"-K" VESTNIK SSPK
LETO I.	Koper, 16. marca 1956	9TEV. IH
VSEBINA
Statut občine Ilirska Bistrica	Razpis mest za komandirje vodov za taborjenje priporočilo s sej svetov OLO	padnikov predvojaške vzgoje
Opozorilo Oprave za gozdarstvo OLO
Statut občine ilirska Bistrica
Na podlagi Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ št. 26/55) je Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica na seji dne 25. januarja 1956 sprejel
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah Statuta občine Ilirska Bistrica z dne 21. avgusta 1955, tako da se prečiščeno besedilo tega Statuta glasi:
STATUT OBČINE ILIRSKA BISTRICA I Občina Ilirska Bistrica
1.	Člen
Občina Ilirska Bistrica je temeljna politično-teri-torialna organizacija delovnega ljudstva in temeljna družbeno gospodarska skupnost prebivalcev na območju te občine.
Občina Ilirska Bistrica je v sestavu okraja Koper.
2.. člen
Območje občine Ilirska Bistrica obsega:
s) Mesto Ilirska Bistrica	naselja:
Katastrske občine:	
Ilirska Bistrica (del)	Ilirska Bistrica (del)
Trnovo (del)	Trnovo (del)
b) druge katastrske občine in naselja:	
Brce	Brce
Celje	Celje
Dobro polj e	Dobropolje, Rečica (delj
Dolenje	Dolenje pri Jelšanah (do-
Dolnji Zemon	sedanje ime paselja: Dolenje) Dolnji Zemon
Gornji Zemon	Gornji Zemon
Harije	Harije, Soze
Ilirska Bistrica (del)	Ilirska Bistrica (del)
Jablanica	Jablanica, Vrbica
Janeževo brdo	Janeževo Brdo
Jasen	Jasen
Jelšane	Jelšane
Kilovče	Kilovče, Dolnja Bitnja
Knežak	Knežak
Koritnice	Koritnice
Koseze	Koseze
Mala Bukovica	Mala Bukovica
Mereče	Mereče, Podstenjšek
Novokračine	Novokračine, Nova vas
	pri Jelšanah
Pavlica	Pavlica
Podgraje	Podgraje
Podstenje	Podstenje
Pregarje (del)	Pregarje (del), Gržoni
Prelože	Prelože
Prem	Prem
Ratečevo brdo	Gornja Bitnja, Ratečevo
	brdo
Sabonje	Sabonje
Smrje	Smrje
Snežnik (del)	
Starod	Starod
Studena Gora	Studena gora
Sušak	Sušak, Fabci
Šambije	Podtabor, Šembije
Tominje	Tominje
Topole	Topole
Trnovo (del)	Ilirska Bistrica (del)
Trpčane	Kuteževo, Trpčane
Velika Bukovica	Velika Bukovica
Veliko brdo	Veliko brdo
Vrbovo	Vrbovo
Zabiče	Zajelšje
Zarečica	Zarečica
Zarečje	Rečica (del), Zarečje
3.	člen
Delovno ljudstvo v občini izvršuje pravice in dolžnosti po občinskem ljudskem odboru, po krajevnih odborih in drugih organih občinske samouprave ali pa neposredno s tem, da voli predstavniške organe občine in odpoklicuje njihove člane, kakor tudi na zborih volivcev in z referendumom.
Pri izvrševanju pravic občine se opirajo organi občinske samouprave na organe samoupravljanja v gospodarskih organizacijah in zavodih ter na druge organe družbenega upravljanja.
4.	člen
Občina izvršuje vse pravice in dolžnosti pri vodstvu družbenih zadev, izvzemši pravice In dolžnosti, ki so z ustavo ali z zakonom določene za okraj, republiko ali federacijo, ter tista pravice in dolžnosti, ki pripadajo samoupravnim gospodarskim organizacijam in družbenim ustanovam.
5.	člen
Samoupravljanje delovnega ljudstva v občini je zagotovljeno z ustavo in se izvršuje v skladu z zakoni in v okviru enotne ureditve socialistične demokracije Federativne ljudske republike Jugoslavije.
6.	člen
Delovno ljudstvo občine izvršuje pravice samoupravljanja v zadevah, ki so skupne občinam v okraju, po svojih predstavnikih v okrajnem ljudskem odboru in v drugih oblikah samoupravljanja.
Pravice in dolžnosti organov okrajne samouprave do organov občinske samouprave so določene z zakonom.
7.	člen
Občinski ljudski odbor je temeljni organ oblasti delovnega ljudstva.
Stran 135
CRADWI VESTNIK
gtev. 18 — 18. marca 1P56
Občinski ljudski odbor je najvišji organ oblasti v občini Ilirska Bistrica v mejah svojih pravic in doll-nosti. '
Občinskemu ljudskemu odboru so podrejeni vsi organi državne uprave v občini, kolikor za upravne organe, ki opravljajo zadeve iz pristojnosti okraja, ljudske republike ali federacije, ni z zakonom drugače določeno.
8.	člen
Občina ima zlasti tele pravice in dolžnosti:
—	skrbi za izravnavanje osebnih interesov posameznih državljanov s splošnimi družbenimi interesi;
—	zagotavlja pogoje za razvoj proizvajalnih sil in za stalno zboljševanje življenjskih in kulturnih razmer v občini;
—	usmerja gospodarski razvoj in porazdeljuje del v občini ustvarjenega narodnega dohodka za gospodarske, kulturne in socialne potrebe občine;
—	skrbi za izravnavanje interesov in dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov s splošnimi družbenimi interesi; pospešuje razvoj gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov in povečanje storilnosti dela;
—	upravlja splošno ljudsko premoženje, ki je v splošni rabi, in drugo splošno ljudsko premoženje, ki je prepuščeno občini; varuje družbeno in osebno lastnino;
—	samostojno razpolaga z dohodki občine, določa obveznosti gospodarskih organizacij do občine; vpeljuje določene doklade;
—	ureja samostojno po lastnem preudarku zadeve, ki imajo neposreden pomen za občino;
—	izvršuje zakone in druge predpise, kolikor to ni izrečno dano v pristojnost drugih organov, zavodov in organizacij ;
—	določa organizacijo in poslovanje občinskih organov in zavodov, ter skrbi za zakonitost njihovega dela;
—	organizira komunalne in druge občinske službe;
—	skrbi za splošno zdravstveno varstvo in za zboljšanje zdravstva;
—	skrbi za splošno obvezno šolanje in za strokovno izobraževanje; zagotavlja pogoje za kulturni razvoj ;
—	skrbi za socialno varstvo;
—	skrbi za uresničevanje osebnih in političnih pravic državljanov in za zakonitost dela občinskih upraynih organov;
—	nadzoruje zakonitost dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov;
—	skrbi za javni red in mir v občini;
—	obravnava vprašanja iz pristojnosti okraja, republike in federacije ter s področja samoupravnih organizacij; daje predloge za reševanje takih vprašanj in v skladu z zakonom sodeluje pri njihovem reševanju.
Pravice in dolžnosti občine Ilirska Bistrica izvršujejo občinski ljudski odbor in drugi organi občinske samouprave glede na delovno področje, ki je določeno z zakonom in drugimi predpisi.
9.	člen
Občini pripadajo za izvrševanje njenih pravic in dolžnosti lastni viri dohodkov, ki so zagotovljeni z zakonom.
10.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti občina po svojem ljudskem odboru in po drugih organih občinske samouprave:
1.	samostojno sprejema družbeni plan in proračun;
2.	sprejema predpise samostojno in na podlagi zakonskega pooblastila; predpisuje z zakonom določene upravne kazni za prekršitve svojih predpisov;
3.	ustanavlja gospodarska podjetja ter komunalne, kulturne, prosvetne, zdravstvene in socialne zavode;
4.	neposredno upodablja zakone in druge predpise s tem, da vodi upravni in upravno-kazenskl postopek, izdaja odločbe na prvi stopnji in izvršuje upravna opravila, kolikor to ni dano v pristojnost drugih organov;
5.	razveljavlja in odpravlja nezakonite sklepe gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, nad katerimi ima po zakonu pravico nadzorstva;
6.	organizira izvrševanje nalog iz svoje pristojnosti in izdaja organizacijske, upravne, gospodarske in druge ustrezne ukrepe za njihovo izvršitev;
7.	zagotavlja sredstva za delovanje javnih služb v občini;
8.	zagotavlja delovanje občinskih služb s tem, da postavlja strokovne uslužbence in da skrbi za njihovo izpopolnjevanje in za njihove pravice;
9.	daje priporočila gospodarskim in družbenim organizacijam ter zavodom za njihovo delo;
10.	vlaga ugovore za varstvo svojih samoupravnih pravic, če so s predpisom ali z drugim aktom višjih organov kršene njene, z zakonom določene pravice.
11.	člen
Občina Ilirska Bistrica ima pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti do državljanov, gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov samo z zakonom določene pravice.
12.	člen
Svoje pravice in dolžnosti izvršuje občina na podlagi in v mejah zakonov in drugih predpisov višjih državnih organov ter svojih predpisov.
13.	člen
Razmerja med občinskim ljudskim odborom in med drugimi organi občinske samouprave, ki izvršujejo zadeve splošnega pomena za občino, se določajo z zakonom in s tem statutom.
14.	člen
Zaradi kar najširšega sodelovanja državljanov pri občinski samoupravi in zaradi izvrševanja posameznih zadev, ki imajo neposreden pomen za prebivalstvo kraja, se ustanovijo na območju občine Krajevni odbori.
15.	člen
Občinski ljudski odbor in krajevni odbori se morajo pri izvrševanju svojih pravic opirati na zbore volivcev in v skladu z zakonom uresničevati njihove sklepe.
16.	člen
Občinski ljudski odbor zagotavlja zakonitost pri izvrševanju referenduma volivcev.
17.	člen
Občinski ljudski odbor mora dajati pravno pomoč državnim organom.
18.	člen
Občina Ilirska Bistrica je pravna oseba.
19.	člen
Sedež občinskega ljudskega odbora je v mestu Ilirska Bistrica.
20.	člen
Občinski ljudski odbor ima svoj pečat; pečat obsega grb in ime Ljudske republike Slovenije, ime okraja in ime ljudskega odbora.
II. Občinski ljudski odbor
1.	Sestava ljudskega odbora
21.	člen
Občinski ljudski odbor ima 33 odbornikov.
Volitve odbornikov se opravijo po zakonu o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov.
Štev. 18 — 16. marca 1956
URADNI VESTNfK
Stran 139
2.	Delo ljudskega odbora
22.	člen
Ljudski odbor obravnava temeljna vprašanja, ki imajo pomen za gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj in življenje občine; izdaja predpise in potrebne ukrepe za njihovo reševanje.
23.	člen
26.	člen
Ljudski odbor sklepa na svojih sejah o upravnih zadevah (upravni postopek) samo v primerih, za katere je to predpisano z zakonom ali z uredbo.
Ljudski odbor odloča o upravnih zadevah s sklepom, upravno odločbo pa izda za to zadevo pristojni
upravni organ ljudskega odbora.
. *
27.	člen
Ljudski odbor izvršuje zadeve iz svoje pristojnosti na sejah odbora, izvršilne in upravne zadeve praviloma po svojih svetih, upravne zadeve pa tudi po svojih upravnih organih.
Sejo ljudskega odbora skliče predsednik ljudskega odbora po lastnem preudarku ali pa če to zahteva najmanj petina odbornikov, komisija aii svet ljudskega odbora ali predsednik okrajnega ljudskega odbora Koper.
24.	člen
Občinski ljudski odbor samo na seji:
1.	sprejme statut občine;
2.	sprejema odloke;
3.	sprejema občinski družbeni pian in proračun in potrjuje sklepni račun o izvršitvi občinskega proračuna;
.	4. sprejme regulacijski načrt občine in njenih na-
selij;
5.	obnavnava delo svetov in drugih organov ljudskega odbora in daje smernice za njihovo delo;
6.	razveljavlja ali odpravlja akte svojih svetov in upravnih organov, ki so bili izdani izven upravnega postopka;
7.	daje pripombe k okrajnemu družbenemu planu, proračunu in okrajnemu regulacijskemu načrtu;
8.	sprejme poslovnik občinskega ljudskega odbora;
9.	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika ljudskega odbora, predsednike in člane svetov ter člane odborniških komisij;
10.	voli in razrešuje sodnika za prekrške ter njegovega namestnika;
11.	odloča o vprašanjih, ki so v zvezi z mandatnimi in imunitetnimi pravicami odbornikov;
12.	razpisuje volitve za posamezne ljudske odbor-
nike;
13.	ustanavlja gospodarske organizacije in zavode;
14.	izvršuje pravice, ki so dane ljudskemu odboru glede postavitve oziroma razrešitve direktorjev gospodarskih organizacij in upravnikov (direktorjev) zavodov;
15.	odloča o najetju občinskih posojil in prevzemu poroštev za posojila gospodarskih organizacij;
16.	odloča o višini nagrade za predsednika in podpredsednika ljudskega odbora in o povračilu stroškov odbornikom, čianom svetov in drugih kolegijskih organov ljudskega odbora;
17.	postavlja in razrešuje tajnike ljudskega odbora, šefe upravnih organov ljudskega odbora in inšpektorje;
18.	odloča o organizaciji upravnih organov in o sistemizaciji delovnih mest;
19.	sklepa o vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic občine;
20.	razpisuje občinski referendum;
21.	določa območja, za katera se sklicujejo zbori volivcev;
22.	opravlja druge zadeve, za katere je določeno z zakonom ali s tem statutom, da jih opravlja ljudski odbor samo na seji.
25.	člen
Ljudski odbor lahko ustanovi gospodarske organizacije in zavode po lastni pobudi ali na predlog krajevnih odborov, delovnih kolektivov, družbenih organizacij ali državljanov.	,
Občinski ljudski odbor lahko skupno z ljudskimi odbori drugih občin ustanovi podjetje ali zavod, če se dajo posamezne potrebe boljše in laže zadovoljiti s skupnimi sredstvi več občin
Ljudski odbor lahko veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina njegovih Članov, sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih članov, razen v tistih primerih, za katere je zakonom ali s tem statutom predpisana posebna večina.
Občinski statut sprejme ljudski odbor z večino glasov vseh odbornikov.
28.	člen
če obravnava ljudski odbor na svoji seji zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red na predlog sveta, lahko sodelujejo pri obravnavi tudi člani sveta, ki niso ljudski odborniki, ne morejo pa sodelovati pri glasovanju.
29.	člen
Natančnejše določbe za svoje delo na sejah predpiše ljudski odbor s poslovnikom.
30.	Člen
Odloki in odredbe občinskega ljudskega odbora ter odredbe njegovih svetov se objavljajo v ^Uradnem vestniku okraja Koper*.
V tem listu se objavljajo tudi ,sklepi o izvolitvi organov ter o imenovanju in razrešitvi uslužbencev, ki jih voli, imenuje, oziroma razrešuje ljudski odbor, odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in zavodov ter odločbe o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij z izvlečkom iz teh računov.
31.	člen
Odlok in odredbe občinskega ljudskega odbora začnejo veljati z dnem objave, če ni v samem predpisu drugače določeno; ne more pa biti določeno, da začne veljati predpis prej, kot je bil objavljen.
Družbeni plan in proračun veljata za vse leto, za katero sta sprejeta, če v njih samih ni drugače določeno.
3.	Odborniške komisije
32.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj, obravnavanje predlogov, izvrševanje anket in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti, sestavi ljudski odbor iz svojih članov stalne in začasne komisije.
Vsaka zadeva, ki se predloži ljudskemu odboru, da o njej odloči na seji, mora biti prej obravnavana v pristojni odborniški komisiji, če ljudski odbor v skladu s poslovnikom drugače ne sklene.
33.	člen
Občinski ljudski odbor ima 'stalne odborniške komisije:
1.	mandatno imunitetno komisijo, ki ima tri člane,
2.	komisijo za volitve in imenovanja, ki ima pet članov;
3.	komisijo za gospodarstvo, ki ima pet članov;
4.	komisijo za predpise in organizacijska vprašanja, ki ima pet članov ter
5.	komisijo za prošnje in pritožbe, ki ima tri člane.
Ljudski odbor lahko ustanovi tudi druge stalne komisije.
34.	člen
Mandatno-imunitetna komisija obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov, s prenehanjem odborniškega mandata, z razpisom volitev za izpraznjena odborniška mesta in z verifikacijo mandatov na novo izvoljenih odbornikov ter o tem poroča ljudskemu odboru.
Stran 140
URADNI VESTNIK
Štev. 18 — 16. marca 1966
Komisija za volitve in imenovanja proučuje oziroma daje predloge za volitve in razrešitve vseh organov, ki jih voli oziroma razrešuje ljudski odbor, ter predloge za imenovanja oziroma postavitve in razrešitve uslužbencev, ki jih imenuje, postavi oziroma razrešuje ljudski odbor, in o tem poroča ljudskemu odboru; razpisuje natečaj za uslužbence ljudskega odbora in postavlja tiste uslužbence, ki jih ne postavi ljudski odbor.
Komisija za gospodarstvo obravnava predloge občinskega družbenega plana in sklepnega računa ter predloge predpisov in ukrepov s področja gospodarstva in financ in o tem poroča ljudskemu odboru.
Komisija za predpise in organizacijska vprašanja obravnava vse predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema ljudski odbor, razen tistih, ki spadajo v delovno področje drugih komisij; obravnava organizacijska vprašanja in sistemizacijo delovnih mest v upravnih organih ljudskega odbora in o tem poroča ljudskemu odboru.
35.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe, ki jih pošljejo ljudskemu odboru državljani, organizacije in zavodi.
Komisija za prošnje in pritožbe v zvezi z vloženo prošnjo ali pritožbo lahko zahteva od občinskega organa potrebna pojasnila, preizkusi delo upravnega organa v taki zadevi in predlaga ustrezne ukrepe.
Komisija za prošnje in pritožbe mora sporočiti vlagatelju, kaj je ukrenila v zvezi s prošnjo oziroma pritožbo.
36.	člen
Predsednik in podpredsednik ljudskega odbora ter predsedniki svetov ne morejo biti člani stalnih od-borniških komisij.
4.	Predsednik ljudskega odbora
37.	člen
Predsednik ljudskega odbora se voli izmed odbornikov na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih vloži najmanj pet odbornikov.
38.	člen
Predsednik ljudskega odbora predstavlja ljudski odbor in zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik sklicuje in vodi seje ljudskega odbora skrbi za izvrševanje njegovih sklepov ter vsklajuje delo svetov in komisij ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od sveta ali komisije ljudskega odbora, naj postavi na dnevni red svoje seje posamezna vprašanja iz svojega področja. Svet oziroma komisija mora taka vprašanja obravnavati in o njih sklepati.
Predsednik opravlja tudi druge zadeve, ki spadajo po posameznih predpisih v njegovo delovno področje.	^
39.	člen
.,	predpisov in drugih aktov pošiljajo sve-
t! ljudskemu odboru po predsedniku, predsednik pa jih da v obravnavo pristojni odborniški komisiji.
40.	člen
H. ^L"'**'* predsednik občinskega ljudskega odbora, a kakšen predpis ali drug sklep sveta, ki je bil izdan Postopka, nasprotuje zakonu, sporoči to predsedniku sveta z zahtevo, naj svet predpis oziroma sklep ponovno obravnava. Ce ostane svet pri predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev predpisa oziroma sklepa in predloži sporno vrašanje ljudskemu odboru, da o teifodloč! na svoji prvi prihodnji seji.
ti. cien
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva
Satjem f	° admir
strativnem poslovanju upravnih organov in pripra o posameznem vprašanju iz svojega področja poišči za sejo ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali upravni organ ljudskega odbora Izven upravnega postopka, in predlaga ljudskemu odboru, da o njem odloči.
42.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od šefov upravnih organov ljudskega odbora, bodisi po tajniku ali pa naravnost od njih samih, potrebne podatke ali poročilo o posameznem vprašanju iz njihovega področja ali pa jim naroči, naj o posameznem vprašanju pripravijo poročilo za sejo ljudskega odbora oziroma sveta.
43.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko v nujnih primerih imenuje člane upravne komisije, katere delovno področje je določeno s predpisom višjega državnega organa. Tako imenovanje mora predložiti v potrditev ljudskemu odboru na njegovi prvi prihodnji seji.
44.	člen
Predsednik ljudskega odbora ima pravico v nujnih primerih sklicati sejo sveta, če je predsednik sveta odsoten ali če je na njegovo zahtevo predsednik sveta ne skliče. Predlog za dnevni red seje da v tem primeru predsednik ljudskega odbora.
45.	člen
Predsednik ljudskega odbora izdaja ljudski milici naloge za vzdrževanje reda in miru v občini in naloge za zavarovanje upravne izvršbe posameznih aktov ljudskega odbora in njegovih organov.
Predsednik ljudskega odbora lahko pooblasti tajnika ljudskega odbora, da izdaja naloge ljudski milici ljudskega odbora in njegovih organov.
^	46. člen
Predsednik ljudskega odbora sproži disciplinski postopek zoper tajnika ljudskega odbora in zoper sodnike za prekrške ter določi, kdo bo zastopal obtožbo.
47. člen
Predsednik ljudskega odbora podpisuje akte, ki jih je sprejel ljudski odbor na seji, in akte, v katerih zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik ljudskega odbora podpisuje skupno s predsednikom sveta odredbe sveta.
48. člen
Ljudski odbor ima podpredsednika; ta se voli na enak način kot predsednik.
Podpredsednik nadomešča predsednika, če je ta začasno odsoten ali zadržan.
Podpredsednik opravlja določene zadeve sednikovega delovnega področja, v mejah, ki loči ljudski odbor.
iz pred-jih do-
Za svoje delo v ljudskem odboru ima predsednik pravico do stalne mesečne nagrade; ta se mu plačuje mesečno vnaprej.	^
Predsednik ima pravico do plačanega letnega dopusta, ki znaša 30 dni.
Stalna mesečna nagrada in plačan letni dopust pri-padata tudi podpredsedniku, če je stalno zaposlen z opravljanjem svoje dolžnosti.
5.	Sveti
1.	Sestava in področje
50.	Člen
svete:**"'"" """"" °'"""'	Bistrice	tete
n,k	""""°'
sednikt d^t^""'"'' " "	Pred-
3.	Svet za komunalne zadeve in urbanizem ki ea sestavljajo predsednik in šest članov.	^
. 7	^ stanovanjske zadeve, ki gu sestavliaio
predsednik in šest članov	^navtjajo
Stav. 18 — 16. marca 1956
UKADNt VESTNA
Mtran 141
5.	Svet za šolstvo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov.
6.	Svet zu kulturo in prosveto, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov.
7.	Svet za zdravstvo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov.
8.	Svet za socialno skrbstvo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov.
9.	Svet za delovna razmerja, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov.
10.	Svet za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ga sestavljajo predsednik in deset članov.
11.	Svet za gostinstvo in turizem, ki ga sestavljajo predsednik in štirje člani.
51.	člen
Svet za splošno upravo opravlja zadeve s področja organizacije in dela upravnih organov ljudskega odbora, razen tistih del, ki spadajo v področje drugih svetov, zadeve matične službe in tudi zadeve varstva javnega reda in miru, varstva prometa, varnosti ljudi in premoženja ter pomoči osebam, ki so odpuščene vsled prestajanja kazni.
^6vet za gospodarstvo obravnava in predlaga občinski družbeni plan in opravlja zadeve s področja gospodarstva, vodnega gospodarstva in financ.
Svet za komunalne zadeve in urbanizem opravlja zadeve s področja urbanizma, gradbeništva, prometa in cest ter druge komunalne zadeve.
Svet za stanovanjske zadeve opravlja zadeve s področja stanovanjske politike in zavarovanja stanovanjskih pravic državljanov.
Svet za šolstvo opravlja zadeve s področja šolstva in predvojaške vzgoje v šolah.
Svet za prosveto in kulturo opravlja zadeve splošnega izobraževanja, organizira v ta namen tečaje in opravlja zadeve s področja drugega prosvetnega in kulturnega dela.
Svet za zdravstvo opravlja zadeve s področja zdravstva.
Svet za socialno skrbstvo opravlja zadeve s področja socialnega skrbstva (socialna pomoč, skrbništvo ipd.) in zadeve invalidskega varstva.
Svet za delo in delovna razmerja opravlja zadeve s področja delovnih razmerij.
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo opravlja zadeve s področja kmetijstva in gozdarstva.
Svet za turizem in gostinstvo opravlja zadeve s področja turizma in gostinstva.
52.	člen
Predsedhike in člane svetov voli ljudski odbor. Najmanj dva člana sveta izvoli ljudski odbor izmed svojih odbornikov, druge člane sveta pa izmed državljanov, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomorejo k uspešnemu delu sveta.
Ljudski odbor lahko zahteva od gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, da mu dajo predloge za člane svetov.
Ce predsednik sveta ni odbornik, lahko sodeluje pri delu ljudskega odbora, če je na dnevnem redu vprašanje s področja sveta, nima pa pravice glasovati.
Predsednik, podpredsednik in uslužbenci ljudskega odbora okraja Koper in občine Ilirska Bistrica ne morejo biti člani sveta.
Nihče ne more biti član v več kot dven svetih.
2.	Pravice in dolžnosti
53.	člen
Sveti ljudskega odbora na svojem področju:
1.	skrbijo za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi višjih državnih organov in smernice, ki so jih izdali za to upravičeni organi za izvrševanje teh predpisov; skrbijo, da se izvršujejo predpisi občinskega ljudskega odbora in njegove smernice za izvrševanje teh predpisov;
2.	izdajajo odredbe na podlagi in v mejah zakona
in drugih splošnih predpisov višjih državnih organov in svojega ljudskega odbora. Ce so s temi predpisi za to izrecno pooblaščeni;
3.	obravnavajo načelna vprašanja iz svojega delovnega področja, usmerjajo delo ustreznih upravnih organov in nadzorujejo izvrševanje svojih sklepov;
4.	predlagajo ljudskemu odboru, da izda predpise in druge akte in da odredi potrebne ukrepe;
5.	dajejo komisiji za volitve in imenovanja pred-< ioge za volitve, imenovanja, postavitve in razrešitve,
če so za to pooblaščeni;
6.	predlagajo ustanovitev, združitev in ukinitev zavodov;
7.	dajejo predpisano pritrditev oziroma potrditev iz pristojnosti ljudskega odbora, razen če spada to v izključno pristojnost ljudskega odbora ali drugih organov;.
8.	dajejo proračunski komisiji predloge predračunov dohodkov in izdatkov upravnih organov in predračunskih zavodov; obravnavajo predloge predračunov finančno samostojnih zavodov in posebnih skladov, ki se potrjujejo skupno s proračunom in dajejo mnenje o teh predlogih;
9.	opravljajo druge izvršilne in upravne zadeve, ki so z zakoni ali z drugimi predpisi višjih državnih organov, s tem statutom ali z drugimt predpisi ljudskega odbora dane v njihovo področje.
Sveti so za svoje delo odgovorni ljudskemu odboru.
Ljudski odbor lahko razveljavi ali odpravi nezakonit akt sveta; vsak drug akt sveta, razen če je bil izdan v upravnem postopku, pa lahko spremeni s svojim aktom aii pa naroči svetu, naj svoj akt spremeni sam po danih smernicah.
Pri sprejemanju novega akta se more svet držati smernic, ki mu jih da ljudski odbor.
Ce ljudski odbor odpravi smernice, ki jih je izdal svet, lahko ljudski odbor tudi sam izda nove smernice.
54.	člen
Sveti odločajo v upravnem postoku samo, če se za to pooblaščeni z zakonom ali s predpisom, izdanim na podlagi zakonskega pooblastila, z odlokom okrajnega ljudskega odbora ali z odlokom občinskega ljudskega odbora.
Z odlokom okrajnega oziroma občinskega ljudskega odbora se samo za take upravne zadeve, v katerih se odloča po prosti presoji, lahko določi, d^ odloča svet v upravnem postopku.
Svet odloča s sklepom v upravnih zadevah, upravno odločbo pa izda upravni organ ljudskega odbora, ki je pristojen za te zadeve.
55.	člen
Predlog družbenega plana in predlog proračuna se objavita, da se omogoči organom upravljanja gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, zborom volivcev in krajevnim odborom, da dajo svoje pripombe in predloge.
Pripombe in predloge, ki jih pri sestavi končnega besedila družbenega plana ali proračuna ne upošteva, mora svet za gospodarstvo oziroma komisija za proračun predložiti občinskemu ljudskemu odboru skupno s predlogom družbenega plana oziroma proračuna.
56.	člen
Ce kakšna zadeva s področja enega sveta spada ali posega v področje drugega sveta, mora svet pred odločanjem povprašati za mnenje drugi svet.
Ce je sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, da o tem, kateri svet naj rešuje tako zadevo, mnenje predsednik ljudskega odbora. Svet, ki se ne strinja z mnenjem predsednika, lahko zahteva, naf o tem odloči ljudski odbor.
9tm* IM
BRABNf VESTNfK
štev M — 1* marea i%M
3.	Delo svetov
57.	člen
Sveti ljudskega odbora opravljajo zadeve iz svojega delovnega področja na sejah.
Predsednik sveta obvesti o sklicanju seje predsednika ljudskega odbora.
Vabilo na sejo sveta se obenem s predlogom dnevnega reda in z gradivom dostavi članom sveta najmanj tri dni pred sejo.
Seje sveta se lahko udeležijo tudi člani ljudskega odbora, ki niso člani sveta. Ti imajo pravico sodelovati v obravnavi, nimajo pa pravice glasovati.
Seje sveta se mora udeležiti šef ustrezne organizacijske enote; svet pa lahko pokliče na sejo tudi druge uslužbence ljudskega odbora zaradi potrebnih pojasnil.
98.	člen
Predsednik sveta lahko za potrebe sveta zahteva od Sefa ustrezne organizacijske enote, naj poroča o delu organizacijske enote ali da posamezno vpraSanje s področja sveta pripravi za sejo sveta
59.	člen
O	seji se vodi zapisnik; podpišeta ga predsednik sveta in zapisnikar. En izvod zapisnika je treba najpozneje dva dni po seji po tajniku ljudskega odbora dostaviti predsedniku ljudskega odbora.
Tajnik ljudskega odbora določi, kateri uslužbenec bo pisal zapisnik o sejah sveta in opravljal drugo administrativno delo v zvezi z delom sveta.
60.	člen
Zapisnik o delu sveta obsega podatke o številu navzočih in odsotnih članov sveta, dnevni red seje, sprejete sklepe in posebna mnenja posameznih članov sveta.
81. člen
Od časa do časa, najmanj pa enkrat vsakega poi leta, mora svet v okviru svojega področja obravnavati delo ustreznega upravnega organa.
62.	člen
Pri opravljanju zadev s svojega področja sodeluje svet z gospodarskimi in družbenimi organizacijami ter zavodi, ki delajo na tem področju.
Te organizacije in zavodi imajo pravico dajati svetu predloge in pripombe o posameznih vprašanjih iz njegovega področja. Svet mora take predloge in pripombe obravnavati na svoji prvi prihodnji seji in obvestiti predlagatelja o sprejetih sklepih.
63.	člen
Svet daje ljudskemu odboru redna poročila o izvrševanju zadev in o drugih vprašanjih iz svojega delovnega področja, splošno poročilo pa mu mora predložiti najmanj enkrat letno.
64.	člen
Svet lahko sprejme svoj poslovnik; poslovnik sveta potrdi občinski ljudski odbor.
65.	člen
Svet lahko ustanovi komisije za proučevanje posameznih vprašanj in za pripravljanje predlogov za svet. Komisija Sveta ne more izdajati odločb.
6.	Upravni organi
*	1. Vrsta in pravice
66.	člen
Za neposredno uporabo zakonov in drugih predpisov, za strokovno obdelavo in pripravo aktov ljudskega odbora in njegovih organov, za izvrševanje njihovih sklepov, za opravljanje drugih upravnih zadev, ter za opravljanje admlnistrativno-tehničnih za-
dev iz svoje pristojnosti, ima ljudski odbor odseke, uprave, upravne zavode, upravne komisij#, inšpekcije, krajevne urade in druge upravne organe.
Za opravljanje komunalnih služb in posameznih upravnih zadev lahko ljudski odbor ustanovi posebne zavode ali takim zavodom poveri te službe in zadeve.
67.	člen
Pri opravljanju zadev iz svojega delovnega področja, izdajajo upravni organi odločbe v upravnem postopku, nadzorujejo izvajanja zakonov in drugih predpisov, opravljajo upravna dejanja in izvršujejo upravne ukrepe, za katere so pooblaščeni.
68.	člen
Upravni organi občinskega ljudskega odbora opravljajo vse upravne zadeve iz pristojnosti ljudskega odbora, razen tistih posameznih zadev, ki so z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov ali s tem statutom dane v področje ljudskega odbora, sveta ali drugega posameznega organa občinskega ljudskega odbora.
69.	člen
Zadeve s svojega področja opravljajo upravni organi samostojno na podlagi in v mejah zakonov, predpisov višjih državnih organov in predpisov občinskega ljudskega odbora ter v skladu s splošnimi smernicami, ki jih da občinski ljudski odbor in njegov svet.
Pri izvrševanju posameznih upravnih opravil in ukrepov izven upravnega postopka se morajo upravni organi ravnati po navodilih ljudskega odbora in njegovih svetov.
Občinski ljudski odbor in pristojni svet lahko razveljavita ali odpravita vsako odločbo upravnega organa občinskega ljudskega odbora, razen če je bila izdana v upravnem postopku.
Pri izdaji novega akta se mora upravni organ ravnati po smernicah, ki mu jih da ljudski odbor oziroma svet.
70.	člen
Vsi upravni organi občinskega ljudskega odbora sodelujejo drug z drugim pri opravljanju zadev iz svojega področja.
Administrativno poslovanje upravnih organov vsklajuje tajnik ljudskega odbora.
71.	člen
Temeljni upravni organi in zavodi se ustanavljajo, odpravljajo in združujejo s statutom, ali v mejah statuta z odlokom ljudskega odbora.
Notranjo organizacijo temeljnih upravnih organov in zavodov predpiše občinski ljudski odbor z odlokom.
V okviru teh organov in zavodov so lahko odseki, referati in druge notranje organizacijske enote ter inšpekcije.
2.	Tajnik ljudskega odbora
72.	člen
Tajnik ljudskega odbora načeljuje administraciji, organizira njeno delo in nadzoruje njeno poslovanje.
Tajnik pomaga predsedniku pri pripravljanju sej ljudskega odbora in pri vsklajevanju dela posameznih svetov in komisij ljudskega odbora.
Tajnik lahko v sporazumu s predsednikom ljudskega odbora zahteva, naj svet ali upravna komisija ljudskega odbora postavi na dnevni red seje posamezno vprašanje s področja poslovanja uprave ter personalna vprašanja s področja sveta oziroma komisije. Ce svet oziroma komisija to odkloni, sporoči to tajnik predsedniku ljudskega odbora.
Tajnik ljudskega odbora je za svoje delo odgovoren ljudskemu odboru in predsedniku ljudskega odbora.
73.	člen
Tajnik ljudskega odbora opravlja zlasti tele zadeve:
1.	skrbi za organiziranje in za redno, pravočasno
Štev, 18 — 18. merce 1858
URADNI VESTNIK
Štren 14!
in pravilno poslovanje upravnih organov ljudskega odbora ter vsklajuje delo posameznih odsekov, uprav in drugih upravnih organov po njihovih starešinah;
Z. daje o pomembnejših vprašanjih pravno mnenje ljudskemu odboru in njegovim svetom;
3.	udeležuje se sej ljudskega odbora, lahko pa tudi sej svetov in sodeluje pri obravnavanju, nima pa pravice glasovati; poroča predsedniku ljudskega odbora, če misli, da kakšen akt sveta ni v skladu z zakonom, z drugimi predpisi višjih državnih organov ali z odloki ljudskega odbora;
4.	poroča ljudskemu odboru o poslovanju upravnih organov ijudskega odbora in o ukrepih, ki jih je storil zaradi odprave pomanjkljivosti;
5.	razporeja v skladu s predpisi uslužbence ljudskega odbora v posamezne osnovne organizacijske enote ljudskega odbora;
6.	izdaja odločbe oziroma odloča o uslužbenskih razmerjih glede uslužbencev, za katere je pristojen po določbah tega statuta; odloča o delovnih razmerjih delavcev;
7.	odloča o kaznovanju uslužbencev ljudskega od-, bora za disciplinske nerednosti; sproži disciplinski postopek zaradi prestopkov uslužbencev in določi, kdo bo zastopal obtožbo; odloča o kaznovanju delavcev za disciplinske prekrške;
8.	določa razpored letnega dopusta za uslužbence in delavce;
9.	opravlja druge zadeve, ki spadajo po predpisih višjih državnih organov in ljudskega odbora v njegovo delovno področje; pravico kaznovanja za disciplinske nerednosti lahko tajnik prenese na starešine temeljnih upravnih organov.
74.	člen
Tajnik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanih aktov upravnih organov občinskega ljudskega odbora, če ugotovi, da so v nasprotju z zakonom, mòra pa o vsakem takem primeru takoj obvestiti predsednika sveta in predsednika ljudskega odbora.
Če misli tajnik ljudskega odbora, da je akt, ki ga je izdal upravni organ izven upravnega postopka nepravilen ali da bi lahko z izvršitvijo akta nastala škoda, sporoči to predsedniku sveta in predsedniku ljudskega odbora,
75.	člen
Tajniku ljudskega odbora pomaga potrebno število uslužbencev pri opravljanju upravnih in strokovnih zadev iz njegovega področja ter zadev v zvezi s pripravljanjem sej ljudskega odbora in z delom odborniških komisij.
3. Temeljni upravni organi in zavodi
a) odseki
76.	čien
Občinski ijudski odbor Ilirska Bistrica ima tele odseke:
2.	odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve.
77.	člen
Odsek za splošne zadeve in proračun opravlja splošno pisarniško službo in zadeve narodne obrambe; opravlja zadeve v zvezi s krajevnim redom in mirom, z varnostjo krajevnega prometa, s podaljšanjem delovnega časa v gostiščih; vodi knjige državljanskih stanj; sprejema prijave in odjave bivanja; opravlja zadeve v zvezi s požarno varnostjo in s službo protiletalskega varstva; pripravlja predlog proračuna in sklepnega računa; opravlja računovodsko delo; opravlja upravne zadeve s področja zdravstva, socialnega skrbstva (socialne pomoči, v varstvu matere in otroka, skrbništvo in podobno), invalidskega varstva, socialnega zavarovanja, dela in posredovanja dela; upravne zadeve s področja šolstva, kulturnih zavodov, prosvetnih in kulturnih delavnosti ter telesne in pred-vojaške vzgoje; opravlja zadeve zemljiških premo-ivnjako-pravnih razmerij In druge splošno upravni
zadeve, ki ne spadajo v področje odseka za gospodarstvo in komunalne zadeve oziroma uprave za dohodke.
Odsek za gospodarstvo In komunalne zadeve opravlja upravne zadeve s področja gospodarstva (industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, kmetijstva, gozdarstva, gostinstva in turizma), iinanc, prometa, gradbeništva, vodnega gospodarstva in urbanizma, stanovanjskih in komunalnih zadev,
u	*	-	.
78.	člen
Službo tržne inšpekcije, kmetijske inšpekcije, veterinarske inšpekcije, gradbene inšpekcije in sanitarne inšpekcije opravljajo inšpektorji v okviru ustreznih odsekov.
Inšpektorji samostojno opravljajo zadeve, ki so jim naložene z zakonom.
Za opravljanje posameznih zadev inšpekcije lahko ljudski odbor v okviru posameznih odsekov ustanovi inšpekcije kot posebne organizacijske enote.
79.	člen
Na čelu posameznega odseka je šef odseka.
b) Uprava za dohodke
80.	člen
Uprava za dohodke odmerja in izterjuje davke in druge davščine državljanov, nadzoruje kako plačujejo družbene prispevke gospodarske in druge organizacije ter vodi upravno kazenski postopek za finančne prekrške po posebnih predkisih.
Na čelu uprave je šef uprave.
e) upravni zavodi
81.	člen
Ljudski odbor lahko v skladu s predpisi višjih državnih organov s posebnim odlokom ustanovi upravne zavode za opravljanje posameznih tehničnih in strokovnih služb iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora.
Na čelu upravnega zavoda je upravnik (direktor) zavoda.
č) upravne komisije
32.	člen
Občinski ljudski odbor lahko za izvajanje posameznih upravnih nalog ustanovi posebne upravne komisije.
Občinski ljudski odbor lahko pooblasti upravne komisije za vodstvo upravnega postopka in za izdajanje odločb samo v takih zadevah, za katere je to določeno s predpisi občinskega ljudskega odbora, če se odloča po prosti presoji.
83.	člen
Občinski ljudski odbor ima tudi druge upravne komisije, ki so določene z zakonskimi predpisi, kot na primer proračunsko komisijo, davčno komisijo, komisijo za ocenitev zapuščin, komisijo za volilne imenike in druge komisije.
Te upravne komisije opravljajo zadeve, ki so jim dane s predpisi višjih državnih organov, na podlagi katerih so postavljene.
Poleg nalog, ki jih ima po zakonu, določa proračunska komisija predlog proračuna in sklepnega računa in ju predloži občinskemu ljudskemu odboru.
4.	šefi odsekov, šef! uprav In inšpekcij ter upravniki (direktorji) upravnih zavodov
84.	člen
Sefi odsekov, šefi uprav in inšpekcij ter upravniki (direktorji) upravnih zavodov na področju ustreznega upravnega organa:
1.	vodijo upravni pottopek in izdajajo odločbe,
Stran 144
URADN! VKSTNfK
SteV IS
16. marca 1956
postopek vodijo tudi takrat, kadar odloča o upravm zadevi ljudski odbor ali svet;
2.	organizirajo službo in določajo dodeljenim uslužbencem delovna mesta.
V zadevah, v katerih je v upravnem postopku odločil ljudski odbor ali svet, izda odločbo šef odseka oziroma šef uprave.
Ljudski odbor lahko za izdajanje odločb v upravnem postopku s področja odseka pooblasti šefa odseka, po potrebi pa tudi druge upravne in strokovne uslužbence.
85.	člen
Sef poroča tajniku ljudskega odbora o poslovanju in o ukrepih, ki jih je storit za izboljšanje dela.
7.	Poseben občinski organ
Sodnik za prekrške
86.	člen
Upravni kazenski postopek o prekrških, določenih s predpisi občinskega ljudskega odbora ter o vseh prekrških določenih z drugimi predpisi, za katere ni pristojen okrajni sodnik za prekrške ali kakšen drug državni organ, vodi na prvi stopnji občinski sodnik za prekrške.
87.	čien
Sodnika za prekrške in njegovega namestnika voli in razrešuje ljudski odbor.
Za sodnika za prekrške in za njegovega namestnika je lahko izvoljen, kdor ima pravno fakulteto in najmanj pel let upravne ali sodne prakse.
Ce se na razpis za mesto sodnika za prekrške ne javi nihče, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena, se za sodnika za prekrške izvoli oni ude- . leženec natečaja, ki je najprimernejši za opravljanje te službe.
8.	Krajevni uradi
88.	čien
Da bi bile določene občinske upravne službe bližje prebivalstvu, ima občinski odbor tele krajevne urade:
1.	V Jablànici za območje naselij: Jablanica, Vrbovo, Vrbica, Kuteževo, Podgraje, Trbčane, Zabiče in Gornji Zemon;
.	2. V Jeišanah za območje naselij: Jelšane, Dole-
nje, Novokračine, Nova vas, Fabci, Sušak in Veliko brdo;
3.	V Knežaku za območje naselij: Knežak, Koritnice, Šembije in Podtabor;
4.	V Premu za območje naselij: Prem, Smrje, Celje, Prelože, Dolenja Bitnja, Gorenja Bitnja, Kilovče, Janeževo brdo in Ratečevo brdo.
Na čelu krajevnega urada je šef krajevnega urada; postavi ga občinski ljudski odbor.
Krajevni urad ima svoj delovodnik in pečat.
Samo s statutom se lahko ustanovijo novi ali odpravijo obstoječi krajevni uradi.
89.	člen
Krajevni urad opravlja tele zadeve:
1.	vodi matične knjige; državljansko knjigo in volilne imenike ter izdaja izpiske iz njih;
2.	izdaja živinske potne liste;
3.	opravlja poslovanje za krajevni odbor;
4.	sprejema vloge državljanov na občinski ljudski odbor;
5.	opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži občinski ljudski odbor.
90.	člen
Krajevni uradi delajo po navodilih tajnika občinskega ljudskega odbora, v strokovnem pogledu pa tudi po navodilih pristojnega upravnega organa občinskega ljudskega odbora.
Krajevni urad opravlja poslovanje za krajevni odbor po navodilih krajevnega odbora.
9.	Uslužbenci ljudskega odbora
91.	člen
Uslužbenci ljudskega odbora so državni uslužbenci.
Status uslužbencev ljudskega odbora je določen z zakonom.
Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo delo, ki jim je odkazano.
Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo službo samostojno in ob osebni odgovornosti v mejah določenega delovnega področja in pravic; pri tem se morajo ravnati po zakonih in navodilih pristojnih organov.
Uslužbenec ni dolžan izvršiti nezakonito smernico ali naročilo. V takem primeru mora uslužbenec opozoriti na nezakonitost izdane smernice oziroma naročila; če pa organ, ki je izdal tako smernico aii naročilo, tako izvršitev pismeno ponovi, jo je uslužbenec dolžan izvršiti, razen, če bi izvršitev pomenila kaznivo dejanje ali če bi se s tem hudo oškodovali državni interesi; v takem primeru pa mora uslužbenec obvestiti predsednika občinskega ljudskega odbora ter predsednika ali tajnika Okrajnega ljudskega odbora Koper.
92.	člen
Delovna mesta in pogoje glede strokovne izobrazbe za posamezna delovna mesta pri organih občinskega ljudskega odbora predpiše občinski ljudski odbor s pritrditvijo Okrajnega ljudskega odbora Koper.
če v dveh mesecih ni izdana odločba o pritrditvi, se šteje, da je pritrditev dana.
93.	člen
Za tajnika občinskega ljudskega odbora se lahko postavi, kdor ima dovršeno pravno fakulteto, strokovni izpit in najmanj pet let strokovne prakse.
Za postavitev tajnika veljajo ustrezne določbe tretjega odstavka 87. člena tega statuta.
94.	člen
Uslužbenci se lahko postavijo samo na sistemizirana delovna mesta {92. čien).
95.	čien
Uslužbenci občinskega ljudskega odbora se postavljajo na podiagi razpisa. Natečaj razpiše komisija za volitve in imenovanja.
Komisija iz prejšnjega odstavka presoja, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom in z razpisom, ter predlaga za postavitev oziroma postavi izmed kandidatov, ki izpolnjujejo te pogoje, tistega, ki je najprimernejši za posamezno službo. Komisija mora v svojem predlogu za postavitev navesti imena vseh kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje.
Na podlagi izida razpisa postavi občinski ljudski odbor tajnika, starešine osnovnih upravnih organov in inšpektorje, druge uslužbence pa postavi komisija za volitve in imenovanja.
Kdor se je potegoval za razpisano mesto ali je njegov pravni interes prizadet, se lahko pritoži zoper akt o postavitvi, če misli, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku, ali da postavljeni ne izpolnjuje pogojev, ki so predpisani z zakonom in razpisom. Ce organ, ki odloča o pritožbi, ugotovi, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku, razveljavi akt o postavitvi in razpis, v drugih primerih pa razveljavi samo akt o postavitvi.
96.	člen
Za postavitev tajnika občinskega ljudskega odbora, starešin osnovnih upravnih organov in zavodov ter inšpektorjev občinskega ljudskega odbora je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora.
Za postavitev uslužbencev občinskega ljudskega odbora, ki nimajo potrebne strokovne izobrazbe, ki je določena za delovno mesto, za katero se postavijo, ali izpita, na podiagi katerega se ta izobrazba prizna, je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega
Štev. 18 — 16. marca 1956
URADNI VESTNIK
Stran 145
ljudskega odbora. Uslužbenci, ki nimajo določenih pogojev glede strokovne izobrazbe, se smejo postaviti na določeno delovno mesto samo kot vršilci dolžnosti.
Zoper odločbo personalne komisije, s katero se odreče pritrditev iz prejšnjega odstavka, je dovoljena pritožba na državnega sekretarja za občo upravo in proračun LRS.
97.	člen
O razrešitvi uslužbenca, ki ga je postavil ljudski odbor, odloči ljudski odbor, o razrešitvi drugih uslužbencev pa komisija za volitve in imenovanja.
Za odpoved uslužbencem ljudskega odbora je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora Koper.
98.	člen
Odločbo o postavitvi in razrešitvi tajnika ljudskega odbora, starešin temeljnih upravnih organov in inšpektorjev izda predsednik ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora izda tudi drugo odločbo o službenih razmerjih teh uslužbencev, če ni z zakonom drugače določeno.
III. Krajevni odbori
1	Sestava in volitev
99.	člen
Na območju občine Ilirska Bistrica se ustanovijo krajevni odbori za tale krajevna območja:
1.	Brce
za naselje Brce;
2.	Celje
za naselje Celje;
3.	Dobrepolje
za naselje Dobrepolje;
4.	Dolenje
za naselje Dolenje;
5.	Dolenji Zemon
za naselje Dolenji Zemon;
6.	Gorenja Bitnja
za naselji Gorenja in Doljna Bitnja;
7.	Gorenji Zemon
za naselje Gorenji Zemon;
8.	Harije
za naselje Harije;
9.	Jablanica
za naselje Jablanica;
10.	Janeževo brdo
za naselje Janeževo brdo;
11.	Jasen
za naselje Jasen;
12.	Jelšane
za naselje Jelšane;
13.	Kilovče
za naselje Kilovče;
14.	Knežak
za naselje Knežak;
15.	Koritnica
za naselje Koritnica
16.	Koseze
za naselje Koseze;	*	\
17.	Kuteževo
za naselje Kuteževo;
18.	Mala Bukovica
za naselje Mala Bukovica;
19.	Mereče
za naselji Mereče in Podstenjšek;
20.	Novokračine
za naselji Novokračine in Nova vas;
21.	Pavlica
za naselje Pavlica;
22.	Podgraje
za naselje Podgraje;
23.	Podstenje
za naselje Podstenje;
24.	Prem
za naselje Prem;
25 Prelože
za naselje Prelože;
26.	Ratečevo brdo
za naselje Ratečevo brdo;
27.	Rečica
za naselje Rečica;
28.	Sobonje
za naselje Sobonje;
29.	Smrje
za naselje Smrje;
30.	Soze
za naselje Soze;
31.	Starod
za naselje Starod;
32.	Sušak
za naselji Sušak in Fabci;
33.	Studena gora
za naselje Studena gora;
34.	Šembije
za naselji Šembije in Podtabor;
35.	Tominje
za naselje Tominje
36.	Topole
za naselje Topole;
37.	Trbčane
za naselje Trbčane;
38.	Veliko brdo
za naselje Veliko brdo;
39.	Velika Bukovica
za naselje Velika Bukovica;
40.	Vrbica
za naselje Vrbica;
41.	Vrbovo
za naselje Vrbovo;
42.	Zabiče
za naselje Zabiče	.
43.	Zajelšje
za naselji Zajelšje in Gržani;
44.	Zarečica
za naselje Zarečica;
45.	Zarečje
za naselje Zarečje.
100.	člen
Krajevni odbor sestavljajo tisti odborniki občinskega ljudskega odbora, ki so bili izvoljeni na območju, za katero je ustanovljen krajevni odbor in določeno število članov, ki jih izvolijo volivci tega območja na zborih volivcev.
Krajevni odbor ima pet do devet članov. Število članov določi občinski ljudski odbor.
101.	člen
Ce se opravijo za območje krajevnega odbora zbori volivcev po posameznih delih krajevnega območja, določi občinski ljudski odbor število članov krajevnega odbora, ki jih volijo volivci na posameznem zboru, in sicer sorazmerno s številom prebivalcev z območja posameznega zbora volivcev tako, da se voli vsak član krajevnega odbora na enako ali približno enako število prebivalcev.
102.	člen
. Za člana krajevnega odbora je lahko izvoljen vsak državljan, ki je vpisan v volilnem imeniku in stalno živi na območju krajevnega odbora.
103.	Člen
Za izvolitev članov krajevnega odbora skliče zbor volivcev predsednik občinskega ljudskega odbora.
Kandidate za tiste člane krajevnega odbora, ki jih voli zbor volivcev, lahko predlaga vsak na zboru navzoči volivec.
Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največ glasov.
Glasuje se javno z dviganjem rok.
Predsedstvo zbora volivcev vodi glasovanje in ugotavlja izid glasovanja.
104.	člen
Zbor volivcev, na katerem se volijo člani krajevnega odbora, se lahko opravi samo, če je navzočih vsaj desetina vseh volivcev z območja, za katero se opravi zbor, najmanj pa 30 volivcev.
Stran 146
URADNI VESTNIK
Štev. 18 — 16. marca 1956
105.	člen
Tisti člani krajevnega odbora, ki jih voli zbor volivcev, se volijo na novo po vsakih splošnih volitvah v občinski ljudski odbor.
Zbor volivcev lahko vsak čas razreši člana krajevnega odbora, ki ga je izvolil in izvoli namesto njega drugega.
2	Področje krajevnega odbora
106.	člen
Krajevni odbor obravnava zadeve, ki imajo neposreden pomen za kraj in za občino in daje občinskemu ljudskemu odboru predloge in mnenje za rešitev takih vprašanj.
Ce gre za pomemnejše vprašanje, ga mora krajevni odbor poprej predložiti zboru volivcev v obravnavanje.
107.	člen
Krajevni odbor samostojno opravlja tele zadeve: skrbi za graditev in vzdrževanje komunalnih objektov v kraju kot na primer: krajevnih cest in ulic, javnih vodovodov in vodnjakov, napajališč, javne razsvetljave, prkov in podobno; nadzoruje, da se uporabljajo ti objekti v skladu s predpisanim redom;
upravlja splošno ljudsko premoženje, ki je dano kraju v uporabo;
—	skrbi za pravilno izkoriščanje krajevnih pašnikov in za to, da ^e pašniki uporabljajo po določenem redu, izterjuje predpisano pašnino;
—	nadzoruje delo poljskih čuvajev;
skrbi za čiščenje in vzdrževanje krajevnega trga, ulic in uličnih kanalov v kraju; nadzoruje izvrševanja obveznosti, ki iz tega izvirajo za državljane;
—	skrbi za upravljanje krajevnega pokopališča; skrbi za organiziranje ukrepov zoper požar,
poplavo in druge elementarne nesreče; organizira izvrševanje ukrepov za zavarovanje pred takimi nesrečami.
Občinski ljudski odbor da lahko s pritrditvijo Okrajnega ljudskega odbora Koper s posebnim odlokom v delovno področje krajevnega odbora tudi druge zadeve.
Pri upravljanju splošnega ljudskega premoženja in pri opravljanju služb lahko krajevni odbor odreja potrebne ukrepe.
Ce krajevni odbor katere od naštetih zadev ne izvrši ali ne izvrši pravočasno, jo lahko izvrši občinski ljudski odbor sam.
Občinski ljudski odbor ima pravico razveljaviti ali odpraviti nezakonite in nepravilne akte, ki jih izda krajevni odbor izven upravnega postopka.
111.	člen
Krajevni odbor odloča v upravnih zadevah v mejah svojega delovnega področja s sklepom, upravno odločbo pa izda krajevni urad.
Krajevni odbor lahko, namesto da bi se izdala upravna odločba, sporoči stranki svoj sklep o upravni stvari tako, da ji da v pogled sejni zapisnik, v katerem je vpisan sklep. S podpisom na izvirniku sejnega zapisnika in s pristavkom dneva potrdi stranka, kdaj ji je bil sklep sporočen.
Ce območje krajevnega odbora ne spada v območje krajevnega urada, sporoči krajevni odbor stranki svoj sklep o upravni stvari po določbi drugega odstavka tega člena.
Zoper odločbo oziroma sklep "po prejšnjih odstavkih ima stranka pravico do ugovora na občinski ljudski odbor v osmih dneh potem, ko ji je bila odločba dostavljena oziroma sklep sporočen.
Na podlagi ugovora izda pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora odločbo in jo dostavi stranki, ki je vložila ugovor. Zoper to odločbo ima stranka, ki z njo ni zadovoljna, pravico do vseh pravnih sredstev, ki so po veljavnih predpisih dovoljena zoper odločbe, izdane v upravnem postopku na prvi stopnji.
112.	člen
Sredstva za izvrševanje nalog krajevnega odbora se zagotovijo v občinskem proračunu.
Krajevni odbor ima lahko predračun dohodkov in izdatkov, ki je sestavni del občinskega proračuna. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna krajevnega odbora je predsednik krajevnega odbora.
Občinski ljudski odbor lahko določi, da se dohodki od krajevnih pašnikov, del občini pripadajočih dohodkov od komunalnih zavodov na območju krajevnega odbora in tudi del drugih občinskih dohodkov, ki se dosežejo na območju krajevnega odbora, uporabijo samo za potrebe kraja.
Krajevni odbor mora predložiti zboru volivcev v obravnavanje predlog za porazdelitev in uporabo (načrt razdelitve in uporabe) sredstev iz proračuna krajevnega odbora.
113.	člen
108.	člen
Krajevni odbor sodeluje pri izvajanju zakonov in drugih predpisov na svojem območju. V ta namen krajevni odbor:
—	pomaga občinskemu ljudskemu odboru oziroma njegovim organom pri organiziranju in izvrševanju vseh zadev, ki jih opravlja občinski ljudski odbor na območju krajevnega odbora;
—	seznanja državljane na zborih volivcev ali oa
lSsk^° JL	*" drugimi predpisi občinskega
judskega odbora m njegovih svetov ter s predpisi drugih državnih organov;	copisi
—	sprega izvajanje' teh predpisov in predlaga o črnskemu ljudskemu odboru ukrepe, s katerimi naj bi se zagotovilo pravilno izvrševanje teh predpisov;
na zahtevo občinskega ljudskega odbora nie-govih komisij m svetov daje mnenja in predloge o P ameznih vprašanjih iz njihove pristojnosti-
—	predlaga skrbnike za mladoletne in druge osebe, ki se postavijo pod skrbništvo;
—	spremlja delo uslužbencev krajevnega nraria ter drugih uslužbencev občinskega ljudskegf Jhnr kadar delaj. „a območju krajevna odborfin^'
d^"*" """°*""" °"b.ru M MboWsnj. nji-
109.	člen
S Pepisi. P, , su,du'. kra^j
110.	člen
cdb^""""	°"""'	del. krajevne,.
Z dohodki iz posebnega krajevnega prispevka, ki je na zakonit način vpeljan za potrebe kraja, razpolaga krajevni odbor.
3. Način dela
114.	člen
Krajevni odbor dela na sejah.
Na prvi seji si izvoli krajevni odbor predsednika Predsednik pripravlja, sklicuje in vodi seje.
Dnevni red seje določi krajevni odbor na predsednikov predlog.
Krajevni odbor sprejema sklepe z večino glasov svojih članov.	^
115.	člen
^ najmanj enkrat letno občinskemu ljudskemu odboru poročilo o svojem
116.	člen
Dolžnost predsednika in članov krajevnega odbora je častna družbena služba.	Javnega odbo
117.	člen
šuie^oh^iT	krajevnega odbora izvr-
ujc občinski ljudski odbor praviloma po krajevnih
Hjdi L,*""""" °*"*"- """" ""-i' sv.jj
IV. Zbori volivcev
118. člen
Na območju občine Ilirska Bistrica se sklicui^^
'° °*"-""
3tev. 18 — 16. marca 1966
URADNI VESTNIK
Stran 147
V	mestu Ilirska Bistrica se sklicujejo zbori volivcev za tale območja:
1.	Ilirska Bistrica — center;
2.	Ilirska Bistrica — Trnovo.
S sklepom občinskega ljudskega odbora se lahko določi, da se na posameznih območjih, naštetih v prejšnjem odstavku, sklicujejo zbori volivcev po posameznih delih krajevnega območja.
119.	člen	j
' Občinski ljudski odbor mora najmanj enkrat letno, krajevni odbor pa najmanj vsakega pol leta enkrat poročati zboru volivcev o svojem delu.
120.	člen
Odborniki občinskega ljudskega odbora morajo najmanj enkrat letno poročati o svojem delu in o delu občinskega ljudskega odbora na zborih volivcev v volilni enoti, v kateri so izvoljeni. Poročati morajo tudi, če zahteva to od njih zbor volivcev ali najmanj desetina volivcev.
C e skliče zbor volivcev predsednik občinskega ljudskega odbora, ga začne in vodi do izvolitve zbo-rovega predsedstva predsednik sam ali pa odbornik, ki ga on določi; če skliče zbor volivce\^krajevni odbor, ga začne in vodi do izvolitve zborovega predsedstva član krajevnega odbora, ki ga določi krajevni odbor.
O zboru voiivcev se napravi zapisnik, ki se mora takoj poslati občinskemu ljudskemu odboru.
121.	člen
Zbor volivcev skliče predsednik občinskega ljudskega odbora po potrebi, najmanj pa enkrat vsake tri mesece.
Zbor volivcev lahko skliče tudi krajevni odbor. O sklicanju mora obvestiti predsednika občinskega ljudskega odbora.
Predsednik občinskega ljudskega odbora oziroma krajevni odbor mora sklicati zbor volivcev, Če to zahteva najmanj desetina volivcev ali okrajni ljudski odbor.
122.	člen
Krajevni odbor skrbi za izvršitev sklepov zbora volivcev in poroča o tem na prihodnjem zboru volivcev.
V	mestu Ilirska Bistrica skrbi za izvršitev sklepov zbora volivcev občinski ljudski odbor.
Na vsakem zboru volivcev je treba po izvolitvi predsedstva zbora prebrati zapisnik prejšnjega zbora volivcev.
122. član
Občinski ljudski odbor lahko predloži posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti v obravnavo zboru volivcev.
Občinski ljudski odbor mora, preden odloči o pomembnejših vprašanjih iz svoje pristojnosti, zahtevati mnenje zbora volivcev, zlasti preden sprejme odlok;
1. o občinskem družbenem planu in proračunu,
2.	o regulacijskih načrtih,
3.	o vpeljavi občinskih doklad in taks.
124.	člen
Občinski ljudski odbor oziroma krajevni odbor mora vzeti sklepe zbora volivcev brez odlašanja v obravnavo in mora o svojih sklepih poročati zboru volivcev na njegovem prihodnjem sestanku.
V. Referendum
125.	člen
Občinski ljudski odbor lahko razpiše občinski referendum zato, da posamezne odloke in ukrepe, ki imajo neposreden pomen za življenje in razvoj občine, predloži v potrditev volivcev ali pa zato, da se volivci vnaprej o njih izjavijo.
Referendum razpiše* občinski ljudski odbor po lastnem preudarku ali na zahtevo petine volivcev v občini; tako zahtevo lahko dajo volivci pismeno ali pa na zboru volivcev. Občinski ljudski odbor razpiše referendum po prejšnji pritrditvi okrajnega ljudskega odbora.
Ce zahtevajo referendum volivci, ga mora ljudski odbor razpisati najpozneje v 10 dneh potem, ko je dobil pritrditev okrajnega ljudskega odbora.
VI Končne določbe
126.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga potrdi Okrajni ljudski odbor Koper s pritrditvijo Komisije za statute Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, uporablja pa se od 1. septembra 1955.
St. 327/1
V Ilirski Bistrici, dne 25. januarja 1956.
Predsednik:
Anton Gustinčič, s. r
Na podlagi 1. odstavka 62. člena splošnega Zakona o ureditvi občin in okrajev je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 24. februarja 1956 potrdil ta Statut 2 odločbo štev. 87/15.
Opozorilo uprave za gozdarstvo
Raka kostanjeve skorje (Endothia parasitica — Murr.) poznajo že v krajih občine Sežane: v Tomaju, Dutovljah, Auberju, Dobravljah in Ponikvah. V zadnjih tednih se je pojavii tudi v občinah Koper, Izola in Piran. Zato je to področje tudi proglašeno za okuženo.
Dosedaj so v obmorskih občinah ugotovili žarišče raka kostanjeve skorje v katastrskih občinah Dekani, Sv. Anton, Koper-okolica, Izoia (Montecaivo) in na meji k. o. Boršt, Truške in Topoiovec. Poedi-na drevesa, okužena s kostanjevim rakom, so našli tudi v k. o. Šmarje, KoŠtabona in na meji k o. !zo ia, Piran in Korte
V smislu Temeljnega zakona o varstvu rastlin (Uradni Hst FLRJ 26/55 in 37/55) se morajo prizadeti ravnati po navodilih Uprave za gozdarstvo in ji pri zatiranju bolezni nuditi vso pomoč. Po odredbi o zatiranju raka kostanjeve skorje (Uradni list LRS 33/52) morajo iast-niki okužena drevesa takoj posekati, oklestiti in s panjem vred obeliti, nato pa lubje, vejevje in vrh sežgati, aii zakopati najmanj poi metra globoko.
Prodaja kostanjevih sadik in kostanjevega plodu v ostale okraje je iz okrajev Koper in Gorica prepovedana — izjeme dovoljuje le Državni sekretariat za gospodarstvo
LRS. Enako velja tudi za kostanjev les. Prepovedan je kakršenkoli promet neobeljenega kostanjevega lesa, četudi Izvira iz neokuženih krajev.
Opozarjamo, da je po členu 66. Zakona o varstvu rastlin določena kazen do 50.000 dinarjev za tiste, ki nasprotujejo navodiiom organov Uprave za gozdarstvo pri zatiranju te bolezni in do 10.000 dinarjev za iastnika aii upravitelja zemljišča, ki ne prijavi pojavitve te nevarne bolezni na svojem zemljišču.
Uprava za gozdarstvo OLO
Stran t-)K
(fRADNI VEStNfK
Ait'v m — HI. 'turca I9Af!
Poročijo s sej svetov OLO
SVET ZA TELESNO VZGOJO
Na tretji seji Sveta za telesno vzgojo, ki je bila 28. februarja, so med drugim razpravljali o proračunih posameznih telesno-vzgojnih in športnih organizacij in o vprašanju objektov za telesno vzgojo.
V marcu in aprilu bo Tajništvo za prosveto in kulturo imelo več seminarjev za učitelje, na katerih se bodo le-ti seznanili s poukom telesne vzgoje. Na njih bodo imeli razen teoretičnih predavanj priložnost videti tudi več vzornih nastopov. V počitnicah bo Tajništvo organiziralo podobne 15-dnevne tečaje.
Za tem ko so razpravljali o strokovni literaturi, ki naj bi dopolnjevala šolske knjižnice in o telovadnih nastopih ob zaključku šolskega leta, so ugotovili, da pri posameznih občinah še niso ustanovili svetov za telesno vzgojo. Poskrbeti bo treba, da ustanovijo tak svet tudi v Kopru, Piranu in Izoli.
Po poročilu predsednika Sveta dr. Svetozarja Poliča o zaključkih posvetovanja predsednikov Svetov za telesno vzgojo okrajev LRS, so se nekateri člani Sveta zavzemali za večje Izkoriščanje športnih naprav; lastništvo pač ne sme biti vzrok za nepopolno izkoriščanje določenega objekta. Zaradi tega morajo sveti za telesno vzgojo bolj posegati v delovanje posameznih organizacij in njih odborov, pa tudi v delovanje šol in njihovih predstavnikov. Šolam bo treba priskrbeti zadostno število strokovnega kadra. To pa je odgovorna naloga Sveta za telesno vzgojo, ki jo bo možno rešiti le s štipendiranjem.
Ponovno so na tej seji razpravljali o neizvajanju učnih načrtov in predmetnikov glede na telesno vzgojo y šoli. Telesne vzgoje se ne sme zapostavljati, kajti tudi za zdravje otroka mora šola skrbeti. Ure, določene za pouk telesne vzgoje, so za telovadbo, ne pa za na-doknado zamud pri ostalih predmetih. Napačnega pojmovanja o manjvrednosti in podcenjevanju pouka, vsaj prt prosvetnem kadru, mora vendarle že enkrat biti konec. Svet bo zahteval zato naj-strožje ukrepanje proti samovoljnemu kršenju urnika.
Pri pregledu proračunov telesno-vzgojnih in športnih organizacij so ugotovili številne neskladnosti; posamezne organizacije zahtevajo za neutemeljene postavke prevelike zneske, pogosto pa so planirale tudi nepotrebne izdatke. Sklenili so od takih organizacij zahtevati podrobna pojasnila. Tudi o občinskih proračunih za telesno vzgojo se je razvila živahna razprava. Medtem
ko so nekatere občine pokazale za to dejavnost kar največ razumevanja, ponekod niso določili za telesno vzgojo prav nobenih sredstev. Občine bodo morale vskla-diti potrebe telesno-vzgojne dejavnosti s svojimi proračuni.
Ob koncu so razpravljali še o teiesno-vzgojnih objektih in pri tem
tudi načel) vprašanje doma -Partizani v Kopru. Člani Sveta se ne strinjajo s skiepom Sveta za urbanizem, naj bi dom gradili ob semedelski cesti, kajti lokacija doma na Belvederu je veliko bolj ustrezna. Svetu za urbanizem bodo priporočili spremembo tega sklepa, naj poišče ustreznejšo rešitev, zlasti tudi zaradi gradnje vodno-šport-nih objektov.
SVET ZA ŠOLSTVO
Na šesti seji Sveta za šolstvo, ki je bila 3. t. m., so med drugim razpravljali o poročilu komisije za splošno izobraževalno šolstvo in o prireditvah ob zaključku šolskega leta.
V Dekanih, Ravnu, Sečovljah, Marezigah in Šmarjah so osemletke, na katerih učijo po načrtu nižjih gimnazij. Komisija za splošno izobraževalno šolstvo je zato predlagala Svetu preimenovanje teh šol v nižje gimnazije. Svet je predlog in Ravnu imeli za začetek samo prva dva razreda nižje gimnazije.
Ko so razpravljali o prireditvah ob zaključku šolskega leta, so se nekateri člani Sveta zavzemali, naj bi na šolah, razen prireditev, imeli tudi razstave, da bi pokazali delo šolarjev med letom. Občinam bodo priporočili, naj organizirajo podobne centralne prireditve in razstave. Skušali pa bodo organizirati tudi okrajno razstavo, kjer bodo prikazana najboljša dela otrok iz posameznih šol. Okrajna prireditev ob zaključku šolskega leta naj bi bila združena z zletom -Partizana*. Nekateri člani Sveta so se pri tem zavzemali, naj bo prireditev organizirana v obliki tekmovanja med šolami, uspehe pa bo ocenjevala posebna komisija.
V nadaljevanju so imenovali upravne odbore vzgojnega zavoda -Elvira Vatovec* v Portorožu, internata Ženske obrtne šole v Kopru in Dijaškega doma v Postojni. Okrajnemu ljudskemu odboru bodo na prihodnjem zasedanju predlagali določitev števila članov in sestav šolskih odborov za Zensko obrtno šolo v Kopru in upravni odbor šolskega posestva v Ravnem pri Pivki.
Za tem, ko so razpravljali še o personalnih vprašanjih, so po temeljiti razpravi odobrili predlog Uprave Zavoda za gluho mladino v Portorožu za zvišanje cene oskrbnega dne. Določili so tudi višino oskrbo valnine za vzgojni zavod -Elvire Vatovec*. Pri tem so načeli vprašanje proračunov šol in ostalih prosvetnih ustanov; občinski ljudski odbori ponekod dejansko ne nudijo prosveti najpotrebnejših sredstev. Nekaterim občinam je Okraj znižal proračun za določen odstotek, a so le-te znižale proračun kar za trikrat več. Prav gotovo pri tem niso upoštevali dejanskega stanja v naših šolah, kajti opreme in učila le-teh so nezadostna in zastarela.
TAJNIŠTVO ZA PROSVETO IN KULTURO OLO KOPER
razpisuje
M MEST ZA REZERVNE PEHOTNE OFICIRJE ALI PODOFICIRJE, ki bi prevzeti komandirska mesta vodov za 16 ali 30 dni taborjenja. Pogoji: končana nižja gimnazija, čin rezervnega pehotnega oficirja aii podoficirja.
4 MESTA ZA EKONOME za nabavo hrane in vodenje evidence inventarja t na taborjenju. Pogoji: čin rezervnega oficirja ali podoficirja, končana nižja gimnazija in da je prijavijenec delal v podobni službi najmanj tri leta.
4 MESTA ZA KUHARJE. Pogoji: da je prijavijenec pokiicni kuhar z najmanj dveletno prakso.
Tovariše, ki se bodo odločili za pouk pred vojaške vzgoje na taborjenju prosimo, da pošljejo prošnje na Tajništvo za prosveto in kulturo OLO Koper do 1. maja 1956. V prošnji mora biti navedena šolska in vojaška izobrazba, čin v vojski in opis morebitnega dosedanjega poučevanja v predvojaški vzgoji. — Podrobna pojasnila morejo interesenti dobiti pri Tajništvu za prosveto in kulturo OLO Koper, telefon št. 199.
Izdaja časopisno podjetje -Slovenski Jadran* — Tiska tiskarna -Jadran* — Ureja uredniški odbor OLO
Koper — Odgovorni urednik Jože Ropotar