija ob 7:30 v Foresters dvorani, 4th Ave. We.it and First Street, zraven mestne hiše (City Hall). Jožef Tomick, predsednik kluba; John Movern, tajnik kluba. Federal, Pa. Društvo št. 4 JSKJ v Federa-lu, Pa., in Zveza JSKJ društev za zapadno Pennsylvanijo priredita na dan 4. julija velik piknik v proslavo 351etnice društva št. 4 JSKJ in v proslavo 35 letnice obstanka J. S. K. Jednote. Ta skupen piknik se bo vršil v znani naselbini Presto, Pa. Proslava se bo vršila v tamkaj sni Slovenski dvorani, piknik pa na prostoru pri dvorani. Začetek piknika bo že ob 10. uri dopoldne. Ob dveh popoldne začne igrati tukaj šna slovenska godba pod vodstvom Mr. S. Raisse. Pevsko društvo “Ilirija” iz Canonsburga, Pa., bo zapelo več lepih pesmi pod vodstvom sobrata Rud. Pleterska. Proslave se udeleži več glavnih odbornikov in par glavnih porotnikov JSKJ, ki bodo pozdravili občinstvo s kratkimi govori. Program je sledeč: Predsednik društva sobrat Lovrenc Klemenčič pozdravi navzoče član- Canon City, Colo. Na redni seji društva Triglav, št. 147 JSKJ, ki se je vršila 11. junija, je članstvo vzelo v pretres iniciativne predloge, ki so bili in so še v razpravi v našem glasilu Nova Doba. Članom našega društva je v prvi vrsti pred očmi korist Jednote v teh težkih in resnih časih, v katerih se zdaj nahajamo, zato naše društvo najodločnej-še obsoja gotove struje, ki preplavljajo naše glasilo z vsakovrstnimi iniciativami. Po našem mnenju take in slične iniciative sploh nimajo nikakega pomena in nikakih koristi za Jednoto. Pravih razlogov za te iniciative ni, kar pa jih je, so plitvi, površni in puhli. Iz tega sklepamo, da se nahajajo v Jednoti gotovi člani, ki so pripravljeni se posluževati vseh sredstev, ki so jim na razpolago, pa bila ta sredstva kakršnakoli, samo da bi na ta način dobili nekaj osebnega zadoščenja, katerega niso mogli dobiti na zadnji konvenciji. Zdi se nam, da se pri teh poskusih z raznimi iniciativami gre mnogo več za osebne ambicije in maščevalne načrte posameznikov, kot pa za resnične koristi Jednote. Vse od kovencije naprej vidimo v dopisih in razpravah, pri občevanih V našem glasilu, vsakovrstne opazke, sumničenja in namigavanja, ki žalijo čut sobratov in sosester in ki so daleč od tistega, kar imenujemo bratstvo. Cenjeni sobrat je in sose-stre, ali nismo člani bratske organizacije, ali ni naša dolžnost, da se medsebojno ljubimo in spoštujemo, ne pa zbadamo in brez vzrokov sumničimo? ! Tudi naše društvo se v vseh posameznostih ne strinja z določbami novih pravil, katera je sprejela zadnja konvencija. Toda niti od daleč nam ne pride na um, da bi tako podcenjevali delo in sklepe zadnje konvencije in skušali podirati kar na debelo. Nikakor tudi ne smatramo za lepo in bratsko, da se tako napada nekatere glavne odbornike, ki se trudijo, da vršijo svoje dolžnosti v uradih, katere jim je poverila zadnja konvencija. Po našem mnenju bi bilo zelo pametno, če bi bila zadnja konvencija uvrstila v nova pravila, da eno leto po konvenciji in eno leto pred konvencijo se ne morejo staviti nikake iniciative od strani društev. Tako določbo so že imeli v pravilih nekaterih drugih -sličnih organizacij in so jo ponovno sprejeli ali obdržali, ker se je nedvomno izkazala umestna. S tem bi se dala prilika tistim, ki radi stopijo na prste takoj po vsaki konvenciji, kjer jim ni vse po volji izšlo, da bi se jim nekoliko ohladila glava. V teku enega leta se marsikaka nepotrebna razburjenost poleže in človek zopet lahko trezno sodi in ukrepa. V teku enega leta imajo tudi nova pravila vsak nekaj prilike, da pokažejo svoje dobre in slabe strani. Ako bi imeli tako točko v naših pravilih, bi si prihranili mnogo dela, mnogo pisanja, mnogo papirja in črnila in mnogo prerekanja in pri tem tudi precej denarja, če bi ob letu izprevideli, da kakšna važna točka res potrebuje izpremembe, bi s hladno razsodnostjo lahko članstvu predložili tozadevno iniciativo. Komaj par mesecev po konvenciji pa že prihajati z vrsto iniciativ se nam zdi prenagljeno, slabo premišljeno in brezkoristno za Jednoto. Naša iskrena želja je, da bi zopet zavladali sloga in prava bratska ljubezen med članstvom J. S. K. Jednote in da bi bil konec brezplodnega in ne-bratskega prerekanja v glasilu. To je edina pot, da si naša Jednota ohrani dober ugled tudi v bcdoče in si zasigura lep razvoj in napredek za bodočnost. Za društvo Triglav, št. 147 J. S. K. Jednote: Frank Ferkul, predsednik; Anna Susman, tajnica; Frances Grahek, blagajničarka; Joseph Skrabec, zapisnikar. (Društveni pečat.) Canonsburg, Pa. Društvo Bratska sloga, št. 149 JSKJ, je na svoji redni seji dne 11. junija razpravljalo o iniciativnem predlogu društva št. 132 JSKJ. članstvo našega društva se je izreklo proti omenjenemu iniciativnemu predlogu in istega ne podpira. Za društvo Bratska sloga, št. 149 JSKJ: John Žigman, tajnik. govo rodbino. Marko je vse to pretrpel in jo vselej zopet spravil na svoj dom. Nedavno je žena zopet spravila svoje stvari in se napotila v svoje selo. Marko je bil zaposlen pri popravi ograje. Ko je žena prišla mimo, jo je pozdravil in jo nagovarjal, naj se vrne. Zena pa ga je grdo opsovala, kar je Marka tako razjezilo, da jo je z ostrino sekire udaril po vratu. Žena se je mrtva zgrudila na tla, on pa je v besnosti ženi s sekiro odsekal glavo. Po groznem zločinu je Marko pobegnil, orožniki so ga še tisti dan aretirali in izročili sodišču. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Pred kratkim so fašistične pokrajinske oblasti priključile kobariški občipi več vasi, ki so imele doslej lastno županstvo H Kobaridu so priključili kraje Sužid, Idersko, Sodno, Mlinsko, Ladro, Smast, Staro selo Libušnje in Drežnico. Ko je bila združitev občin dovršena, so med drugim ugotovili, da je no va povečana kobariška občina zadolžena za poldrugi milijon lir. .(j Sploh so se tudi na Kobariškem v zadnjih letih časi silno poslabšali. V Vršnem so po voj ni na račun civilne gradbene oblasti ljudem nanovo sezidali celo vrsto hiš in gospodarskih poslopij, ki jih je porušila voj na. Takrat so ljudem zagotovili, da bodo, vse uredili tako, da ljudem ne bo težko poravnati stroške za te gradnje, kolikor so presegali pripadajočo jim vojno odškodnino. V zadnjih mesecih pa je pričela gradbena oblast nenadoma izterjevati pri prizadetih posestnikih dolžne zneske. Na boben .je prišlo že več posestev na Kobariškem. Posebno trpijo gostilničarji, ker se v zadnjih letih oglaša vedno manj letoviščarjev, ki so prihajali včasih iz Gorice in celo iz daljnega Trsta vsako poletje v kobariške gore. Te dni bosta prodani na dražbi posestvi gostilničarja Volariča, po domače Šumi jeva in trgovca Kanalca, po domače Kupoca. Tudi v Polj ubinu pri Tolminu bo na dražbi prodano posestvo 1 a s t n i ka znane gostilne “pri Kocijanu.” “Coprnice’ ’odnesle ženo. Sre-sko načelstvo v Križevcih na Hrvatskem se bavi te dni z zagonetno. zadove. Dne 28. marca je iz sela Garčina izginila, komaj šest tednov po poroki neka žena Terezija. V vasi se je spočetka govorilo, da so jo odnesle “coprnice,” policija pa je prišla na sled zvito prikritemu zločinu. Izsledovanje se še nadaljuje. Dne 22. maja je na Drstel-skem vrhu pri Ptuju storil žalostno smrt 72-letni užitkar Jožef Petek. Ubila ga je mlada posestnica Marija Heričeva po dolgotrajnih sporih, ki so nastali v hiši zaradi skromnega starčevega prevžitka. Stari Petek je svoje posestvo, na katerem je imel izgovorjen dosmrtni užitek, izročil leta 1929 z izročilno pogodbo svoji vnukinji Ani, poročeni Pluškovi, ki pa je posestvo že prihodnje leto prodala zakoncema Jožefu in Mariji He-rič. Novi rod, ki je prišel na staro posest, je moral s kupno pogodbo prevzeti tudi užitne pravice starega Petka, ki je imel v hiši izgovorjen tudi svoj dosmrt-ni kot. Ko sta Heričeva lani po- V dunajskem listu Neues Wiener Tagblatt je dr. Bruno Steiner napisal lepo razpravo o pisatelju Louisu Adamiču in o njegovih uspehih na ameriškem književnem polju in posebej o njegovi knjigi “Laughing in the Jungle.” Naš slavni tenorist Jože Rijavec, sedaj član nemškega gledališča v Pragi, ki je v letošnji seziji obogatil svoj obširni repertoar še z Goldmarckovo “Kraljico od Sabe,” je prejel za sezono 1933-1934 laskavo ponudbo ža koncertno in operno turnejo po Rusiji. Pogodbo je sklenil za 14 koncertov. Pel bo v Moskvi, Petrogradu, Kijevu, Harkovu, Odesi, Tiflisu itd. itd. Razen tega bo v teh mestih ab-solviral niz opernih gostovanj iz svojega bogatega repertoarja. Mož je ženi s sekiro odsekal glavo. V hrvatskem selu Umki se je pred letom oženil Marko Stevanovič, sin bogatega gospodarja, s Stanico Pavlovičevo iz Velike Moštanice. Rad je imel ženo, ona pa je bila nesrečne narave. Pogosto je šla od njega, hodila od sela do sela ter opravljala svojega moža in nje- gorela, si je moral Petek poiskati začasno drugo stanovanje. To se je gladko uredilo, nastali pa so spori, ker nova posestnika nista starcu dajala dogovorjene užit-nine. Nastale so celo pravde, pri katerih je stari Petek prodrl. Baš tedaj je bila dovršena nova hiša in stari užitkar se je v času, ko je bila mržnja na višku, vrnil v njo na svoj izgovorjeni kot. Ker ga je imela vedno pred seboj, je mlada posestnica ob vsaki priliki dajala duška svoji mržnji. Staro sovraštvo je na strašen način izbruhnilo onega dne, ko sta bila starec in mlada gospodi n ja sama doma. V prepiru je mlada žena. udarila starca z železnim, okrog 8 kg težkim drogom trikrat po glavi, da je izdihnil v nekaj minutah. Kakor je ugotovila komisija pri obdukciji, so silni udarci starcu lobanjo popolnoma zmečkali. Pri prerezu kože so se možgani kar stresli iz razbite lobanje. Smrt je nastopila zaradi možganske krvavitve. Heričeva se je sama javila orožnikom pri Sv. Urbanu. V okolici Sv. Urbana je to že drugi primer, da je bil užitkar ubit v prepirih zai'adi izgovorjenih pravic. Ljudstvo pa se nad tem zločinom posebno zgraža, ker ga je izvršila ženska nad slabotnim starcem. Velik naval kobilic. V okolici] Podgorice v črni gori so se te' dni v veliki množini pojavile kobilice, ki so vse setve uničile. Ranska uprava je odredila primerne korake, da se ti škodljivci uničijo. V vasi Gornje Sušice pri Dolenjskih Toplicah so se v letih 1928 in 1929 izvršile razne tatvine, tatovi pa so se znali dobro skrivati in jih ni bilo mogoče izslediti. Te dni pa se je le posrečilo topliškemu orožni-štvu izslediti vso tatinsko družbo. Njen vodja je bil posestniški sin Jožef Kralj iz Vrduna, njegovi štirje pomočniki pa so vsi iz Sušic. Največ tatvin so izvršili pri Alojziju Kumpu, najemniku gostilne na Gornjih Su-šicah. Odnesli so mu večje zaloge mesa, sira in cigaret, vino in žganje pa so odnašali v velikih steklenicah in tudi v škafih. Kar niso mogli pojesti in popiti, so pometali proč in razlili. Da bi nemoteno kradli, so gostilničarju ponoči izpustili živino iz hleva, potem pa so ga klicali, češ, da mu je živina ušla. Ko je gospodar iskal živino, so mu praznili shrambo in klet. Tatinska družba se je zarotila tudi proti Francu Murnu, kateremu so najbrž zažgali tudi zidanico. Neki Medic Franc je Murna tudi napadel s sekiro, ko je sedel pri oknu. Napadalec je okno razbil, žrtev pa se mu je še pravočasno umaknila. Drugič pa je streljal nanj s samokresom, pa ga k sreči ni zadel. Baje je bilo Mediču obljubljeno 100 1 vina, če ubije Murna. Tatinsko družbo so izročili orožniki novomeškemu sodišču, ki se bavi sedaj z obširno in težavno preiskavo. O početju nevarne družbe bo zaslišan tudi Franc Turk iz Gornjih Sušic, ki se nahaja v mariborski kaznilnici. On ve o raznih zločinih, ki so ostali doslej prikriti. vajo sumljiva mesta okr< koder so se poprej krets tapci. Tudi patrulja, iskala neke sumljive fc vasi Sokolarcu, se je loti®' n ja po okoliških njivah i" nikih. Ko so kopali ° malega na pol izsekan^8 diča, so motike udarile kaj trdega in takoj spravili na površje veli trni lonec, poln zlatega brnega denarja. Pokl'cl lastnika zemljišča, ki niti pojma o lastniku gastva. Takoj nato so odpre® nec z denarjem v K° ] sresko poglavarstvo, kjer_ misija pregledala vso Zlatniki in srebrniki so ga, srbskega in bolgarS e’ vora predvojne dobe jo okrog 23 kg in preds^. po površni cenitvi vi® okrog 3 milijonov dinarJe sko poglavarstvo je tak®) lo poizvedbe, da bi se če se še kdo spominja 1,1 ga bogatega posestni^ v nevarnih vojnih le^ žemlji svoje veliko Pre . Najstarejši prebivalci va je bil po naključju ^ klad, pa se ne spomin^0, ben tak primer in k°’ vse kaže, naposled P° , *re( predpisanega roka za vanja najdeno premog padlo po gotovih delež’ vi, lastniku zemljišča ! teljem. AGITIRAJMO ZA $ SKI ODDELEK! ________________ ZA STARI KR^] SKUPNA POTOVAJ 5. julija — Aquitania na C 28. julija — Ile de France » 29. julija — Vulcanija na * flj! Pišite po spis skupnih potov ^. L« h ko pa potujete na v* & parniku in ob vsakem drutf zastopamo vse važne linije, jap Pišite po nnš vozni red Pa.f* kart. 4 Cene denarnih pof Za $ 3.00 155 Din Za $ JVO Za 5.00 260 Din Za JjT * Za 9.30 500 Din Za lnUi Za 10.00 535 Din Za -J' Za 18.10 1 000 Din Za Ji’ Za 20.00 1115 Din Za J*' Za 50.00 2800 Din Za 1J'f( Pri večjih zneskih soraz^ Ker se cene sedaj hitro ^ ne cene podvržene spremen'10 ’ Pošiljamo tudi v dolarjih. ^ Vse pošiljke naslovi*® LEO ZAKRAJ m d kti: 'Kj /a Fe de kov Jul Bik ta fen V N :e PO NAKLJUČKU ODKOPAN ZAKLAD V južnih srbskih krajih so bili že večkrat v gozdovih, po duplinah in po njivah najdeni večji in manjši prihranki revežev, kr so med dolgoletnimi vojnami bežali iz kraja v kraj in kakorkoli shranili svoje premoženje. V vojnih stiskah so pač zaupali samo zemlji. V mnogih primerih se je tako zaupanje izjalovilo, kajti lastniki zakopanega premoženja se niso nikdar več vrnili in tudi granate so razorale marsikatero, navidez tako varno skrivališče. V kočanskem okraju blizu vasi Sokolarca je bil te dni po čudnem naključju odkrit velik begunski zaklad. Na pohodu je bila zaradi vedno bolj razširjenega tihotapstva močna patrulja finančne kontrole, ki je iskala skrivališča vtihotapljenega tobaka. Tihotapci imajo navado, da na begu pred finančnimi organi v naglici zakopljejo tobak. Patrulje jemljejo zaradi tega često s seboj delavce z motikami, ki prekopa- 1359 Second Ave., NeW Potrošnja tobaka se zmanjšuje. Jugoslovanska monopolska uprava objavlja podatke o kon-zumu tobaka. Lani je prišlo v promet 4,955,045,000 cigaret, predlanskim pa 5,464,310,000. Konzum cigaret “Sava” se je sicer povečal, promet drugih cigaret pa se je zmanjšal. Znatno je nazadoval tudi konsum tobaka v zavojih. Starodavna grobnica. Iz Pa-eira v dunavski banovini prihaja vest, da so tamkaj naleteli na starodavno grobnico. Na posestvu Srete Berberiča so razkopavali neki hribček, pri tem pa so naleteli na zidano grobnico, v kateri je ležalo človeško okostje, poleg njega pa deli zlatega nakita, po katerih sklepajo, da je grobnica stara nad tisoč let. od naj«1» do najve^J društ in posaA izdeluje lično morfejo* venska unijska Ameriška Doifl^ 6117 st. c L A iR (1; CLEVELAND, sr. ^uwuuvuvuvuuvuuuvww* * Skupna potovanja priredimo v prihodnjih treh mesecih Če ste se odločili za potovanje v domovino, nam pišite takoj za natančna pojasnila. — Naše_ dolgoletne izkušnje Vam jamčijo najboljšo postrežbo. Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Cene dinarjem in liram so zdaj tako nestanovitne, da jih tu ne moremo navesti. Izvršujemo pa plačilo v ameriških dolarjih; za $5.00 nam je treba poslati $5.75; za izplačilo $10.00 pa $10.85; za izplačilo $20.00 nam je pa treba poslati $21.00 in za izplačilo $50.00 pa samo $51.50. Nujna nakazila izršujemo po Cable letter za pristojbino $1.00. SLOVENIC PUBLISHING CO. 2 ‘4Glas Naroda" ž 216 West 18th St., New York, N. Y. tžr GLAS NAROf j NAJSTAREJŠI SLOVENSKI »N®' V AMEBI** . Je n a 1 b o 1J razšlrJe J \J list v Ameriki; don#s „i nje svetovne novosti’ izvirna poročila lz 6r: ] vine; mnogo šale romanov najboljših p . Pošljite M V !(ln. b kni isk fiCK (št Vo m ste Ho ci| Ja ifrh la '01 a V &o a J. *a in pričeli ga bom0 Vsa pisma nasio^' GLAS NAR 216 W. 18th St.. N** O* •« • J •d VSEH VRST TISKOVINE Hi za društva in posameznike ^ izdeluje po zmernih cenah moderno opremljena slovensl?9 tiskarna ENAKOPRAVNOST (DNEVNIK) 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio :0] h h *1 ‘ta