Glasilo Občine Logatec       maj-junij 1996      št. 5-6  letnik XXVII
Končno nova stanovanja
Svet občine Logatec je lani imenoval nov upravni odbor stanovanjskega sklada. Sklad se financira iz tekočih sredstev najemnin od občinskih stanovanj in od obročnih plačil kupnin za prodana stanovanja po stanovanjskem zakonu. Tako zbrana sredstva znašajo letno kakih 12 milijonov tolarjev, kar zadostuje komaj za nakup poldrugega poprečno velikega stanovanja.
Upravni odbor sklada se je takoj lotil reševanja stanovanjske problematike. Najprej si je pridobil status neprofitne stanovanjske organizacije, kar je pogoj za udeležbo na razpisu za najetje ugodnih posojil iz republiškega stanovanjskega sklada.
Na ta način je sklad pridobil ugodno posojilo 10 milijonov tolarjev. S tem posojilom je sklenil finančno konstrukcijo za nakup treh stanovanj v Možinovi hiši. Drugo
posojilo v višini skoraj 33 milijonov pa je namenil za gradnjo mansardnih stanovanj na Tržaški c. 105 (stara sod-nija).
Na javni razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem je prispelo 22 prošenj. Od teh devet prosilcev ni izpolnjevalo razpisnih pogojev, en prosilec pa ni v predpisanem roku dopolnil svoje vloge. Komisija za preučitev utemeljenosti vlog in določitev prednostnega seznama prosilcev je v skladu s pravilnikom točkovala ostale prošnje in tako sprejela in objavila prednostni seznam upravičencev. V začetku maja so bila stanovanja v Možinovi hiši izročena trem mladim družinam.
Stanovanja na Tržaški 105 pa bodo vseljiva predvidoma septembra letos.
Franc Bogataj
Dela pri obnovi stare sodnije so v polnem zamahu in teko po predvideni dinamiki. Grade se stanovanja in ureja infrastruktura. Zunanjost že dobiva končno podobo. Namembnost pa bo tudi kmalu dorečena. (Foto: J.G.)
Občinski proračun je pod streho!
Veliko volje in truda je bilo treba, da je občinski svet sprejel predlog letošnjega proračuna. Od zavrnjenih osnutkov do preloženih sej se je krmarilo tako, da je na koncu za usklajeni predlog glasovalo vseh 18 na seji navzočih svetnikov. Kakorkoli je že bilo težko priti do tolikšnega soglasja, se je splačalo potruditi.
Prvi del je tako zaokrožen. Začnja se drugi, težji. Poiskati bo treba potrebne vire za pojitev vseh predvidenih prihodkovnih postavk in mašiti nepredvidene razpoke, skozi katere bodo skušali odtekati sicer načrtovani odhodki. Odlok o proračunu objavljamo v uradnih objavah, ob njem še zaključni račun proračuna za lansko leto in pravilnik o dodeljevanju sredstev za kreditiranje razvoja malega gospodarstva.
Okrogla miza
V prejšnji številki Novic smo napovedali okroglo mizo, ki naj osvetli gospodarska prizadevanja do leta 2001. Prireditev je. bila nekaj skromneje obiskana od pričakovanj, ponudila pa je pretežni del odgovora na osrednje vprašanje: kakšno bo naše gospodarstvo čez pet let.
Poslej nas čaka naloga zaokrožiti vsa predvidevanja in oblikovati uresničljivo strategijo, pri čemer se bo treba opreti predvsem na lastne sile in izrabiti domače potenciale. Pričakovati je, da bo Občinski svet tvorno dopolnil predlagano strategijo, ko mu bo predložena in da bo čvrsto stal za njenim uresničevanjem.
Obširnejše poročilo objavljamo na 2. strani Novic.
Na fotografiji vodstvo okrogle mize "Logaško gospodarstvo 2001" z
leve: župan Občine Logatec Stanislav    Trobič. Za govorniškim pultom pred-Brenčič, predsednik OOZ Logatec    stavnik Nove Ljubljanske banke. Berto Menard in moderator Milan |
Stoletnica PGD Gorenji Logatec
Gornjelogaški gasilci so v začetku februarja imeli svoj stoti občni zbor. Lepa obletnica, ki ne pomeni samo dolgega obstoja, ampak, in predvsem, obdobje skrbi in nenehnega usposabljanja za čimbolj učinkovito pomoč sočloveku, kadar ga prizadene ognjena ujma.
O zgodovinski poti in prireditvah, ki obeležujejo jubilej, pišemo na 3. stani Novic.
PIHALNI ORKESTER IN ZKO LOGATEC
VABITA
na 2. srečanje pihalnih orkestrov - Logatec '96
v prireditvenem šotoru pred Narodnim domom v Logatcu. Častni pokrovitelj srečanja je župan Občine Logatec g. Stanislav
Brenčič
Sobota, 15. junija
ob 18. otvoritveni koncert PO Logatec, od 20. koncert Delavske godbe Trbovlje, nato zabava s skupino Oaza.
Nedelja, 16. junija
ob 14. igranje koračnic notranjskih PO po Logatcu, od 1 5. do 15.30 povorka orkestrov od avtobusne postaje do prireditvnegea prostora, od 16. do 19. koncert PO Cerknica, Kovinoplastika Lož, Postojna, Idrija, Vrhnika, Cerkno in Logatec z mažoretno skupino.
Po srečanju bo zabava s skupino Oaza in bogatim srečelovom.
Vljudno vabljeni !
Ne
bojte se!
Slovenijo je obiskal papež janež Pavel II. O pomenu državniškega in pastoralnega obiska je bilo v naši domovini toliko napisanega, da v našem glasilu o tem ne poročamo posebej. Pač pa smo se pogovarjali z nekaterimi Logatčani, ki so imeli ob tem obisku posebne naloge ali so se udeležili katerega od sprejemov pri papežu: s Tonetom Komparetom, Janezom Vidmarjem, Milanom Matičičem in Marcelom Štefančičem.
O tem lahko berete na 3. strani tokratnih Novic.
BOGU OTROCI
domovini sinovi nikomur hlapci
23. junija popoldne bo na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja
FARNI DAN '96
Obeta se športno popldne, kulturni program in največji srečelov.
Izkupiček je namenjen obnovi kulturnega doma na Griču.
Vabljeni!
Vendarle svetle pespektive?
Območna obrtna zbornica Logatec je v sodelovanju z občino 9. maja v Narodnem domu pripravila okroglo mizo "Logaško gospodarstvo 2001". K sodelovanju je povabila samostojne podjetnike, direktorja največjih logaških podjetij, predstavnike državnih institucij in slovenske obrtne zbornice, občinsko vodstvo, vodstva političnih strank, predstavnike bank, zavoda za zaposlovanje, skratka vse, ki bi lahko tvorno prispevali k opredelitvi strategije razvoja logaškega gospodarstva.
institucije, ki jih gospodarski razvoj mora zanimati, bodo, upajmo, našle skupni jezik pri oblikovanju strategije gospodarskega razvoja. Politične odločitve strank v občinskem svetu pa naj bodo sprejete tako, da bodo stranke podprle in za svoje delovno torišče sprejele uresničevanje strategije gospodarskega razvoja do začetka prihodnjega tisočletja.
Mesec dni po zaključku okrogle mize sem se pogovarjal s predsednikom Območne obrtne zbornice Logatec g. Bertom Menardom.
Območna obrtna zbornica je or-
k
Del udeleženeev okrogle mize v Prešernovi dvorani Narodnega doma (Foto: J.G.)
Analizo stanja in razvojne načrte so uvodoma predstavili predsednik Območne obrtne zbornice Logatec g. Berto Menard, generalni direktor Val-kartona g. Franc Jerina ter župan Občine Logatec g. Stanislav Brenčič. Sledil je razgovor, v katerem so svoja stališča predstavljali podjetniki, predstavniki bank, zavoda za zaposlovanje in ostali zainteresirani.
Najbolj konkreten je bil direktor Valkartona, ki je predstavil razvojne načrte, izdelane s sodelovanjem strokovnjakov PHARE. Podjetje je začrtalo (in že začelo uresničevati) širitev izven občinskih meja, s čimer mislimo na kapitalska vlaganja. Župan Občine Logatec pa je predstavil svojo vizijo razvoja, ki temelji na razvoju turizma in malega gospodarstva, ob tem pa je povedal tudi nekaj spodbudnih vesti o podjetju KLI, ki uresničuje sprejete gospodarske ukrepe za svojo gospodarsko utrditev.
Med razpravljala velja omeniti g. Pavla Sedovnika, namestnika sekretarja Obrtne zbornice Slovenije, ki je, med drugim, oponesel premajhne možnosti malega gospodarstva za najemanje ugodnejših investicijskih posojil v primerjavi z ugodnimi posojilnimi pogoji za nakup avtomobilov. Predstavnika obeh bank sta nanizala splošne podatke o delovanju in ponudbah svojih bank, nista pa odgovorila na vprašanje Franca Rudolfa o kreditiranju avstrijskih bank v Sloveniji.
Okroglo mizo je s spretnostjo gospodarskega komentatorja vodil g. Milan Trobič, ki je v sklepni besedi tudi povzel zahteve za spremembo zakonodaje, ki jih Obrtna zbornica Slovenije postavlja slovenski vladi. Splošnega koncepta razvoja logaškega gospodarstva ni bilo mogoče izoblikovati že na okrogli mizi, saj na njej ni bilo vseh udeležencev, ki bi ga mogli utemeljiti, in čemur je bila okrogla miza tudi namenjena. Dopolnjena izhodišča pa bodo služila oblikovanju programa, ki bo predložen občinskemu svetu v razpravo in sprejem. Podjetja in podjetniki ter vse
ganizirala okroglo mizo o logaškem gospodarstvu leta 2001. Ppovabljeni so bili vsi samostojni podjetniki, vodstva političnih strank in največjih podjetij. V ta namen je bila rezrvirana velika dvorana Narodnega doma v Logatcu. Udeležba ni bila tolikšna, zato je okrogla miza potekala v Prešernovi dvorani. Zakaj g. Menard po vašem mnenju udeležba ni bila številčnejša?
Težko je zadovoljivo odgovoriti. Mogoče smo za okroglo mizo naredili premalo reklame, več pa je k temu verjetno pripomoglo nezaupanje, ki temelji na dosedanjih izkušnjah, češ, takšni razgovori ne spremenijo ničesar. Prav s sklicem okrogle mize pa smo želeli dosedanji način razmišljanja spremeniti in preseči. Če upoštevamo dejstvo, da se je število samostojnih podjetnikov v 5 letih skorajda podvojilo (z 217 na 340), da ima v zasebnem delu malega gospodarstva zaposlitev 849 ljudi, in da velika podjetja najverjetneje ne bodo povečevala števila zaposlenih, je bil sklic okrogle mize več kot utemeljen.
Na okroglo mizo tudi nismo vabili zgolj podjetnikov, pač pa tudi vse politične stranke. Želeli smo, da .bi bile tudi politične sile v Logatcu usmerjene v zagotavljanje dela in primernih plač. Ljudi prav posebno ne zanimajo npr. dolge razprave na občinskem svetu, pomembni se jim zdijo zaključki. Podobno je z delom: ljudi zanimajo predvsem plače, ki jih za svoje delo dobijo ob mesecu.
V Logatcu smo znani po svoji majhnosti, ki se kaže zlasti v nevoščljivosti, pomanjkanju tim-skega dela, pa še po neznanju. Naj za primer navedem ustanavljanje denarne hranilnice v Logatcu, ki pred časom ni uspela, ne samo zaradi spremenjenih političnih razmer, pač tudi zaradi preozke miselnosti posameznikov; ko bi bilo treba v hranilnico vložiti nekaj prihrankov, se je stvar ustavila. Ko pa bi taisti potencialni vlagatelji potrebovali kreditna sredstva, se pa obračajo na zbornico, ki pa ni finančna organizacija. Prav s
sodelovanjem vseh, ki smo jih vabili na okroglo mizo (tudi bank) naj bi se približali dogovoru za učinkovito skupno sodelovanje.
Na okroglo mizo sta bila vabljena oba direktorja največjih podjetij g. Alojz Sajovec iz KLI in g. Franc jerina iz Valkartona. Direktor KLI se okrogle mize ni udeležil. Ali smatrate, da je okrogla miza dosegla svoj namen?
Okrogla miza v celoti prav gotovo ni dosegla zaželenega cilja, toda opredelila je vsaj določen del predvidevanj. Obrtna zbornica nima takih gospodarskih vzvodov, kot si jih morda posamezniki predstavljajo. Zbornica je le združenje, ki si prizadeva soustvarjati čim boljše pogoje za delo malih podjetnikov. Država pa je, kljub očitnim prizadevanjem, vsaj doslej še v razkoraku z našimi potrebami. V prizadevanju za izpopolnitev strategije našega razvoja smo smatrali za potrebno, da k njenemu oblikovanju povabimo tudi največji podjetji, ki imata širše tržišče in bogate izkušnje pri izvoznih poslih, zagotovo pa tudi svojo dolgoročno zaposlitveno strategijo. Oboje bi la-
hko - vsaj v občinskem merilu - s primerno zasnovano strategijo koristno uporabili.
Cilji, postavljeni na okrogli mizi, so v mnogočem odvisni tudi od države. Kaj pa, po drugi strani, lahko logaški podjetnik neposredno pričakuje od območne obrtne zbornice in kaj tisti, ki se želi s podjetništvom na novo ukvarjati?
V svojih usmeritvah k ciljem območne obrtne zbornice navajamo naše opredelitve, ki so morda na hitro pogledano zares splošne in komu tudi nerazumljive. Vendar zbornica pred nikomer ne zapira vrat, temveč skuša zainteresiranim nuditi kar največ potrebnega. Posamične informacije je mogoče dobiti na zbornici v dneh in času, ko so uradni dnevi tudi na občini in v upravnih organih. Na zbornici je mogoče dobiti vsakovrstne informacije o vprašanjih, ki so povezana z opravljanjem in z začetkom opravljanja obrtnih dejavnosti. Poleg tega je na zbornici mogoče oceniti tudi utemeljenost poslovnih načrtov, jih oblikovati in spremljati njih izvajanje. Pri vseh teh vprašanjih
je, seveda, potrebna dobršna mera zaupnosti. Doslej, to lahko zatrdimo, poslovni podatki iz takšnih razgovorov niso odtekali in niso bili zlorabljeni v poslovnem smislu.
Odnehati seveda ne kaže že pri prvih razgovorih, četudi se kažejo velike ovire na poti k načrtovanemu cilju. Podjetništvo je resna stvar, zato zahteva trezno delo, ki je vsak trenutek na konkurenčnem prepihu. Izrabiti velja vse možnosti, da se nevarnosti vsaj o pravem času zavemo, ker se jim izogniti ne moremo. Če pa bo v občini zasnovano svetovalno središče, center za spodbujanje lokalnih iniciativ, bo na voljo še več in raznovrstnejših informacij. Zadovoljni pa smo lahko, da je občinski svet sklenil letos nameniti del proračunskih sredstev za ugod-nejšde kreditiranje malega gospodarstva. To je zagotovo eden daljših korakov k zanesljivejšemu gospodarskemu razvoju.
Albin Čuk
Pregled sprejetih sklepov 18. redne in 5. izredne seje občinskega sveta Občine Logatec
Občinski svet občine Logatec se je sestal na svoji 18. redni seji 28.5.1996 v kulturnem domu KS Tabor.
Svetniki so se najprej z glasovanjem odločili, da na tej seji ne bodo obravnavali predloga Odloka o proračunu občine Logatec za leto 1996 v drugi obravnavi, temveč da bodo namesto te točke obravnavali poročilo o delu občinskega sveta Občine Logatec za obdobje od 23.12.1994 do 31.3.1996. Hkrati so se odločili, da bodo predlog odloka proračuna obravnavali na izredni seji 4.6.1996.
Med vprašanji in pobudami svetnikov je bila dana pobuda, da se začne s parcelacijo kompleksa zemljišč na Martinj hribu v lasti Občine Logatec ter da se izvede javni natečaj za oddajo parcel za individualno stanovanjsko gradnjo. Podana je bila tudi zahteva za dostavo ustrezne dokumentacije podjetja Gradnik glede izkoriščanja peskokopa "Smolevec". Postavljeno je bilo tudi vprašanje glede financiranja političnih strank v Občini Logatec. Dana je bila tudi pobuda, da se v Logaških novicah zaradi seznanitve vseh občanov objavi informacija o predlaganem konceptu ravnanja z odpadki v občini Logatec. Izraženo je bilo tudi nestrinjanje s poročanjem s seje občinskega sveta s strani novinarja, ki na sami seji ni bil prisoten.
Občinski svet je sprejel poročila Nadzornega odbora glede opravljenih pregledov, ki naj se posredujejo Računskemu sodišču RS.
Sprejeto je bilo tudi obširno poročilo o delu občinskega sveta Občine Logatec ter v zvezi s tem tudi sklep, da občinski svet skliče novinarsko konferenco, kjer bo predstavljeno delo občinskega sveta, predvsem v povezavi z odnosi med občinskim svetom in županom Občine Logatec.
Po sprejemu Odloka o spremembah in dopolnitvah sestavin dolgoročnega plana Občine Logatec in srednjeročnega družbenega plana
Občine Logatec je bila seja prekinjena.
V nadaljevanju prekinjene seje, ki jo bilo dne 4.6.1996 v Mali dvorani Narodnega doma Logatec, so svetniki najprej sprejeli Pravilnik o uporabi sredstev za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v Občini Logatec.
Pri obravnavi denacionalizaci-jskih zadev je občinski svet sprejel dve izjavi volje. Pri obravnavi dena-cionalizacijske zahteve za vrnitev nacionaliziranih stavb Tržaška cesta 13 in 15 pa se je občinski svet odločil, da o tem ne bo dal svoje izjave, ker je v tej zadevi že odločal Izvršni svet SO Logatec v letu 1993 in 1994. Obenem pa je občinski svet sprejel sklep, da bo zahteval oceno ustavnosti 67. člena Zakona o zadrugah. Občinski svet je soglašal s postavitvijo večjih oglasnih panojev za oglaševanje na območju Občine Logatec, s tem da je pooblastil župana občine, da imenuje posebno komisijo, ki bo preučila posamezno ponudbo s priloženim projektom postavitve panojev. Župan občine bo na podlagi predloga navedene komisije sklenil pogodbo z najugodnejšim ponudnikom.
Na pobudo Statutarno pravne komisije je občinski svet ugotovil, da so bile v postopku tajnega glasovanja o razrešitvi in imenovanju upravnega odbora Stanovanjskega sklada Občine Logatec in upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč Občine Logatec, ki je bilo opravljeno na 17. redni seji 7.5.1996, kršene določbe Poslovnika občinskega sveta glede postopka tajnega glasovanja. Občinski svet je zaradi navedenega sprejel sklep, da se glasovanje razveljavi in opravi ponovno glasovanje. Po ponovnem glasovanju je občinski svet razrešil oba upravna odbora s tem, da je imenoval nova odbora. Upravni odbor Stanovanjskega sklada Občine Logatec je bil imenovan v enaki sestavi kot razrešeni, v upravni odbor Sklada stavbnih zem-
ljišč pa so bili imenovani trije novi člani. Občinski svet je sprejel tudi sklep o pričetku postopka sprememb in dopolnitev Statuta Občine Logatec in Poslovnika občinskega sveta.
Pri obravnavi kadrovskih zadev je občinski svet sprejel sklep, da se daje pozitivno mnenje k imenovanju ge. Metke RUPNIK za ravnateljico OŠ "8 talcev" Logatec in soglasje k imenovanju g. Jožeta SKVARČA,dr.med., za direktorja ZD Logatec. Prav tako so bili imenovani trije predstavniki Občine Logatec v svet javnega zavoda VVZ Kurirček, v komisijo za sprejem otrok v VVZ Kurirček pa sta bila imenovana dva predstavnika Občine Logatec. Na predlog urednika Logaških novic pa je bil imenovan 8 - članski uredniški odbor.
S tem je bila 18. redna seja zaključena.
Takoj za tem so svetniki pričeli s 5. izredno sejo. Najprej so sprejeli ugotovitveni sklep o odstopu g. Jakoba NAGODETA s funkcije predsednika občinskega sveta Občine Logatec. Obenem je bil sprejet sklep, da se začne postopek za imenovanje novega predsednika občinskega sveta. Po dolgotrajni razpravi in večkratnem usklajevanju mnenj in stališč posameznih svetniških skupin je bil sprejet odlok o proračunu občine Logatec za leto 1996.
V odlok o proračunu je tako vključeno tudi subvencioniranje prevoza mleka za KS Rovte in M - KZ Logatec v višini 4.000.000,00 SIT. Z dodatnim sklepom je občinski svet zadolžil župana, da mora predlagati občinskemu svetu dopolnitev odloka o proračunu, če se izkaže zadosten interes občanov za investicijo, ki ni vključena v sprejeti odlok in so zanjo občani zbrali najmanj polovico sredstev.
Po sedemurnem zasedanju je občinski svet sklenil delo le nekaj minut pred štiriindvajseto uro.
Zdravko KLEMEN
Kaj se dogaja na poti v forum?
7. možna so tudi drugačna ravnanja na poti v forum.
1. )a, na poti v forum se dogajajo tudi klovnovstva, in o klovnovstvu se piše tudi klovnovsko. Dokler ga je še kaj. In glejte, očitajoča jadikovanja, pa čeprav po "vesti dobrega gospodarja", ne pomorejo in ne odpo-morejo. Kako naj še drugače naravnavam svojo pripoved - javno in zasebno, izoči v oči jo ponavljam že dolgo dolgo - da bom razumljen: v parlamentarni demokraciji velja odločitev večine; imeti večino na svoji strani, je stvar politične modrosti. Kaj, da ne?! - Zato tu ne pomagajo ne domišljijski spisi o nagrobnikih in ne iskanja sočutja med "dragimi volivkami in volivci". Utegne pa biti v veliko korist manj živčnosti, ki kdaj pa kdaj pljusknečez rob dostojnosti, kjer pa ni mesta za pokončnost, poštenost in pravičnost.
2. Ampak pokončnost, poštenost in pravičnost so principi, ki veliko štejejo v predvolilnih ponudbah. Zdaj je pomembno, da se je na 5. izredni globokonočni seji občinskega sveta -samo nekaj malega pred polnočjo -na 4. rožnika 1996 po Kristusovem rojstvu sprejel proračun za letos. Opozicijska večina -14 svetnikov - je bila skoz naporno in mučno presojanje občinske bagajne tako de-lotvorna, da je prepričala še vsaj 4 koalicijske glasove, da so kar soglasno sprejeli najprej množico dopolnil nekoalicijskih svetniških skupin, nato še celoten proračun, ki je težak 686,6 milijonov tolarjev; za nameček: proračun bo obogaten še z 20.750 DEM (v tolarski protivrednosti) na račun oglasnih panojev podjetja Metropolis Media d.o.o., da o 42 milijonih dolga niti ne govorimo. Nočno delo se je splačalo. Iz nočne more v svetle sanje.
3. Na vsak način svetlejše od napovedi iz začetka 1995, ko je bilo rečeno, naj še naslednje januarske Novice (1995) uredi dotedanji uredniški odbor; nova oblast bo pač poskrbela, kot red veleva, tudi za novo uredništvo. In potlej je skrbela in skrbela kar poldrugo leto, da je občinski svet po 4 izrednih in 18 rednih sejah 4. rožnika letos vendarle imenoval uredniški odbor Logaških novic - s 16 glasovi za in 2 vzdržanima. Sapralot! Zakaj pa ne soglasno -kot proračun, na primer? Morda zaradi posebnega priporočila uredniku, da naj poskrbi za posebnega dopisnika, ki bo objektivno pisal o vseh strankah. Torej - išče se pisec ustreznih kvalifikacij.
4. In še eno iskanje se obeta. Namreč, kot bi strela z jasnega, se je predsednik sveta Občine Logatec odločil, da ne bo več predsednik taistega sveta. In pika! Bog ne daj, da kane kaj takega v glavo še podpredsedniku taistega sveta!
5. Ali: "Bog ne daj, da bi crknil televizor. Beg ne daj!" (Adi Smolar)
Logaški LEP pridno in pogumno razkazuje logaška dejanja in nehanja. Sprotnim informacijam, Utrinkom in posnetkom sej sveta Občine so se pridružile še oddaje z "Našim gostom". Kot se spodobi, je bil prav v gosteh prvi mož Občine Logatec -gospod župan. In prav je tako. Bi dejal, da je LEP s prvim "Našim gostom" izpričal nenadejane organizacijske, uredniške, novinarske in tehnične zmožnosti. Bravo!
P.S.: Od kod so že zgodbe o dobrih in slabih fantih? Pa o hlapcih, ki bi to radi postali, pa jim to nekako ne gre od rok?
Spet je krenilo jutro na pot novega dne.
mAš
Republika Slovenija Upravna enota Logatec
Tržaška 15 1370 Logatec
Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve
razpisuje na podlagi 13. člena Zakona o postopku z najdenimi stvarmi
Javno dražbo
1. Predmet dražbe:
, r
- 1 in 2 moped izklicna cena vsakega 35.000 SIT,
- 2 do 5 kolo z motorjem izklicna cena vsakega 20.000 SIT,
- 6 do 27 različna kolesa izklicna cena za posamezno kolo od 3.500 do 6.000 SIT,
- kolesa po delih, drugi manjši in drobni predmeti po seznamu in cenah, ki so objavljene na oglasni deski Upravne enote na Tržaški 15 v Logatcu.
Javna dražba najdenih predmetov bo
v petek, 21. junija 1996 ob 11. uri na dvorišču Tržaške 15 v Logatcu.
2. Pogoji dražbe:
Najmanjši dvig pri licitiranju je 10% ocenjene vrednosti predmeta. Prometni davek je vključen v ceno.
Licitacija poteka po načelih videno - kupljeno. Kupci bodo kupljene predmete plačali na kraju samem.
Ogled stvari in predmetov bo mogoč pol ure pred pričetkom dražbe, na kraju samem.
Ne bojte se!
Trenutki za večnost... Povsod so papeža pozdravljali dostojanstveno... Občutek miru je prevladoval nad vsemi občutki..Je zagotovo karizmatična osebnost v najbolj preprosti človeškosti.
Dnevi, ko je Slovenijo obiskal papež Janez Pavel II., od 17. do 19. maja bodo vernim v Sloveniji ostali v dragocenem spominu zaradi osebnega doživetja srečanj z njim. Vsem Slovencem bo ostalo v spominu vsaj to, da je vrhovni cerkveni poglavar vse nagovore in obrede opravil v slovenščini. Nekaterim prebivalcem Logatca pa bo obisk ostal še v posebnem spominu zaradi službe ob obisku ali udeležbe na sprejemih.
Gospod Tone Kompare je bil tajnik škofijskega odbora, ki je pripravljal in skrbel za izvedbo prireditve v Stožicah.
G. Kompare, je odločitev, da vam bo naložena tolikšna odgovornost, izhajal tudi iz vaših gospodarskih prizadevanj v domači fari? V teh šestnajstih letih, kar ste v Logatcu, sta bili obnovljeni farna in podružnična cerkev, postavljen župnijski dom, Kari-tasov vrtec, Dom Marije in Marte, obnovljene orgle... Izdali ste tri knjige, pa še našli čas za prenekatero dejavnost.
Kaj vse je vplivalo na odločitev, ne vem. Sam sem jo sprejel kot izraz zaupanja, zavedajoč se odgovornosti, ki jo takšna služba nalaga ob vsem rednem delu.
Delo znotraj odbora je bilo verjetno razdeljeno?
Najprej: delovala sta dva odbora, državni in cerkveni. Prvega je vodil minister Andrej Šter, našega pomožni škof Alojz Uran. Oba sta zelo tesno sodelovala. Člani smo si postali prijatelji.
Naloge v cerkvenem odboru so bile, seveda, razdeljene: posebej za bogoslužni del, posebej pastoralni del, posebej za organizacijski del, pa za logistiko, za glasbo... Koordinacija pa se je združevalo v eni osebi. Glavni odbor se je sestajal na 14 dni, škofijski prav tako. Sam sem poleg odgovornosti za celotno prireditev vodil akademijo ob 1250. obletnici krščanstva med Slovenci, ki je trajala od 7. ure do začetka bogoslužja.
Zadovoljen sem bil s potekom. Vsi sodelujoči so pokazali zrelo odgovornost za svoje naloge.
Stožice so bile tudi prva izkušnja za nadaljnji dve množični srečanji s svetim očetom v Postojni in, naslednji dan, v Mariboru. Kako se je obnesla s tega gledišča?
Zdaj lahko rečemo, da je bil odziv pozitiven in takojšen ter je verjetno neposredno vplival na množičnost udeležbe tako v Postojni, čeprav je šlo tam za srečanje z mladimi, za počastitev papeževega rojstnega dne, kot v Mariboru, kjer je zanimanje malce pojenjavalo, ko je bilo nekaj dni pred slovesnostjo jasno, da ne bo beatifikacije škofa Martina Slomška.
Kako pa ste duhovno doživeli ta dogodek. Ste mogli ob vseh tisočerih skrbeh prisluhniti tudi notranjosti?
Bolj je prireditev tekla, bolj sem čutil, da se dogajajo Binkošti v ljudeh, da se sv. Duh izliva vanje. Pogled spred oltarja na ogromno množico vernikov je bil že na meji verjetnega. Potrkavanje zvonov, petje čudovitega zbora in papeževa slovenska maša
so bili trenutki za večnost.
Papež je odšel, prizorišča so dobila svoje poprejšnje podobe. Bo zdaj vse skupaj za naslednji dve tisočletji pozabljeno?
Obisk je, seveda, imel veliko dobrih učinkov: o Sloveniji se je pisalo v svetovnem tisku, in to v pozitivnem smislu, obisk je datumsko trajal tri dni, kar je za majhno Slovenijo posebno priznanje, počaščene so bile vse tri škofije. Zdaj nas vse čaka najtežja naloga: poskrbeti, da bosta zaživela vsebina in sporočilo papeževega obiska. Da bo med nami več duha strpnosti, da bodo odnosi v družbi taki, kot jih je oznanjal Gospod. Vsebino sporočila miru: vera, upanje, ljubezen, si moramo prizadevati preliti v vsa srca.
Morda bi k temu vodili vsakoletni katoliški shodi - organizacijske izkušnje zanje smo si pridobili - morda še bolj zavzeto delo znotraj župnij, ki bi se pozitivno zrcalilo tudi v okolju, morda ... Marsikaj bo treba storiti, da se zavest o srečanju s sv. očetom ne bi zožila v preprosto pomnjenje velikega dogodka, ki pa ne bi zapustil tudi poglobljenega verskega življenja v žlahtnem pomenu teh besed.
Janez Vidmar je bil vodja fizičnega varovanja papeža.
G. Vidmar, ob papežu ste bili od vzleta z rimskega letališča do povratka nanj. Kako ste vi doživljali ta obisk?
Zame je bila to predvsem služba, in to odgovorna služba, v kateri ni smelo biti najmanjše napake. Za vseh osem osebnih stražarjev, zame kot vodjo še posebej, je bilo pomembno predvsem to, da smo zagotovili varnost slehernega papeževega koraka. In to dobesedno. Ni pa lahko, ker mora biti devet ljudi kolikor le mogoče nevsiljivo na vsega dober korak od varovanca.
Priprave, načrtovanje, preskusi?
Od trenutka, ko je bilo pred dobrim letom dovolj trdnih zagotovil za obisk, so tekle obsežne priprave, ki so zajemale različne stopnje varovanja. Izbrani smo se posebej urili za to nalogo. Bili smo tudi preskušeni: ko smo hodili, denimo, po načrtovani poti, so nas presenetili z napadom, in izvesti smo morali nujno evakuacijo. Generalni tajnik škofovskega odbora msgr. Borut Košir (ki je imel v vaji vlogo papeža) je bil vidno presenečen nad učinkovitosjo in usklajenostjo našega ravnanja.
Pri načrtovanju varovanja smo sodelovali najprej z vatikanskimi varnostniki. Preučiti smo morali njihove varnostne protokole; dva varnostnika sta kasneje tudi neposredno sodelovala. Poučili smo se pri varnostnih službah držav, koder je papež že bil na obisku. Nekatere teh držav so imele pri nas med obiskom svoje opazovalce. Po koncu so nam izrekli iskreno priznaje za opravljeno delo.
Posebni dogodki?
Vse je teklo, z nekaj manjšimi
časovnimi zamiki, strogo po sprejetem programu. Vendar se je papež, kjerkoli se je ponudila možnost, odločil za neposredni stik z ljudmi, četudi program tega ni ravno predvideval.
Izrednih dogodkov ni bilo. Povsod so papeža pozdravljali dostojanstveno in z distance. V Stožicah je žensko, ki se je preveč približala pa-pamobilu, zaustavil vatikanski varnostnik. Organizacijski spodrsljaj je nastal ob spuščenih zapornicah (zaradi časovnega odmika od programa), ki so zaustavile kolono ob odhodu z mariborskega letališča, vendar so varnostniki ustrezno reagirali.
Vaše komuniciranje s papežem?
Papež Janez Pavel II. je preprost človek in izredno delaven. Vsako jutro sva se pozdravila. Čez dan je šlo zvečine za sporazumevanja s pogledi in kretnjami, več tudi ni bilo potrebno. Z našim delom je bil, tako je pokazal, zadovoljen.
G. Milan Matičič je vodil orkester slovenske policije ob protokolarnih svečanostih.
G. Matičič, orkester slovenske policije vodite ob najpomembnejših protokolarnih priložnostih. Vaši vtisi ob sprejemu in odhodu papeža Janeza Pavla II.?
Orkestru sem dirigiral, denimo, tudi ob razglasitvi slovenske samostojnosti. Tedaj je bilo razpoloženje zares slavnostno in prekipevajoče. Ob sprejemu papeža je bilo tudi svečano, vendar pa polno miru in ponotranjenosti. Občutek vseobsež-nega miru je tisti občutek, ki je prevladal nad vsemi drugimi občutki.
G. Marcel Štefančič je bil med udeleženci srečanja papeža s predstavniki kulture, znanosti in političnega vodstva v Mariboru.
G. Štefančič, kakšno težo je imelo srečanje?
Pomenljivejšega srečanja verjetno v tistih dneh ni bilo. Na srečanju so bili vsi, ki Slovenijo lahko neposredno ali posredno uveljavljajo v svetu: univerzitetni profesorji, znanstveniki, umetniki in drugi kulturniki. Pozornost, ki jo je papež izkazal z obiskom našega malega naroda, je imela tudi sicer velik odmev v svetu. Še posebej pomenljivo pa je, da se je želel srečati s slovensko inteligenco.
Cerkev šteje za svetovno, celo vesoljno institucijo. Kakšen je bil pogled na Slovenijo kot del Erope v luči tega srečanja?
Izžarevala je ugotovitev, da sta slovenska kultura in znanost že debelo tisočletje del evropske in krščanske skupnosti, da sta z njima tesno povezani in prepleteni. Na teh področjih je Slovenija že dolgo časa tvorni del Evrope. Kultura je branila in obranila slovenstvo in ga naredila samostojno. Ves kulturni in znanstveni naboj pa nas lahko legitimira za članstvo v Evropski skupnosti.
Vaš osebni vtis o papežu?
Je zagotovo karizmatična osebnost. Ni pa nad svetom, ampak predstavlja preposto človeškost. Na njem ni kake prevzvišenosti, odmaknjenosti. Njegov pogled je oster, v besedah pa je mehkejši, zato blizu vsem romarjem novega upanja.
Janez Gostiša
Obnova cerkve na Vrhu Sv. Treh Kraljev
Farani Vrha Svetih Treh Kraljev niso pokazali svoje marljivosti samo pri urejanju in asfaltiranju cest, temveč so letos dokončali obnovo svoje lepe baročne farne cerkve, posvečene sv. Trem kraljem, po katerih se vas tudi imenuje.
Obnovitvena dela cerkvenega pročelja so se pričela že sredi aprila s postavitvijo odra in odstranjevanjem starega ometa, pri čemer so pridno pomagali domačini s prostovoljnim delom in drugimi prispevki (malice, kosila itd.). Zidarska dela so sedaj v polnem teku, tako da bodo ob-novitvnea dela bržčas končana do konca junija.
Z obnovo notranjosti cerkve, ki je bila končana lani, so pričeli že leta 1993. Najprej so zgradili prezračevalni kanal in odtoke, stene so na novo ometali ter jih pobelili. Položili so tudi nov marmorni tlak, dokončali ograjo na koru ter prenovili tudi električno napeljavo. Obnova orgel in križevega pota pa je preložena na
naslednja leta.
. Poleg obnove fasade je letos načrtovana tudi ureditev prostora pred cerkvijo, ki pa je povezana z obljubljenim asfaltiranjem ceste od planinske koče do cerkve.
Tudi obnova notranjosti cerkve je bila opravljena predvsem z denarnimi prispevki in prostovoljnim delom faranov, kar velja tudi za obnovo zakristije in popravilo drvarnice za župniščem.
Za dokončanje začetih del bo treba še veliko denarja, prostovoljnega dela in še drugih prispevkov, saj načrtovana sredstva za varstvo naravne in kulturne dediščine ne bodo zadostna.
Najpomembnejši dogodek pa bo vsekakor nova maša, ki bo predvidoma, po več kot 75 letih, 14. julija, zunaj na ravnini pod staro mežnarijo. Za pripravo tega lepega praznovanja bo morala sodelovati vsa župnija.
Franc Bogataj
Praznik kulture na Vrhu
Dramska skupina Športno - kulturnega društva Vrh Svetih Treh Kraljev je v soboto, 11. maja, z odmevno prireditvijo slavila dvajsetletnico neprekinjenega delovanja.
Gledališka umetnost na Vrhu združuje in zaposluje stare in mlade, pogosto kar vse člane družin; celo stoletje se že na odrskih deskah menjavajo generacije. Še živeča Terezija Guzelj je odigrala glavno vlogo v Vdovi Rošlinki že pred 2. svetovno vojno. Rafko Krvina pa zdaj skrbi za naslednike vrhovske dramske tradicije in usmerja delovanje mladinske skupine. *
Seznam doslej odigranih dramskih del od leta 1976 zajema 21 naslovov. V prazničnem večeru so nam gledališčniki z uprizarjanjem odlomkov živo obudili spomin nanje, od Hodi de bodi, do Dneva oddiha.
Slavljence so na prireditvi nagradili (pre)polna dvorana, gostje, ki so - tudi na nogah - vzdržali ves program, in pozdravna pisma tistih, ki neposredno tokrat niso bili navzoči. Prišel pa je igralec Pavler Ravnohrib, nastopila je poklicna igralka Mestnega gledališča ljubljanskega Violeta Tomič, prišla je svetovalka za gledališko dejavnost Zveze kulturnih organizacij Slovenije (ZKOS) Metka Zobec.
Pozdravno in zahvalno misel je društvu in dramski skupini izrekel župan Občine Logatec g. Stanislav
Brenčič. Iskreno zahvalo je dramski skupini v imenu krajevne skupnosti izrekel njen predsednik g. Tine Jesenko, zahvalo in čestitke v imenu ZKO Logatec pa njen predsednik Slavko Albreht.
Franci Jereb in Matija Trček sta med najzaslužnejšimi za lepo obletnico. V imenu ZKOS jima je Linhartovi priznanji za izjemne dosežke izročila direktorica velenjskega kulturnega doma.
Marija Gale
Pozabljene pesmi
V sredo, 24. aprila, je imela pevska skupina "Remoru" nastop v dvorani Glasbene šole z naslovom "Pozabljene pesmi". Skupina je pela partizanske pesmi, ki so že skoraj tonile v pozabo. Med vsako pesmijo so bile tudi kratke recitacije, ki so se vsebinsko nanašale na pesem. Ta nastop je pripravila ga. Marinka Istenič, ki tudi vodi našo skupino. Za nastop je skupina pridno vadila, saj je bilo pesmi kar veliko.
Nastop je lepo uspel, čeprav smo imele malo treme. Gledalcev je bilo, glede na lep pomladanski dan, kar veliko. Mnogi med njimi so imeli solze v očeh, saj so jim pesmi obudile mnoge spomine.
Zvesta pevka Nadja, 6.a
Junak se ognja ne boji!
Ob stoletnici Prostovoljnega gasilskega društva Gor. Logatec
prispevek pripravil Albin Čuk
Prostovoljno gasilsko društvo Gorenji Logatec, ki letos slavi svojo stoletnico, je ohranilo veliko večino pisanih virov o svojem delovanju. Tako segajo viri do ustanovnega občnega zbora, ki je bil 9. svečana 1896. Sklicatelj zbora je bil g. Jurij Lenassi v dogovoru z županom Karlom Puppisom in nadučiteljem Janezom Kerencem. Udeležba na občnem zboru je bila za tedanji čas zelo številna: kar sedemdeset mož in mladeničev je tedaj vstopilo v gasilske vrste.
Za prvega načelnika so imenovali g. Jurija Lenassija, za svetovalce pa si je izbral g. Karla Puppisa in g. Mi-
torno Rosenbauer. Tega leta so razvili tudi društveni prapor, ki ga je darovala pokojna Štangarjeva mama s Kale.
Tudi med drugo svetovno vojno društvo ni delovalo. Revolucija je tudi gasilske vrste razdvojila; mnogi se niso več vrnili na svoje domove -za vedno so ostali v gozdovih.
Po. drugi svetovni vojni je društvo ponovno zaživelo in bilo aktivno tako na gasilskem kakor tudi na gospodarskem področju. Za vsako okroglo obletnico ustanovitve so se gasilci trudili, da seje bilodruštvo ustrezneje opremljalo in strokovno vse bolj podkovalo. Tako so v letu 1950 po-
Prvi gornjelogaSki gasilski prapor (Foto: F.B.)
haela Gostiša s Kale. Takoj so imenovali trudi četo plezalcev, škropilcev in četo varuhov. Svoj prostor so dobili v bivši mlekarni; kmalu pa so kupili tudi ročno gasilno brizgalno, nabavili gasilsko orodje ter začeli iskati prostor za postavitev gasilskega doma. Zamisel so uresničili v letu 1914, ko je bil dom postavljen na današnje mesto.
Prva svetovna vojna je prekinila delo gasilcev. Med vojno so v njem domovali vojaki, po ustnem izročilu pa celo cigani. Po končani vojni so leta 1920 pričeli z obnovo doma in jo končali 1926. Že v letu 1929 so ročno gasilno brizgalno zamenjali z mo-
stavili stolp in namestili sireno, 1966. nabavili novo gasilno brizgalno Zigler, 1968. nabavili nov gasilski kombi IMV, 1970. so prvič adaptirali gasilski dom, 1980. nabavili gasilsko orodno vozilo TAM 125 T, pridobili gasilni top in uredili dodatno shrambo za gasilskim domom, 1983. nabavili gasilno brizgalno Magirus, organizirali gasilski vod v Žibršah in nato tu začeli graditi gasilski dom, 1991. so za gasilski vod v Žibršah nabavili dobro ohranjeno motorko, v letu 1994 pa še lažje orodno vozilo, 1995. pa obnovili celotno ostrešje gasilskega doma.
Letošnja častitljiva obletnica s
tako pisano kroniko je vsem sedanjim članom lahko v ponos in vzpodbuda za nadaljnje delo.
Načrti ob proslavljanju častitljivega jubileja
Uspehi preteklega obdobja narekujejo, da društvo pripravi vse za kar se da spodobno proslavitev jubileja. Tako se bosta na državnem prvenstvu v mesecu juniju za naziv najboljših potegovali kar dve ekipi tega društva. Obe sta že pripravljeni na tekmovanje.
Prav danes, ko oddajamo Novice v tisk, poteka občinsko srečanje mladih gasilcev. Društvo, ki se zaveda, kaj pomeni podmladek, prav gotovo lahko pričakuje nadaljnje uspehe. Društvo, ki je celo stoletje ohranilo tradicijo gasilstva, je ostalo zvesto tudi svojemu zavetniku sv. Florijanu. Tako so se 4. maja poklonili svojemu zavetniku in zaščitniku na slovesni sv. maši. Navsezadnje pa se spodobi, da prenovljeni kip sv. Florijana namestijo na staro mesto, na pročelju gasilskega doma. Da bi čim bolj počastili praznično leto, so med svoje načrte vključili tudi obnovo gasilskega doma. Za ta izredno zahtevni poseg so se odločili, kjub temu, da ne morejo pričakovati bogatih sponzorjev, pač pa bodo odvisni le od dobrotnikov in svojega dela. Toda kjer je volja, je tudi uspeh. S svečano akademijo bodo 13. julija proslavili 100-letnico, naslednjega dne pa bodo z blagoslovitvijo obnovljenega doma in z gasilsko parado ustoličili sv. Florijana na obnovljenem pročelju. Ob tej priložnosti bodo razvili tudi novi prapor, ki naj bi jim vlil novega poguma za nadaljnje delo. In končno velja omeniti tudi njihovo prireditev,
ki je postala že kar tradicionalna, znana kot "Korajža velja!" ali tekmovanje s "frajtonaricami".
Obeta se nam torej kar živahno praznovanje častitljive obletnice in ljudje bodo lahko še naprej ponosni na delo svojih gasilcev.
Smelo naprej
Gasilsko društvo Gor. Logatec vključuje danes čez sto članov. Med temi delujejo poleg izprašanih gasilcev tudi višji gasilski častnik, štirje gasilski častniki in 33 nižjih gasilskih
ji.
f: ■
\
Predsednik PGD Gor. Logatec g. Alojz Molk med govorom na 100. občnem zboru (Foto: F.B.)
častnikov. Nova pravila gasilske službe in statuta sicer strožje opredeljujejo nenehno izpopolnjevanje strokovne usposobljenosti in starostno opredeljuje aktivno članstvo od 18. do 63. leta starosti pri moških in 50. leta pri ženskah. Ob tako številnem članstvu, kot ga imajo v jubilejnem letu, in še zlasti ob podmladku, bo kar veljalo načelo, izpisano na njihovem praporu iz leta 1929: Junak se ognja ne boji, in kjer gori, tam rad gasi.
Prvomajska
budnica
Zvoki pihalnih orkestrov v zgodnjih jutranjih in dopoldanskih urah urah zadonijo samo ob velikih praznikih. Prvomajska budnica se je zakoreninila tako med godbeniki, kakor tudi med ljudmi, ki muzikante pozdravljajo in pogostijo. Tradicija prvomajskih budnic po logaških ulicah in okoliških krajih ime že lepo zgodovino. Ljudje so jo sprejeli za svojo. Godbenike pričakujejo s pozdavljanjem in prenekatera obložena miza se kar šibi pod dobrotami, ki čakajo godbenike na njihovi poti.
Za letošnjo budnico so se godbeniki še posebno potrudili. V peskok-opu pod Sekirico so imeli celo vaje korakanja, kjer so se, predvsem najmlajši, naučili urejene hoje v orkestru. Skupaj s starejšimi kolegi pa so se učili tudi osnov figurativnega korakanja. Med igranjem in korakanjem se godba obrača in razvršča v različne oblike.
Letošnja prvomajska budnica je bila še nekoliko bolj zanimiva. Dobro razpoloženim godbenikom so se letos prvič po mnogih letih s svojo mladostjo in svežino priključile tudi logaške mažorete. Nadejamo se pogostejšega tovrstnega sodelovanja tudi v prihodnje.
Prvi maj brez budnice ne bi bil več 1. maj.
Slavko Albreht
Prešerna mladost
Dolnjelogaški Adoramus je na prvo junijsko soboto pripravil drugi veseli večer. Nastopali so: mešani zbor pod skrbnim vodstvom Marjana Grdadolnika, dekliški pevski kvintet pod vodstvom Mihaele Gostiša, v skečih, ki jih je oblikoval Janez Čuk, nekateri od pevcev zbora, in Notranjski muzikantje pod vodstvom Primoža Malavašiča. Program je vešče in iskrivo povezoval Slavko Podboj iz Trebnjega, za luč je skrbel Slavko Albreht, za zvok Andrej Logar, za okrasitev odra je poskrbela Mateja Grum, za sceno Janez Čuk. V pomoč prireditvi pa je bil tudi Janez Zelene, gostilničar iz Hotedršice.
Bil je večer prešernega razpoloženja in smeha. Zbor je odlično izvedel izbrane, zvečine manjkrat slišane narodne pesmi. Posebnost v sporedu pa je bila prav gotovo španska Boleros sevillanas s solistom Janezom Gostišem in plesalko, temperamentno Katjo Kokalj. Dekleta so dopadljivo odpela tudi
Adoramus na sceni logaškega Narodnega doma. V ospredju zborovodja Marjan Grdadolnik in napovedovalec Slavko Podboj, zadaj pa pročelje kmečkega turizma "Pr komrkolže" (Foto: Rafael Marn)
zahtevnejšo Gobčevo Dekletom. Skeči so s preprostimi, a učinkovitimi zapleti in razpleti dodobra nasmejali poslušalce. Med igralci je bil najbolj suveren Damjan Cigale. Muzikantje so dvignili nastopajoče in nekatere gledalce k plesu; ansambel ima novega basista Saša Balovskega, lepo pa se je utrdil pevski par Mihaela in Janez Gostiša.
Bil je večer, za katerega je bila polna dvorana Narodnega doma hvaležna, da ga je mogla v veselju doživeti. Zares: takšno prešerno razpoloženje zmorejo ustvariti le mladi s svojimi domislicami in žarom, vse pa izvedenos tehtno in kakovostno.
J.G.
Obrtniški zbor pred Valvazorjevim Bogenšperkom (Foto: P.F.)
Obrtniško prepevanje
Obrtniški mešani pevski zbor "Notranjska" se je konec maja udeležil 14. srečanja obrtniških pevskih zborov Slovenije, ki je bilo v mariborski unionski dvorani. Letos je sodelovalo 10 skupin, ajdovski nonet se namreč ni uspel zbrati. Srečanje je skrbno pripravila Območna obrtna zbornica Maribor, ki je tudi pokroviteljica moškemu zboru Obrtnik Maribor, ta pa junija praznuje svojo petdesetletnico.
Na kratko lahko ocenimo revijo kot eno tistih, ki so v repertoarnem pogledu pomenile vsaj majhen premik od trdno preskušenega k malce bolj svežemu repertoarju, čeprav izvirnosti še manjka.
"Notranjska" pa je sicer letos že odpela koncert z gosti iz Ajdovščine in Radomelj v Logatcu, dvakrat gostovala v Cerknici - pri obrtnikih in na občinski pevski reviji,- zapela na začetku gospodarskega foruma SDS v Logatcu, konec junija pa bo sodelovala na prireditvah ob 20. oblčetnici Območne obrtne zbornice Vrhnika.
J.G.
Ko pesem srca vname
S podnaslovom Od Ogleja do Logatca (sprva od Čedada do Logatca, kar bi nekako opredeljevalo t.im. keltiko) se je na pobudo Petka Razpeta na Želincu, turistični kmetiji pri Cerknem, prvo junijsko nedeljo odvrtelo srečanje 16 pevskih zborov. Na prijetno odprto prizorišče so prišli zbori iz Benečije (Beneške korenine), s Tolminskega in iz Kobarida, s Cerkljanskega in Idrijskega, iz Logatca in Žirov, pa gostje z Radelj ob Dravi in s Koroškega; odondod kvartet bratov Smrtnik. Lepo vreme je privabilo kakih štiristo poslušalcev, ki so prisluhnili tudi uvodnim nagovorom cerkljanskega župana Janeza Podobnika, predsednika združenja primorskih pevskih zborov Rudija Šimaca in slavnostnemu govorniku skladatelju - domačinu Aldu Kumarju, ki je kleno in nenavadno srčno pozdravil predvsem pevce, jim spregovoril zares po duši.
Pozdravne besede so izrekli še župani občin, iz katerih so prišli zbori, in slovenski konzul v Trstu g. Tomaž Pavšič.
Iz naše občine so nastopili: mešani zbor Društva mladih glasbenikov, ki se je predstavil zelo dobro, "Notranjska", in v vseh pogledih izjemni Logaški vokalni kvartet. Zelja vseh govorcev je bila ista: srečanje naj postane vsakoletno. Morda pa bo res?!
J.G.
Iz glasbene šole
Pisana beseda ostane; napol prazne dvorane pa ne zapolni še tako glasna piščal
Učenci glasbene šole Logatec so pod mentorstvom Lidije Janjič začeli izdajati Glasilo. Vanj so natresli drobnih novic in se razpisali o palčku poslušalčku, predstavili brenkala, težiščni del pa namenili odmevom na državno tekmovanje učencev glasbenih šol, kjer so dosegli zavidljive uspehe: nagradi sta prejela Andrej Žust za prvo, Petra Maček za drugo mesto na rogu, Jure Korenč na harmonikiter Jure Kociper in Luka Skvarča na trobenti pa so se tudi zelo dobro uvrstili in prejeli priznanja. Večina teh tekmovalcev pa se je 24. maja z izbranimi gojenci logaške glasbene šole predstavili na zaključnem koncertu GS. Koncert je lepo povezovala Katja Kokalj.
Resda je šlo za prireditev znotraj Glasbene šole, vendar pa je bilo poslušalcev tako malo, da se človek vpraša, komu je predstavitev namenjena. Ne bi rad razpredal in se spraševal, zakaj tako. Sam sem kar prepričan, da predvsem zaradi tega, ker smo ljudje zmeraj bolj odmaknjeni drug od drugega, ker nam je vse več le do tega, kar dosežemo sami, in nas prav nič ne vznemirja, kaj dobrega dosežejo drugi, in zaradi tega, ker nam je zelo zelo težko koga pohvaliti, če zna in zmore kaj več od nas, dasi znamo obenem kritizirati vsak najmanjši spodrsljaj drugega človeka in iz sleherne muhe narediti slona, če le gre komu kaj navzkriž. "Naj sosedu koza krepi je!" postaja vse prevečkrat naša tiha želja. In iz takih želja ne morejo vznikati ne dobre misli ne tvorna dejanja. Brezbrižnost nas prepreda in tudi sicer hromi dobre želje. Življenje postaja vse bolj težko breme, namesto da bi bilo - z vsemi današnjimi tehničnimi pripomočki in vesoljno informatiko - lažje in prijetnejše od življenja, ki so ga živeli naši predniki!
Oprostite, natopajoči tobentar Jure Kociper, pianisti Katja Pajntar, Martin Logar in Barbara Kogoj, kitaristki Polona Ferjančič in Zala Turk, rogista Andrej Žust in Petra Maček, pevec Janez Gostiša, harmonikar jure Korenč, klarinetisti Vid Pupis, Primož Peterlin, Blaž Košnik in Blaž Oblak, goelalci Maja Vochl, Tomaž Mivšek, Urša Ferjančič, Andreja Logar, Barbara Čuk, flavtistka Mateja Nagode in tolkalist Gašper Peršl, pa mentorji Robert in Matjaž Albreht, Ivan Polanc, Jasmina Pecič, Primož Malavašič, Polona Gantar, Lidija Janjič, Mirjana Zeljič, Eva Hren, Marjetka Tekavec Mihevc in Marjan Grdadolnik, če nisem pisal o vsakem nastopu posebej, pa bi bilo mogoče o slehernem kaj dobrega zapisati. Zares me je mrazilo ob tako skromnem obisku. Kaj ko bi tisti, ki venomer tarnajo in trobijo, da se v Logatcu zares čisto nič ne dogaja (starejša gospa je imela navado reči: naj bom pes, pa še zalajam naj, če ni res!), da je Logatec eno samo mrtvilo, kdaj pa kdaj zmogli toliko moči, kot jo vlagajo v svoje preroštvo o nič-se-ne-dogaja, in bi prišli na kako prireditev. Morda pa bi jih katera vsaj toliko vzdramila, da bi spregledali in videli, česar dotlej niso hoteli videti. Veljalo bi poskusiti, verjemite. Tedaj bi lahko pričakovali, da bo tudi za njihova lastna spodbudna prizadevanja - verjamemo, da jih je v slehernem izmed nas kaj - več zanimanja.
J.G.
Oktet v jubilejni sezoni
H kraju gre jubilejna, petindvajseta pevska sezona Logaškega okteta. Bogata, kot je bila le katera. Na začetku argentinska turneja. Ob novem letu trije koncerti družno z vrhniškim zborom ob spremljavi komornega orkestra. Sakralni in koncertni program v Dol. Logatcu in v Bezuljaku. Slavnostni koncert ob 25-letnici v Logatcu. Nastop na jubilejni, stoti TV oddaji "Ljudje in zemlja" v Mariboru. Koncert za učitelje Osnovne šole "Ivan Cankar" na Vrhniki (eden od dogodkov ob 120. obletnici Cankarjevega rojstva). Dva gala pomladanska koncerta na Vrhniki - podobna novoletnim, le s programsko filmsko glasbo. Ob tem je bilo nekaj radijskih predstavitev: na Notranjskem radiu v Logatcu, na Radiu Cerkno in na Radiu 94 v Postojni.
Utrinki s prihodnjih potov. Nadaljevalo se bo s Petjem na vasi v Rovtah, z gostovanjem ob razstavi pršuta in terana v pobratenem Repentabru. Vse se utegne skleniti z julijskim gostovanjem na avstrijskem Koroškem in v Švici. Priprava na to gostovanje bo nekaj že napovedanih priložnostnih nastopov, in koncert na Lanišah. In potlej bo odšla jubilejna sezona med spomine.
J.G.
Ustrojeno petje
Koncerta pevskih zborov usnjarsko predelovalne industrije Slovenije se je udeležilo osem zborov, med njimi tudi Mešani pevski zbor DMG iz Logatca, ki že drugo leto nastopa skupaj z zborom Ivan Cankar z Vrhnike (poprej je zbor nosil ime IUV- op.ur.).
Koncert je tokrat organiziral Ženski pevski zbor Toko - Line iz Domžal v kulturnem domu v Radomljah. Udeležili so se ga še moški zbori Alpina Žiri, Niko Železniki, Miren, Kope Legen iz Slovenskih Konjic in mešani zbor PD "Zvon" iz Šmartna pri Litiji.
Vsak zbor se je predstavil s tremi pesmimi, kasneje, v razvedrilnem programu pa še z dvema ali tremi.
Prihodnje leto bo 13. srečanje pripravil moški zbor"Alpina" izŽirov.
F.K.
Med upokojenci na Vrhniki
Mešani zbor DMG je 24. maja v Domu na Vrhniki pripravil oskrbovancem in osebju krajši program in recital. Zapel jim je osem pesmi. Zatem so se pevke in pevci z njimi pomenkovali, si nazdravili in jim zaželeli še veliko lepih dni. Poslovili so se z željo po ponovnem srečanju prihodnje leto. Logaških starostnikov je v vrhniškem domu deset.
F.K.
Zborovski živ - žav
Tak je bil naziv letošnje revije otroških in mladinskih zborov, ki zvečine delujejo po šolah naše občine. V rovtarskem kulturnem domu ga je pripravila gornjelogaška osnovna šola.
Vse pevke in vsi pevci so se na nastopu izjemno potrudili in prepričan sem, da so zapeli tako dobro, kot najbolje lahko zapojo. Kakovost pa je precej nihala. Za uho in oko je bil najbolj prepričljiv nastop mlajšega mladinskega zbora Osnovne šole Tabor, ki ga vodi Zdravko Novak. Kako z malo truda in nekaj več dobre volje ozaljšati vidno podobo nastopajočih so pokazali pevci Rožmarina, zbora, ki združuje pevce z Medvedjega brda in Rovtarskih Žibrš (od pet do sedemnajst let). Videli >n slišali smo, kako pevski nastop lahko učinkovito dopolni in izpopolni spremljava z Orffovim instrumentarijem. In slišali smo tudi, kako se revija otroških pevskih zborov učinkovito, prijazno in tekoče povezuje; to je zares vzorno opravila Marinka Dodič. Ne moremo tudi mimo klavirske spremljave, ki jo je nastopom mlajših zborov OŠ Tabor dodala Dragica Klobučar.
Zamisliti pa bi se kazalo nad dejstvom, da dolnjelogaška šola ni nastopila z mladinskim zborom, in da je v zborih nasploh (z malo izjemami) občutno premalo fantov. Oboje zaradi tega, ker je tu najbrž eden temeljnih vzrokov, da odrasli zbori nimajo naravnega prirastka, da ti zbori starijo in se ne morejo razvijati in tudi ne kakovostno občutneje rasti. Kaj lahko mladi in vsaj malo šolani člani prineso društvu, se lahko zgledno poučimo pri logaškem pihalnem orkestru, z učitelji vred sodelujejo, in napredujejo s člani, ki so sposobni iti z njimi v korak.
Jago
Glas in ritem
svojega srca
Anton Rupnik -Storžev (1905 - 1992) in
retrospektivna razstava
' Od rojstva najinega očeta je lani minilo 9o let. Vse kar je v teh letih z žarom prelival v svoje slikarsko in pesniško ustvarjanje, je sprožilo v naju poseben odmev. Začutili sva, da lahko z retrospektivno razstavo dava logaškim ljudem in še posebej najinim prijateljem in sorodnikom darilo, v katerem bodo občutili ne le spomin na našega "Storža", ampak ob tem podoživeli še veliko malih in velikih lepot in ljubezni svojih mladosti.
Tone Rupnik - Storžev se je rodil predzadnji v družini šestih otrok. Mati Ivana je po rojstvu prvih treh otrok, Franceljna, Johane in Micke, kmalu ostala sama. Živela je v hiši tik pod kamnolomom na Taboru in s šivanjem preživljala svoje tri drobižke. Vse dolarje, ki jih je redno pošiljal mož Franc z dela v Ameriki, je skrbno nosila v hranilnico. Franc je prijetnega zadovoljstva lahko po vrnitvi iz tujine kupil novo hišo na polju pod Sekirico. Tam so se rodili še Ančka, Tone in Janez.
Tone je bil precej droban, kot je sam rekel "mamine - Ejnškove - sorte", tudi precej bolehen. V družini so morali trdo delati. Ko so ga nekega vročega dne ob sušenju sena poslali izpod Ženčka po vodo, je s polno steklenico splezal na zid ob Riharjevi hiši in hodil po njem. Ker je držal steklenico le za vrat, mu je zdrsnila iz rok in se razbila. Gospa Riharjeva, ki je to opazila z okna, ga ni napodila ali nadrla, ampak prijazno ogovorila: "Pridi, fantek, ti bom jaz dala drugo steklenico." Kako hvaležno mu je ta dogodek odzvanjal v duši vse življenje!!
V prvem razredu je moral ponavljati. Bal se je učiteljice Kokaljeve, ki je učence kaznovala tako, da jih je z ostrim ravnilom tepla po iztegnjenih dlaneh. Ko ga je nekoč poklicala k izpraševanju, se je od samega strahu polulal.
V četrtem razredu pa se mu je "ves svet odprl". Prišel je v roke nadučitelju Punčuhu. Ta je vanj zarisal neizbrisen pečat širine, razgledanosti, pravičnosti, strpnosti in razumevanja. Tone ga je globoko spoštoval. Za fantiča, ki je ponoči na štali "kuril luč in si kvaril oči", kot se je jezila mama, da je lahko bral, je imel učitelj veliko razumevanja. Prigovarjal je očetu Francu, naj da sina v šole. A denarja ni bilo. Zato je Tone s šestnajstimi leti ponaredil očetov podpis in se tako vpisal na vojaško gimnazijo. Sicer redkobesedni oče je svojo bolečino za vedno zapisal v Tonetov spomin z besedami: "Boš že videl, kako bo, ko te bojo tuja vrata tolkla po petah". Očeta je imel rad, želel si je nje-
govega priznanja in pohvale. Ko je oče prišel pogledat, kakšno mizo je Tone s petnajstimi leti čisto sam izdelal svoji sestri Micki za doto, ga ni pohvalil z besedami. A Tone je ob gibu njegove žuljave in razpokane roke, ki je božajoč zamišljeno potovala po robovih mize in po ploskvi, in po zadržanem nasmešku na licu pohvalo le začutil. "Vidiš, tukaj bi lahko pa izrezal še za ladelč". In je naredil še predal.
Kot podčastnik je služboval v Karlovcu in Ivanič gradu pri Zagrebu. Na svoje vojaško življenje je imel veliko spominov, ki so na naju učinkovali kot najljubše in najzanimivejše pripovedke za lahko noč. Veliko je pripovedoval tudi o svoji prvi ženi Štefici, ki ji je bilo komaj šestnajst let, ko sta se poročila; on jih je imel že prek trideset. Rodila sta se jima Tonko in Zvonko. Pod težo druge svetovne vojne, njegove internacije v Gonarsu in drugih tisočerih težav, zakon ni vzdržal vseh preizkušenj. Ob globoki človeški zrelosti prve in druge žene pa smo otroci iz obeh zakonov kasneje navezali tople medčloveške stike, ki nas še danes družijo v prijeten občutek družinske pripadnosti.
Po ločitvi je Tone živel v Ljubljani pri svoji sestri Ančki. Izšolal se je za gozdarskega tehnika, med šolanjem pa spoznal Marijo Muller- Stanarjevo Mirni iz Štanjela na Krasu. Po poroki sta nekaj let živela tudi v Radečah pri Zidanem mostu, od leta 1954 pa v Logatcu, kamor sta pripeljala tudi naju.
Že prav od malega pa je Tone tudi risal in pisal pesmi. Že okrog leta 1960 je pripravil rokopisno zbirko svojih pesmi z lastnimi ilustracijami. Svoje fotografsko in slikarsko delo je s polnim zagonom nadaljeval in še pospešil po upokojitvi. Ob popolni predanosti svojemu ustvarjanju se je v zadnjih letih ustalil v Štanjelu v Mimini rojstni hiši. Tam se je, svoboden kot kragulj na kraškem nebu, spojil s kamnito poezijo Maksa Fabianija. Ferrarijev vrt mu je bil vir umetniškega navdiha in kraj, kjer je njegova duša znala najti mir. Ker je po Mimini smrti ostal v Štanjelu sam, j se je odpravil kar v Dom upokojencev v Sežano. Tam je bil umirjen in zadovoljen, rad je prepeval in si dal pos-treči s kavico, ki mu jo je predano kuhala "njegova gospa Pepca". Bila sta velika prijatelja in zadovoljstvo z jesenjo svojega življenja sta vedno prelivala tudi na druge.
Ko je nekaj dni pred smrtjo pogovor nanesel na Ferrarijev vrt in ribnik z mostičkom v njem, je z bolniške postelje njegov pogled sanjavo zaplaval proti oknu, od koder je žarelo kraško sonce. Tihe in mirne so bile njegove besede: "Ah, nima smisla spominjati se...." Čez nekaj trenutkov se je pogled vrnil v sobo in glas je vprašal: "In kam greš zdaj ti?"
Vesna Černe in Jasna čuk
NA VEČER
V KAMNITEM ŠTANJELU
petje, godba...
Za zidom, draga,
Kras objemaš.
Postaral sem se.
Ne najdem tvojih rok.
Počasi stopam za teboj.
Petje in godbo prinesem s seboj..
(Anton Rupnik)
Pestro življenje logaških študentov
V prejšnji številki Logaških novic sem vam predstavila Klub logaških študentov; klub, ki se trudi združevati mladce in mladenke, ki pridno oz. malo manj pridno posedajo sedeže v predavalnicah ljubljanskih, kranjskih ali mariborskih fakultet.
Nedolgo tega so se s potepanja po Pragi polni novih vtisov vrnili naši vagabundi - njihovih imen nam organizator Tone M. ni želel zaupati. Ker pa je treba včasih kaj tudi ohraniti v tajnosti (pa saj poznate tisto "Ne dajem izjav!" naše vrle poslanke), lahko samo upamo, da so se kljub slabemu vremenu imeli kar najlepše.
Tudi obrisk Formule 1 je za nami. Če ste nam prisluhnili v naših oddajah na NTR, smo vas lahko ponovno prepričali, da so naša "potepanja" vedno zelo pestra in nam res nikoli ni dolgčas. Z grafitom, ki si ga bom sposodila z LEP, pa naj ponazorim trenutke, ki smo jih preživeli na kresovanju: "Prvega ne pozabiš nikoli - Maja".
Ker se čas počitnic bliža s strašansko hitrostjo in študenti migamo tudi takrat, imamo kar nekaj načrtov, ki nam bodo popestrili dogajanje v naslednjih mesecih.
Z vstopom v šolo in kasneje na fakultete se je čas brezskrbnih igric za nas končal, zato ga želimo z obiskom Gardalanda in Aqualanda v juliju ponovno (vsaj deloma) podoživeti.
Da pa ne bomo okušali samo tujih voda, bomo med počitnicami organizirali kampiranje ob Kolpi. O tem, da bi medse povabili še študente drugih klubov, še razmišljamo; naš športni minister pa je prepričan, da se bo KLŠ pomeril z njimi na "igrah brez meja", ki jih ravno tako načrtujemo v prihodnjih mesecih.
Ker v zadnjem času kar aktivno sodelujemo z logaško ZKO, bomo sodelovali tudi pri projektu Park Naklo. O tem vam bomo še podrobneje poročali.
Naj pa ne pozabim omeniti, da se bodo naši "arhitekti" trudili tudi pri postavitvi razstave, ki si jo boste v juniju lahko ogledali v Knjižnici Logatec. Verjetno nas bo pot zanesla še kam drugam ali pa se bomo domis-lili še kakšnega zanimivega preživljanja prostih dni, ki so pred nami.
Delajte, kar vas veseli, in bodite zadovoljni.
Lidija
KLŠ na
nogometnem
turnirju
Ekipa KLŠ se je v soboto, 24. maja, udeležila nogometnega turnirja v Starem trgu pri Ložu, ki ga je organiziral Klub notranjskih študentov (Cerknica). Ekipi je uspelo priti v pol-finale ter na koncu zasesti 4. mesto. Čast kluba logaških študentov so branili: trener Petra Peček, vratar Simon Ajdič, napadalca Boštjan Lukančič in Dejan Menart ter obrambna igralca Jaka in Tone Kokalj.
KLUB
LOGAŠKIH ŠTUDENTOV
Tržaška cesta 44, 1370 Logatec
KLS
in varovanje razstav v Knjižnici Logatec
Klub logaških študentov se je v preteklih letih aktivno udejstvoval na različnih področjih kulturnega dogajanja v občini. Prevzemal je varovanje večine slikarskih in drugih razstav v prostorih logaške knjižnice. KLŠ je opravlja delo v zameno za prostor, ki ga je potem lahko uporabljal za sestanke in podobne aktivnosti.
Kakor povsod v naravi je tudi v našem klubu sčasoma rasla apatija (sinonim za nered), kar pa se je poznalo predvsem pri iskanju študentov, ki bi prostovoljno varovali razstave. Zaradi obveznosti študentov in včasih tudi neusklajenih predavanj na fakultetah smo le s težavo
zapolnili vse ure varovanja in še to na račun tistih članov, ki že vseskozi intezivno sodelujejo pri delovanju kluba.
V pretklosti smo ta problem urejali tako, da smo varovanje razstave plačevali. Izjema je bila le razstava, za katero so se člani na zboru KLŠ odločili, da jo bodo varovali prostovoljno. Hiter izračun je pokazal, da varovanje ene same razstave stnae KLŠ približno 25.000 tolarjev, kar pa predstavlja za klubsko blagajno preveliko breme.
Čeprav smo Knjižnici Logatec hvaležni za prostor, ki nam ga je v preteklosti odstopila za naša srečanja, si takšnega sodelovanja v prihodnje ne bomo mogli več privoščiti. Osebno si ne predstavljam, kako se bo dalo v prihodnje še organizirati razstave v naši občini. Ne razumem pa, zakaj nam ZKO Logatec pri takšnih dejavnostih ne priskoči na pomoč (predvsem finančno), saj kažejo raznotere razstave tudi utrip kulturnega dogajanja v občini.
Predsednik KLŠ Zdenko Časar
Brucovanje
V aprilu se je v prostorih lovske koče odvijalo že tretje brucovanje, ki ga je v zadnjih treh letih organiziral KLŠ. Študenti smo v pretklosti poskušali v logaški občini oživiti tradicionalno študentsko prireditev, na kateri si bruci izprosijo milost za vstop v študentsko skupnost in sicer z opravljanjem zrelostnega preizkusa, ki mu pravimo študentski krst.
Za vse tiste, ki študentskega življenja ne poznate dovolj dobro, naj povem, da so bruci zelenci - študenti prvih letnikov na univerzi. Letos smo bili do brucev posebno uvidevni, saj smo jim ob prihodu na prizorišče brucovanja potregli s prav okusno večerjo, tako da se nihče od brucev
ni mogel izgovarjati, da lačen ne more misliti (kot so to počeli na zimskem "štrajku" pred državnim parlamentom).
Po večerji smo "slavljence" zbrali in vsakega posebej spravili pred čeber modrosti. Tu je moral vsak izmed njih vaditi razne zakone fizike, pri čemer je bil poudarek na vzgonu, pa čeprav mislim, da večina brucev tega še do danes ni odkrila.
Po krstu in obsežnih vajah iz motoričnih sposobnosti brucev, smo večer končevali z zabavo ob glasbi ansambla tja do zgodnjih jutranjih ur. Bruci so preizkus zrelosti v večini dobro opravili in upam, da bo vsaj tistim, ki študirajo na tehniških fakultetah, to pripomoglo k uspešnemu opravljanju izpita iz fizike!
Zdenko, Lidija
KLS
na Internetu!
Internet kot svetovno račinalniško omrežje predstavlja novi, hitro se razvijajoči vir informacij. Zato se je v maju vanj vključil tudi Klub logaških študnetov v svojo t.im. domačo stranjo, kjer lahko preberete nekaj o ustanovitvi, organizaciji in delovanju kluba. Na omenjeni strani se bo mogoče tudi prijavljati na različne projekte, ki jih bo klub organiziral,
postavljati določena vprašanja o klubu itd.
Stran je bila registrirana na SloVVVVVVeniji (kar pomeni Slovenia VVorld VVide VVeb) v sredo, 15. maja in jo je v prvem tednu obiskalo več kot 40 obiskovalcev. In kako najti stran KLŠ na Internetu? Najbolj enostavno jo je najti z iskalcem na SloVVVVVVeniji, in sicer tako, da v iskalec napišemo Klub logaških študentov in kliknemo na gumb "išči" oz. "search". Naslov strani KLŠ pa je http://www.kiss.uni-lj.si/-k4mo0011 /kls.html
Tone Kokalj
KLUB
LOGAŠKIH ŠTUDENTOV
Tržaška cesta 44, 1370 Logatec
Preveč smeti za premalo smetnjakov
19 visečih smetnjakov, 2 zabojnika za steklo, 1 zabojnik za papir
Dan Zemlje je za nami. Tudi plakati s številnimi fotografijami, ki so bile več kot dovolj zgovorne, nas ob vstopu v logaško knjižnico ne opominjajo več, da delamo nekaj zelo narobe. Upam, da ste si vzeli čas in si v aprilu ogledali del projektnega dela, ki so nam ga učenci 4. c razreda Osnovne šole "8 talcev" pripravili v Knjižnici Logatec.
Naj samo na kratko, za vse tiste, ki ne poznate takega načina pouka, povem, da se pri projektno organiziranem učnem delu otroci skupaj z učiteljico lotevajo učne vsebine problemsko. Obravnavane teme izberejo iz "življenja". Otroci sami opazujejo, primerjajo, fotografirajo, zbirajo podatke na podlagi opazovanj in pogovorov, ... Učencem 4. c razreda, ki so se lotili takšnega dela, lahko samo zavidamo, da so se skupaj z razredničarko Simono Kavčič spomnili našega okolja in tako raziskovali, kaj se dogaja z odpadki v naši občini.
"Z dvema učiteljicama smo odšli po Logatcu in prešteli smetnjake. S fotoaparati smo poslikali smeti, ki so ležale vse naokoli, kjer smo hodili. Prva skupina je obiskala tovarni KLI in Valkarton, druga pa javne zavode. V šoli smo podatke zbrali in uredili. Prešteli smo vrste in število smetnjakov pred javnimi zavodi, trgovinami, gostilnami, bifeji in spomeniki."
Morda se sprašujete, čemu vse tole pisanje. Zanimive in hkrati fascinantne so se mi zdele ugotovitve otrok, da "imamo v naši krajevni skupnosti vsega 19 visečih smetnjakov in en zabojnik za papir (če po pravici povem, sploh ne vem, kje ta zabojnik stoji - op. p.), da na
Cankarjevi cesti ni nobenega majhnega smetnjaka, temveč le ena večja posoda za male odpadke, dalje, da na Šolski poti (le kdo bi vedel, koliko otrok se ravno po tej poti vsak dan odpravlja v šolo in domov - op.p.) ni nobene vrste smetnjakov, na Tržaški cesti tudi ne, ..."
Želja 4.c razreda OŠ "8 talcev" je bila, da bi ugotovili, zakaj imamo tako malo smetnjakov in zakaj jih nimamo več vrst. Po odgovore so se odpravili na Občino Logatec in Komunalno podjetje. Posredovani odgovori jih niso preveč navdušili. Navdušeni so bili le nad obljubo gospoda Komaca. Ta jim je bil namreč obljubil, da "bomo do novega leta 1996 v mestu dobili nove stoječe zabojnike za različne vrste odpadkov". Toda: novo leto je že zdavnaj mimo in otroci se upravičeno sprašujejo, "zakaj nam otrokom obljubljajo stvari, ki jih ne uresničijo?" Kaj je s pregovorom -obljuba dela dolg?
Naj končam z mislijo Johna Don-nea, ki pravi: "Noben človek ni otok, povsem sam zase; vsak človek je kos celine, del kopne zemlje; če je morje odplavilo grudo prsti, je Evrope manj, prav tako, kakor da je bil rtič, da je bilo posestvo tvojih prijateljev in tvoje lastno; ob smrti vsakega človeka je mene manj, zakaj vključen sem v človeštvo: in zato nikdar ne pošiljaj vpraševat, komu zvoni: zvoni tebi."
Ljudje, premalo se zavedamo, da zvoni vsem nam, meni in tebi! Naredimo torej korak naprej in storimo kaj, da bo zvonjenje vsaj malo bolj tiho.
Besedila v navednicah so napisali učenci 4. c razreda OŠ "8 talcev" Nina S., Zala, Marjeta, Lucija, Nina R., Luka in Samir.
Lidija Oštir
Projekt mladinske delavnice
Projekt mladinskih delavnic se v Sloveniji izvaja in razvija od leta 1989. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije je finančno podprlo izvajanje tega projekta. Na lanski razpis Ministrstva za socialno preventivne programe se je prvič prijavil tudi Center za socialno delo Logatec, ki izvaja program mladinskih delavnic na šoli "8 talcev" in šoli Tabor.
Vsebinski in praktični način izvajanja programa je namenjen učencem 7. in 8. razredov v skladu z njihovimi psihosocialnimi značilnostmi.
Posamezna tema se obdeluje s pomočjo metode "delavnica", kjer gre za sklop socialnih iger, igranja vlog, nedokončanih zgodb, vodenih fantazij ipd., kar vse je povezano v celoto s poldirigiranimi diskusijami.
Celotni sistem razvojno - preventivnega dela z najstniki temelji na okrepitvi osebnosti, učenju številnih življenjskih veščin in pravočasnem informiranju o temah, ki zanimajo najstnike. Program izvajajo prostovoljci, pretežno študentje, ki po končanem usposabljanju izvajajo program mladinskih delavnic na osnovnih šolah. Projekt vodijo pari prostovoljcev pod strokovnim vodstvom Centra za socialno delo.
Teme, ki se obdelujejo, so naslednje:
- *za sedmi razred: spoznavanje samega sebe; starši niso le starši; vrednote; kaj vse se učimo;...,
- za osmi razred: o prijateljstvu; o avtoriteti; o čustvih; o moških in ženskah;...
Mladinske delavnice so torej projekt, namenjen učencem 7. in 8. razredov osnovnih šol in jim ponuja možnost preživljanja prostega časa na malo drugačen način. Projekt se izvaja enkrat tedensko po približno dve uri. Učenci, ki so vključeni v mladinske delavnice, lahko na lastno pobudo in v sodelovanju z mentorjema organizirajo izlete, piknike, zabave, oglede filmskih predstav, okrogle mize..., ki se financirajo iz sredstev Ministrstva.
V šolskem letu 1996/97 bomo nadaljevali z izvajanjem delavnic, zato vse sedmošolce in osmošolce vabimo, da se nam pridružijo. V novem šolskem letu predvidevamo tudi večje število skupin, zato bomo potrebovali nove prostovoljce - študente. Vsi, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri vodenju skupin, naj se oglasijo Centru za socialno delo v Logatcu, Tržaška 13, kjer bodo dobili vse potrebne informacije.
Center za socialno delo Logatec
Regijsko tekmovanje mladih tehnikov
Na šoli Tabor se je 16. maja zjutraj pričelo regijsko tekmovanje osnovnošolcev v tehniki. Srečeval sem tekmovalce in njihove mentorje, ki so prišli iz mnogih notranjskih šol.
Takoj po uvodnem govoru učiteljice tehnične vzgoje na OŠ Tabor Jožice Rupnik, so se tekmovalci ločili. Nekateri so si odšli v Valkarton ogledat stroje, ki so jih kasneje na šoli sami in brez načrtov sestavili iz kock Fischer technik. Mlajši so sestavljali bagre in druge stroje iz lego kock. Tretji, malo starejši, so z vso nemo risali načrte za bodoče izdelke, ki so jih morali izžagati iz lesa in sestaviti.
Zanimivo je bilo pokukati v učilnico, kjer so bili predstavljeni roboti in druga elektronika. V sosednji učilnici so brneli računalniki, saj so tu šolarji predstavljali lastne računalniške programe. Ogledal sem si tudi nekaj filmov in fotografij bodočih filmarjev in fotografov.
Posebej dolgo sem se zadržal v
učilnici, kjer so tekmovalci predstavljali izdelke, ki so jih naredili sami doma. Zagledal sem prave mojstrovine, kot so npr. prečudovita ladja, maketa Planinskega polja, leseno stojalo za note in majhna elektrarna, ki proizvaja elektriko. Tekmovalke v domačih obrteh so klekljale, druge pa so barvale rože. Izdelki so bili prekrasni. Tekmovalki s področja ekologije sta predstavili plakate in ekološke izdelke. Vsi so morali zagovarjati svoje izdelke pred posebno komisijo, ki si je vse beležila.
Da pa tekmovalci ne bi hodili lačni po svetu, so dobili malico in kosilo. Po kosilu je komisija razglasila rezultate. Dobro uvrščeni tekmovalci so dobili bogate nagrade, vsi pa diplome. Najbolje uvrščeni bodo odšli na državno tekmovanje.
Andrej Žigon, 6. a
OŠ Tabor Logatec
Jubilejni tek prijateljstva Hotedršica '96
Zadnjo majsko nedeljo smo v Ho-tedršici priredili 25. tek prijateljstva. Da je jubilejni, smo sklepali po spominih prvih prirediteljev. Nekateri ce-lo menijo, da jih je bilo še več. Pred petimi leti smo zamenjali lokacijo prireditve. Tek smo premestili na nogometno igrišče. Tudi proge so se spremenile tako, da trinajstkilometr-ska proga poteka po Žejni dolini do kmetije Pivkaš, nato po Žibršah do Tumleta, Korenča in se nato po Zeleni dolini vrača v Hotedršico. Sedemki-lometrska proga pa pelje proti Ravniku, čez Kozji vrh do Korenča, kjer se priključi trinajstkilometrski. Ostale proge potekajo v bližji okolici igrišča.
Razpisanih je bil 18 tekmovalnih kategorij za različne starosti tekmovalcev. Kljub maratonu v Radencih se je ta dan v Hotedršici zbralo 185 tekmovalcev in tekmovalk, tudi nekaj zvenečih imen: brata Urh, Holdinar, Piškur, Anica Živko, Veronika Bohinc... Najhitrejši moški in ženske na najdaljših progah so prejeli denarne nagrade. Vlado Urh je postavil nov rekord proge 44,07, prej ga je imel Logatčan Jožko Petkovšek (46,30). Kako napeto je bilo na progi, se vidi že po rezultatih prvih treh v absolutni konkurenci, saj so vsi trije pritekli hitreje od prejšnjega rekorda. Morda je k temu pripomoglo tudi hladno vreme. V ženski konkurencije zmagala Anica Živko iz Trbovelj. Mlajši so nastopali na 300, 600,1500 in 3000 metrov dolgi progi.
Za dodatno popestritev programa smo organizirali še tek naših sponzorjev, kjer sta zmagala Brane Orešnik (Prolog d.o.o. Logatec) in Nada Zelenec (Mizarstvo Zelenec Hotedršica).
V svojih kategorijah so se med prve tri uvrstili: Natalija Merlak (2. mesto, ekipa Logatec), Sandra Švigelj (3., Hotedršica), Nadja Brus (1., Hotedršica), Vesna Poljanšek (2., Valkarton), Andreja Godina (3., Valkarton), Eva Božič (2., ŠD Hotedršica), Urška Nagode (Ravnik), Jasna Turk (1., Valkarton), Lea Pergovnik (3., Valkarton), Maruša Brenčič in Renata Šulek (2. in 3., Valkarton), Andraž Nagode
(1., Logatec), Žan Merlak (3., Hotedršica), Tine Brenčič (2., Hotedršica), Blaž Bešnik (3., Valkarton), Andrej Brus (2., Hotedršica), Zoran Zelene (1., ŠD Hotedršica), Maja Rupnik (3., Valkarton), Bogdan Bošnjak (2., ŠD Hotedršica), Lucijan Nagode (3., Valkarton), Jožko Petkovšek (2., Valkarton).
Veseli smo, da je navdušencev tega športa vedno več in da delijo športne užitke z nami. Tekmovalci se vsako leto vračajo in s seboj pripeljejo še prijatelje in znance. Prihajajo iz vse Slovenije. Vse to dokazuje, da naš trud ni zaman. Na ta način se širi glas o naši lepi vasi in okolici daleč naokrog. Letos je poleg sponzorjev iz prejšnjih let veliko pomagala tudi Slovenska vojska, zato se ji še posebej zahvaljujemo.
Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki so do sedaj na kakršen koli način pomagali z delom ali s sponzorstvom pri organizaciji tekmovanja. Prepričani smo, da lahko tudi v prihodnje računamo na sodelovanje, vsaj še na 26. teku prijateljstva prihodnje leto.
Jože Rupnik
Na Blegošu počastili dan zmage nad fašizmom
Planinsko društvo Gorenja vas pripravi vsako leto rekreativni pohod na Blegoš (1562 m) v počastitev dneva zmage nad fašizmom. Letošnjgea, dvajsetega po vrsti, se je 12. maja udeležilo tudi 19 logaških planincev. Tudi tokrat nam vreme ni bilo naklonjeno, saj je ves čas pohoda deževalo, najbolj pa med kulturnim programom, v katerem so sodelovali: ansambel Blegoš, nonet in oktet iz Gorenje vasi ter učenci Osnovne šole Ivana Tavčarja, prav tako iz Gorenje vasi.
Blegoš vas ne vabi samo v času prazničnega pohoda, temveč skozi celo leto, ko je sicer tudi koča v Škofjeloškem pogorju odprta; pozimi pa ste dobrodošli v zavetišču gorske straže na Jelencih, ki je odprto od 1. novembra do 1. maja. Vzponi na Blegoš so možni iz Poljan prek Javorij in Kala (po tej poti prihajamo vsako leto logaški planinci) ali pa iz Volake ali Leskovice preko Jelene, lahko pa tudi po Slugovi dolini na Murave, iz Črnega vrha na Murave in iz Potoka v Selški dolini.
F.K.
Lepo je tudi v
Karavankah
Najvišji vrh v Karavankah Stol (2236 m) obišče vsako leto mnogo planincev iz vse Slovenije. Letošnjega pohoda, ki sta ga organizirala Občinska športna zveza Jesenice in Planinsko društvo Jesenice, se je že enaitridesetič udeležilo tudi šest logaških planincev v petek,
24. maja, trije planinci pa v soboto,
25. maja. Vreme je bilo tokrat lepo sončno in primerno za pohode.
Pred leti so ta pohod v spomin na partizanske boje za Stol organizirali pozimi, meseca februarja; od štiridesetih borcev, ki so se tod borili februarja 1942 so živi še štirje. Zaradi varnosti pa je že nekaj let pohod prestavljen na zadnjo soboto v maju. Organizator je na posebni slovesnosti podelil plakete tistim, ki so se pohoda na Stol udeležili 10, 20 ali 30-krat.
F.K.
CERES d.o.o., Ljubljana
Trgovina "GORENJE" Cankarjeva 5, Logatec tel: 742-551
AKCIJSKA PRODAJA NA GOTOVINO
- BTV od 47.400 dalje
- PRALNI STROJI od 51.800 dalje
- HLADILNIKI od 28.700 dalje
Na zalogi celoten program Gorenja (štedilniki, zamrzovalne omare, zamrzovalne skrinje, mali gospodinjski aparati, glasbeni stolpi in še in še ...)
Ugodni kreditni pogoji:
- prodaja na 5 enakih čekov - 5% popusta
- prodaja na kredit na 10 enakih obrokov brez obresti
- za gotovino 10% popusta
Odprto od 8-12 in 15-19 ure, ob sobotah od 8-12 ure PRA VI NASLOV ZA NAKUP APARA TOV GORENJE !
PREJELI SMO
Socialdemokrati
smo uspeli pred rokom
Socialdemokrati smo zbrali v pičlih osemnajstih delovnih dneh nad 43.000 podpisov podpore za referendum o poštenih in večinskih volitvah in nad 30.000 podpisov podpore za zakon o odpoklicu poslanca; skupaj smo zbrali prek 80.000 podpisov, česar ni storil še nihče pred nami. Socialdemokrati smo dokazali, da smo zmožni držati besedo, ki jo damo volilcem. Vsekakor velja spomniti, da so bili v osemnajstih dneh zbiranja podpisov vmes še prvomajski prazniki in papežev obisk.
Vsi podpisniki so prišli prostovoljno, celo enaindevetdesetletna gospa Vavknova iz Rovt, v največjem dežju. Volilci hočejo poznati človeka, kateremu bodo dali glas na volitvah, za zakon o odpoklicu poslanca pa so volilci še posebej tenkočutni, če poslanec ne bi deloval v korist volilcev in programa, ki ga je obljubljal; to še posebej velja za tiste, ki so bili izvoljeni na listi določene stranke in nato prestopili v drugo, kar je politično nehigiensko.
Počakati moramo, kaj bodo sedaj "naložili" Jožefu Školču "botri iz ozadja" o razpisu referenduma. Če referenduma ne bo razpisal, bo kršil ustavo in zelo užalil prek 43.000 državljanov. Na volitvah bomo zmagali, da bomo ustvarili resnično pravno državo, ki naj bi se začela v vsaki občini.
Logaški demokrati se zahvaljujemo prav vsem, ki so nam omogočili, da smo zbrali določeno število podpisov (in še več), ki ga je določilo vodstvo SDS, glede na moč naše stranke SDS v logaški občini.
OO SDS Logatec
Kako in od česa bomo živeli čez pet let?
Vzpodbudno vabilo za udeležbo na okrogli mizi na temo "Logaško gospodarstvo 2001" v organizaciji logaške obrtne zbornice in občine.
In odgovor?
Morda smo ga najbolj zaslutili v referatu g. Franca Jerina, generalnega direktorja Valkartona, ki je očitno poslovanje podjetja uspel prilagoditi trenutnim razmeram in z oblikovanjem ustreznega razvojnega programa jamči dobro naložbo svojim 1800 delničarjem. Zaradi odsotnosti generalnega direktorja KLI, še vedno najštevilčnejšega podjetja v občini, se tudi ob vzpodbudnih besedah g. župana o dobrem zagonu proizvod-
NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS
Doživetja ob nastopih
Lepo je, da nas upokojence kdo obišče; naj bo to glasbeno ali pevsko društvo ali pa otroški "živ-žav". Vse, prav vse, radi sprejmemo, kar je le novega, zabavnega, razvedrilnega.
Sredi aprila nas je obiskal mladi književnik Jurij Marussig. Presenetil nas je s predstavitvijo svojih pesmi, ki jih je bral ob spremljavi mlade kitaristke. Čutilo, slišalo se je kot butanje valov ob stene pristanišča. Kdor je želel, se je lahko tudi pogovoril z njim. Pesnik nas je obdaril s svojo knjigo "Morje"; ostala nam bo v lep spomin na ta večer.
Proti koncu aprila pa nas je obiskal pevski zbor "Štingelc" iz Borovnice, ki nas je prav očaral z lepimi, dobro izbranimi pesmimi. Tako prehitro je minilo. Nismo pričakovali toliko in tako lepo izpetih pesmi. Težko bi bilo izbrati najboljšo ali najlepšo. A meni je najbolj ostala v spominu "Lastovki v slovo". Zaključili pa so s pesmijo "Kranjčičev Jurij". Niso bili skopi ne v pesmih in ne v dobri volji. Prepevali so še po
Mešani pevski zbor Ivan Cankar pod vodstvom Lovra Groma je polepšali pomladno popoldne oskrbovancem in osebju Doma na Vrhniki
končanem nastopu. Mladi pevovodja je namenil veliko truda svojemu pevskemu zboru; malo je tako talentiranih pevovodij. Premalo smo se jim
zahvalili za tako prisrčen pevski nastop.
Dober je pevski zbor "Štingelc".
Zadovoljna poslušalka
Novo
uredništvo
Logaških
novic
Svet Občine Logatec je na zadnjem zasedanju imenoval novi uredniški odbor, ki ga ob odgovornem uredniku sestavljajo:
inž. Albin Čuk (za področje gospodarstva), Marija Gale (negospodarstvo, kultura in turizem), Lidija Oštir (mladinsko in študentsko življenje, prispevki iz šol), Marko Škrlj (intervju in reportaža), inž. Anton Antičevič (šport), dipl. prav. Zdravko Klemen (uradne objave in sklepi Občinskega sveta), Tone Mali (tehnično urejanje), Marcel Štefančič (lektoriranje).
Z imenovanjem uredništva so zapolnjene vrzeli na nekaterih področjih, od koder doslej skorajda ni bilo prispevkov, pa so za dobro obveščenost še kako pomembna;
Vabilo
Rožice miljene, bele in pisane krasno cveto, rajsko lepo. Barve glej mavrične, v cvetkah vse združene nas vesele.
Nastajanje letošnje pomladne razstave je navdihovala narava. O naravi, še posebej o zdravilnih rožah, smo se veliko pogovarjali. Na sprehodih smo jih nabirali, jih
sušili in povezovali v šopke. Tudi čaje smo kuhali. Učenci Osnovne šole Ivan Cankar pa so jih prav za to priložnost tudi upodobili.
Zdaj bi vam radi vse to pokazali. Razstavo bodo odprli v petek, 14. junija, ogledovali pa si jo boste lahko do 24. junija, vsak dan od 10. do 18. ure.
Stanovalci in delavci Doma upokojencev na Vrhniki
denimo, za šport.
Čeprav so člani uredniškega odbora zadolženi za posamezna področja, ki jih bodo nadrobneje spremljali, iskreno vabimo vse tiste, ki žele tvorno prispevati k bogatejši vsebini Novic, da se s prispevki oglašajo na naslov Logaške novice,
Tržaška 1 5, 1 370 Logatec. Uredništvo bo rado sprejelo obvestila o dogodkih, zapise in komentarje, pa tudi predloge posameznikov in organizacij.
Odgovorni urednik Janez Gostiša
nje nisem uspela znebiti grenkega ; priokusa negotove prihodnosti tega j podjetja in s tem številnih delavcev in njihovih družin. Tristotriinštirideset brezposelnih, kar je manj kot 9% aktivnega prebivalstva, nas uvršča med občine, ki imajo na tem področju trenutno najmanj skrbi. Pohvalimo se lahko tudi z razvito obrtjo. Obrtna zbornica je s podatkom, da malo gospodarstvo v občini zaposluje 849 ljudi dokazala, kako pomembna panoga je in bi si zaslužila nekoliko drugačno partnerstvo z občino, kot ji ga ta nudi.
Največ črnih pik je dobila vlada, ki bo morala dejansko še marsikaj postoriti. Resnici na ljubo pa je treba | povedati, da niti Obrtna zbornica, niti Občina v danih razmerah nista ponudili lastnega razvojnega programa. Po mojem mnenju bi promocijsko informativni center, skupaj z lokalnim skladom za razvoj v povezavi z bankami (obe, LB in Abanka, sta bili aktivno navzoči) uspel angažirati in usmeriti sposobne j posameznike na področja, ki so
(bodo) pomembna za promocijo posameznika in občino. Kaže pa, da prave volje za njegovo ustanovitev ni, saj je logaška občina ena redkih v Sloveniji, ki se letos ni prijavila na državni razpis za sofinanciranje takšnih projektov. Občina zaenkrat ni sposobna delovati kot povezovalka različnih strokovno usposobljenih ljudi na področju razvoja. G. župan bi se moral zavedati, da le sodelovanje rodi uspeh, uspeh pa razvoj.
Sklep: Odgovor na naslovno vprašanje je torej ostal nedorečen. Sodeč po razpisu kadrovskih štipendij se mladim glede zaposlitve slabo piše, saj ni bila razpisana niti ena za Logatec. Koristne informacije o tem, česa v občini primanjkuje in katere projekte bi utegnila sofinancirati z denarjem iz proračuna (letos 12 milijonov SIT), bodoči podjetniki zaenkrat še ne bodo mogli dobiti. Zanesti se bo treba torej predvsem na lastne sposobnosti in si z izvirnim, ustvarjalnim pristopom narediti prijaznejšo in gotovejšo prihodnost.
Sonja Mihelčič
Mistično štrikanje ..(1)
Vedno preberem članke iz političnega vsakdanjika in pri tem nehote ugotavljam, kako mi je nekaj bolj po okusu kot drugo. Leta prinesejo svoje. Z veseljem spremljamo dobro kuhinjo, čeprav to pomeni, kot to pot v članku o mističnem štrikanju v zadnjih Novicah, da je kakšen pripravek zares vroč in začinjen. Omenjena zadeva je zares mistična in pri tem ni nič narobe, če sem res zraven. O mističnem in o ostalem sem seveda govoril, vendar predvsem še pred izidom omenjenega članka in ob nekoliko drugačnih povezavah. No, stvar je, kot je. Umirimo jo. Škoda le, da nam mistika slabša medsebojne odnose.
MM (naslov v uredništvu)
Mistično štrikanje...(2)
Gospod Škrlj,
z veseljem sem prebral Vaš članek z naslovom "Mistično štrikanje gospoda Franca Rudolfa" (Logaške novice št. 4). Težko bi mi naredili večjo uslugo, kot javno in
jasno opisali vse vaše težave, ki jih imate s štrikanjem. V veliko pomoč Vam je bil leksikon ali morda celo pravila o štrikanju.
Podpiram pridobitve demokracije, s pomembno vlogo svobode govora, ki ni cenzurirana. Kajti, gospod Janez Škrlj, uredniki sicer prav gotovo ne bi objavili Vašega članka, ker sem prepričan, da Vas bolj cenijo, kot se očitno sami.
Poudarek vašega članka temelji na tem, kako preračunljivo delujem ali želim delovati mistično, brez tehtnih argumenotv. Prosim Vas, da prebirate članke do konca ter bistvo interpretirate skozi celoto. Veliko ljudi, ki je prebralo članek gospoda Albina Čuka (Logaške novice št. 3) pod naslovom "Naposled le korak k zbliževanju", je razumelo, da je to proces, ki se bo stalno spreminjal, upam, da navzgor. Gospod Škrlj, očitno razumete demokratičnost družbe le v točki svobode govora, in to tako, da lahko vaskomur rečete vse. Pozabljate, gospod Škrlj, na kulturo demokratičnosti. Prepričevanje je Vaša znana vrlina, pridobili pa ste si očitno tudi sposobnost prerokovanja. Tž članka sem razbral, da imate zelo radi kaos. Poskušajte me prepričati z argumenti, ne bom Vam očital prepričevanja.
P.S.
Na vse nadaljnje vsebine v zvezi s tem člankom, ki mi jih morda namenjate, Vam ne bom odgovarjal.
Franc Rudolf
KAMNOSESTVO SVETE
+ izdelava in obnova nagrobnikov, več kot 50 različno oblikovanih nagrobnikov iz različnih materialov zeleni, rdeči, črni
+ lučke, vaze,
+ izdelava in montaža kuhinjskih, gostinskih ter kopalniških
pultov,
+ mize,
Plačilni pogoji ter rok dobave po dogovoru!
Delovni čas:700 - 1700
KAMNOSESTVO SVETE s.p. Jezero 097, 1352 Preserje Tel. Fax: 061 / 631 294 ali mob.: 0609 633 250
Spoznavanja in prepoznavanja tam prek širnega oceana
Marcel Štefančič
(nadaljevanje in konec)
PRAVI PLANINSKI RAJ IN PESEM NAD OBLAKI
Blizu 1600 km jugozahodno od kongresne palače so Bariloče - San Carlos de Bariloche - prekrasno tur-
NOVA RAST IZ ZDRAVIH KORENIN
In počasi so se stvari stekale h koncu. Pred nami je bila še proslavitev slovenskega dne. Za
Oktetova pesem - visoko nad oblaki
istično mesto, komaj kaj večje od Celja, vzraščeno v nacionalni park med razgibanim hribovjem, brezbrežnimi jezeri in večno belimi Andi. Tudi klima je tod ostrejša, kar blizu slovenski, arhitektura pa sploh spominja na alpsko tirolske navade. Tu so tudi cela naselja počitniških hišic. Tod žive mnogi ljubitelji gora, ki so že pred 45 leti ustanovili planinsko društvo. Slovenci so se proslavili z gorništvom - andizmom, zaznamovali in poimenovali so plezalne poti in nekatere vrhove v Andih. V Bariločah je oktet prepeval narodnostno zelo mešanemu poslušalstvu, vendar je s svojo pesmijo ogrel vsa srca navdušenega poslušalstva, ki je vztrajno vzklikalo: Mas! Mas! ... kar je pomenilo Še! Še!...
Dogodilo se je, da so nas na preletih do Mendoze in Bariloč sopotniki prepoznavali kot pevsko skupino in smo morali prepevati tam visoko nad oblaki, pa še potem na letališče prišedši. Kaj bi ne peli - pesem ne pozna meja, kjer so odprta srca.
Mlada rast slovenstva
slovenski dan se zbero v domu na Pristavi slovenski rojaki z vseh koncev Argentine in še od drugod. Zlasti pa pride na ta slovenski praznik vse, kar predstavlja gmotno, duhovno,
nostjo (na kateri je pel oktet), po kosilu se razvije bogato kulturno in družabno popoldne. Cela revija nastopajočih: slikoviti mimohod, slavnostni govorniki, združena pevska zbora Gallus in San Justo, re-citatorji, folklorna skupina, Logaški oktet ter nadvse impresivna čez sto-glava množica otrok - predstavniki vseh slovenskih šol - ki je s skrbno pripravljeno zborno recitacijo zatrjevala in kot nova rast izpričevala, da je slovenskost v njih in bo zato z njimi slovenstvo živelo, saj je prerojena Slovenija nov vzgib, ki na novo osmišlja slovensko narodno bit v Argentini. Navsezadnje imamo Slovenci svojo državo.
SLOVO, KI ZBLIŽUJE
Ob trenutkih slovesa oči niso in niso mogle prikriti prenekatere solze ganjenosti, kako tudi bi, saj se je bilo težko ločiti od gostiteljev, ki so tako vdano in premišljeno poskrbeli za najboljše počutje pri njih, za smiselno naravnavanje vsakega trenutka našega življenja med njimi. Oboji, mi in gostitelji smo spoznali, kako smo si v tem kratkem času postali v vsem blizu, zato toliko bolj spoštljivi drug do drugega, kako smo stkali prenekatero vez, ne le posamično, ampak tudi med dvema slovenskima svetovoma, med katerima je vse manj ločnic, če je sploh še katera. Za vsa vrednostna spoznanja, za vsa širokosrčna razdajanja, za vse predano gostoljubje, za ljubeznivost, skrbnost, pozornost in srčnost - velika zahvala. "Hvala vam za vse, kar ste storili za nas na naših argentinskih poteh, hvala vam, da smo bili pri vas kot doma, hvala vam Jernej in Franci Tomazin, hvala vam Barbara Modic, hvala vam Andrej Selan, hvala vam Ljuba Lipušček, hvala vam Janez Albreht, hvala Pavči in Marjanu Eiletz, Tonetu Oblaku, Hermanu Zupanu, Pavletu in Franciju Novaku, hvala vsem vašim družinam in še prenekateremu hvala, ki je bil z nami naš".
Slovo od argentinskega čudeža
kulturno in politično moč slovenstva v tem daljnem svetu. Slavje se začne dopoldne s himničnim pozdravom zastavi, nadaljuje z mašno sloves-
In odmev.
"Hvala vam, logaški pevci, za pesem, za besedo, za prijateljstvo, za košček vedno nam drage domovine! Srečno pot! Pozdravite vse svoje in naše ljudi. Pozdravite našo Slovenijo! Skupno ohranjajmo našo besedo, našo pesem, naš rod, našo duhovno podobo, našo Slovenijo! Splačalo se je bljubiti, upati in verovati..."
Vse te želje in pozdrave in sporočila smo prinesli s seboj prek 17000 km, ko smo po 20 dneh ponovno prileteli iz argentinske pomladi v slovensko jesen. Vsa sporočila naših rojakov raznaša zdaj oktet med ljudi doma s pesmijo in besedo. Velja prisluhniti sporočilom; jih velja sprejeti. Zakaj ne bi bila navsezadnje domovina vsem svojim pravična mati.
V betonarni Gradnik (za Valkartonom)
sezonsko znižanje cen betona in betonskih zidakov vseh vrst
Ob delovriikih in ob sobotah odprto od 6. do 15. ure, po poprejšnjem naročilu na tel. 741-484 ali 741-296 tudi popoldne.
Izrabite priložnost!
Zahvala
Ob izgubi drage mame
Rozi Uršič
Strmica 29
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče, nam pomagali v najtežjih trenutkih in jo pospremili pokojno na zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo Zdravstvenemu domu Logatec, g. župniku Vladimirju Jaksetiču za vse obiske in opravljeni pogrebni obred ter pevcem Logaškega vokalnega kvarteta za žalostinke.
Žalujoči vsi njeni.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. Tiha, nema je gomila, kjer počivaš mirno ti.
Zahvala
Ob prerani in boleči izgubi moža in atija
Leopolda Trpina
iz Zaplane
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in zdravstvenemu osebju, ki so mu v času bolezni kakorkoli pomagali in ga obiskovali, Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebna zahvala g. kaplanu Bogdanu Oražmu za pogrebno mašo in čuteči nagovor, logaškim in vrhniškim pevcem za izbrane in lepo zapete pesmi. Hvala dalavcem Komunalnega podjetja Logatec, Območni obrtni zbornici Logatec, delavcem Primisa in Športne zveze z Vrhnike in vsem, ki so ga tako številčno pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Nada, sin Tadej, hčerki Tanja in Anita
Zahvala
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Alojzija Albrehta
iz Žibrš 6
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za darovano cvetje in sveče.
Hvala dr. Blagici D ž a j i c za zdravljenje. Hvala g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred. Hvala tudi g. Robiju Albrehtu za odigrano Tišino.
Hvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi.
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
Zahvala
Ob boleči izgubi našega dragega sina, očeta in starega očeta
Adolfa Bogataja
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dr. Gomzi Hribar za pomoč in dr. Katarini Turk za dolgoletno zdravljenje. Posebna zahvala velja tudi sosedi Veri Rupnikovi in njeni hčerki Hermini, ki sta nam pomagali pri negi, Francu Kogovšku.za poslovilne besede, g. župniku Cirilu Isteniču za lepo opravljen cerkveni obred in invalidskem u pevskemu zboru za zapete pesmi. Iskrena zahvala Namiznoteniške-mu klubu Logatec, podjetjema Seljak d.o.o. in Valkarton ter našim osebnim prijateljem za vse darove.
Žalujoči vsi njegovi.
Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice
ALI RES
NISMO NIČESAR NAREDILI
Martin Mihevc
Pozimi sneg zabriše vse, še posebno neprijetne sledi in obrise pokrajine z urbanimi središči, bolj ali manj posrečeno vpetih v prostor. Pozimi zadeve, v topli sobi, brez težav zdijo. Po Gregorjevem sejmu pa bo le dobro, da pogledamo okoli sebe in se vprašamo, kaj se dogaja z našim prostorom in kaj smo takrat ob razpravi o Logaških razvojnih usmeritvah in posegih v prostor naredili, ter ali ni čas za nadaljevanje.
Od razprave je leto že mimo, kar predaleč, da bi analiziral celotno problematiko urejanja prostora v zvezi s takratnim trenutkom, le upam, da bo še kakšna podobna, nabita z vso profesionalno zavzetostjo za prostorske rešitve in za ponujene projekte kakor z emocijo in dnevno politiko ob pregledu sedajnih razmer v dorem in z nekaterimi očitnimi napakami. Omenim naj tudioste poglede potencialnih investitorjev. Takrat smo sicer nekateri dobili občutek, da smo se zaratili in ne da smo sodelovali pri razpravi o nekem strokovno pripravljenem načrtu razvoja prostora, ponujenem v razpravo, in za katerega razumljivo ne moremo pričakovati, da bo prežvel rez spre-
mestnega, bolje rečeno tržnega jedra Logatca. Kaj smo pravzaprav hoteli reči, ko trdimo in razumemo, da je prostor naš in ne od nekih abstraktnih občanov. Strokovnjaki so nam lepo pokazali neke determinante prostora, v okviru katerih so naši predniki uspeli vnesti kvalitetne in pravilno umeščene bivalne, gospodarske in verske objekte. Seveda, takrat je bilo laže, prostor ni bil natrpan in v okviru jasnih tradicionalnih vrednot ni bilo mogoče in ni bilo dovoljeno, da bi si privoščili napako in nasilje nad strukturo in okvirom prostora. Tudi danes opazimo, da Dolschejnova hiša le ni porušena. Okoli cerkvenega prostora se razvija krajevni trg, prodor na obdelovalno zemljo je zaustavljen, ortna cona bo služila svojemu namenu. Opazni pa so nekateri nespametni posegi, vulkanski krater na Sekirici, degradirana Logaščica. (Zagotoviti bomo morali rehabilitacijo potoka in minimalno vodnost tudi v sušnem obdobju, če verjamemo, da gradimo materialno bogatejšo družbo in da ne živimo v sušnih krajih.) Moramo popraviti učinke neposobnosti oziroma učinke že kar politične volje bivšega režima,
memb. Prostor je le predragocena vrednota, da ne bi tudi tukaj upoštevali obstoječe in verjetno s konzervativno maniro vnesli potree po spremembah in dopolnitvah glede na nove možne programe in projekte.
Zadnji članek v Logaških Novicah o pogledih na prostor v Logatcu kot tudi nekateri prejšnji opaženi članki g. Pavleta Mihevca me je razveselil in me ohrablja, da dela na strokovni ravni tečejo dalje z vsemi prispevki, ki naj se vključijo v zapisane in nari-saneplane in načrte. Po drugi strani pa že z nestrpnostjo pričakujem rezultate opravljenega dela in in opravljene javne razprave, saj ne morem pristati na neko, včasih opazno vodilno misel, da je stroka rekla svoje, da je strokovnost nad vse in da-javna razprava ni dala nobenega prispevka. Mogoče to velja za lokalno politiko, ki jo spremljamo in pri tem ugotavljamo kako velikopotezno včasih deluje tudi na forumu polnim raznih sindromov, da ni dovolj moči za uskladitev vseh pogledov.
Nič hudega, če se motim. Na nekaj se moram opreti, ko razmišljam o dobro pripravljenem, strokovno dorečenem načrtu možne ureditve
da se letno kopališče razvrednoti do uničenja. Neupoštevanje danega in dogovorjenega z možnostjo dopolnjevanja in spreminjanja vodi v slabo voljo, ne pa v optimalno-pripravljen prostorski načrt. Zadeve se zlahka speljejo na napačen tir pri sporazumevanju stvari, da prihaja do saturacije potreb, določenih presežkov, zlasti dragih rešitev, predvsem zaradi interesov spekulativne gradnje, kar drugod dobro poznamo in mogoče v Logatcu (recimo, stanovanjski bloki). Vse to pa rado povzroči, da se res nič ne naredi ali pa, kar je še najslabše, da se onemogoči nadaljevanje dela pri postopkih priprave in sprejema dolgoročnih načrtov urejanja in porabe prostora, kar vsi občani potrebujemo.
Govorimo o "Osnutku prostorskih ureditev pogojev za območje naselja Logatec in Programskih zasnov za osrednje območje dela naselja Dolenji Logatec", o problemu naselitve nasploh in o ureditvi in revitalizaciji, olepševanju, če hočete, že pozidanih predelov in dograditvi nekaterih predvsem infrastrukturnih in javnih površin in zgradb. Problematika in občutek, da včasih vladajo nevzdržne razmere na področju for-
siranjadoločenih trenutnih opredelitev, me vodi, saj pravzaprav ne vem, kaj se dogaja na tem področju, da še poizkušam v tem članku zapisati svoje pripombe in poglede na zgoraj omenjene dokumente, javna razprava 26. oktobra (pred dobrim poldrugim letom) s svojimi pripombami naj ne bi izzenela kot legaliziranje že sprejetih odločitev, ampak pomoč za razvoj našega skupnega prostora z ustreznimi prostorskimi rešitvami in možnostjo preživetja sedanjih dejavnosti pa tudi kot možnost razvoja novih dejavnosti v umirjenem razvoju. Ponovil bi omenjenega avtorja, ki pravi, se pogovarjamo o centralnih površinah kraja, ki so najdragocenejši potencial kraja, in je zato treba strokovno in preudarno proučiti posege vanj. Vendar bi tu poudaril, da se pogovarjamo o trgu, o središču kraja in ne o nekem velikem mestu in regionalnem središču, in da je to tisti del, v katerem že živijo ljudje s svojimi interesi, ki ne morajo pristajati na kratkoročne rešitve, katerih korist ni nujno korist Logatca kot celote, kaj šele prebivalcev tega kraja. Potrebno je zagotoviti, da se nadaljuje z delom občine in Urbanističnega inštituta iz Ljubljane z namenom, da se uredijo prostorski plani, da se ponovno pregleda, kaj v tem trenutku želimo in kje so naši trajni interesi. Strokovno utemeljene osnove za izdelavo planov ali spremembo že obstoječih se morajo še politično verifikacirati ob sodelovanju čimvečjega kroga neposredno zainteresiranih Logatčanov. Ne smemo dovoliti, da postane odločanje za prostor nepregledno. Predvsem še vedno pričakujem, da se kot izhodišče upoštevajo in spoštujejo razvojne opredelitve Logatca, objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije, v Dolgoročnem planu očine Logatec za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenem leta 1990. Omenjanje nekih drugih dokumentov ob določenih priložnostih nam upravičeno vnaša dvom o pravilnosti pri nekaterih postopkih v preteklosti, recimo pri začetih investicijskih dejavnostih gradnje poslovno hotelskega centra na Poštnem vrtu. Nesrečnih potez je vedno več: informacija o temeljnem kamnu, imenovanje podjetja v samem dokumentu o programskih zasnovah za središče Dolenjega Logatca, ko ta dokument služi kraju in ne podjetju, pomanjkanje študij o opravičenosti investicij in ekonomski upravičenosti glede na že raspoložljiv fond poslovnih zgradb in njihove izkoriščenosti in proučitev potrebe po novih dejavnostih glede na omejene pogoje poslovanja za nekatere dejavnosti, spreminjanje Logatca kot trga v mesto brez posluha za njegove naravne danosti in v nekaterih dokumentih opazna politika nadaljevanja intenzivnega naseljevanja kraja na škodo sedanjega prebivalstva ali brez ustrezne cene za strošek, ki ga imamo z novim priseljevanjem.
Prostorski načrt, ki se nam predstavlja, pa le pomeni zelo dobro osnovo za urejanje prostora. V dokumentih bo treba še olj poudariti, da je zaščitena dosedanja stavbna in prostorska dediščina kot nosilka iden-
titete kraja in da so tu prisotne vse dejavnosti, še posebno primarne kot nosilke gospodarskega življenja in razvoja. Mora se odpraviti upravičen strah, da se bo z določenimi instrumenti in mehanizmi lahko v prihodnosti sililo v prostorski in ekonomski razvoj, ki ne bo v skladu z interesi Logatčanov, pač pa kratkoročnim škodljivim namenom. Krajevno jedro je treba čim manj obremeniti in dovoliti, da kvalitetne spremembe vstopajo, ko dozori čas zanje.
Brez dvoma in očitno se morajo še enkrat pregledati nekatere ponujene rešitve:
pomembna za identiteto kraja, ki kot zelena površina povezuje različne dele kraja, jih oplemenjuje in omogoča bivalske možnosti kot pogoj gospodarskega razvoja.
Volumenski poudarek je pretiran in popolnoma negira spoštovanje nivojev; z modernimi tehnikami nakopičene mase silijo kvišku, rušijo gabarite kraja in pokopavajo obstoječi stanovanjski fond. Ni odveč, da se pove, da so italijanski vojaki med drugo svetovno vojno nasipali ostoječo cesto po nepotrebnem, da bi dela trajala dlje in da ne bi bilo treba iti na rusko fronto. Predvideni atriji ne
1. Urbanistična rešitev, ki predvideva odstranitev zadružne žage. Vsaj ta trenutek to predstavlja grob poseg v logaško zadružništvo, brez občutka za neko dejavnost, ki je že od nekdaj tu, daje ljudem kruh in zakaj kot taka, povezana z lesom, ne bi sodila tudi dolgoročno v center kraja. Naj žaga ostaja na svojem mestu in se stanovanja za premožne predvidijo kdaj drugič in kje drugje.
2. Urbanistična rešitev, ki načrtuje parkirišča na kmečkem dvorišču prav tako pomeni aroganco nad kmečkim delom kraja, kar nas žal preveč spominja na prežieli režim ali na sedanja liberalna ravnanja, ki se upravičujejo s stroko. Takšna rešitev že ni zrasla v strokovnih krogih. Parkirni prostor naj se išče na mestu barak in kioskov v okolici stavb, kjer je sedež občine, če to omogočajo lastninski odnosi.
3. Uranistična rešitev predvidenih poti prek vrtov pomeni nepotrebno obremenitev dragocenega prostora. Njihovo izvedbo ne upravičuje potreba po komunikaciji. Te je v kraju dovolj. Pomeni le strošek komunalne opremljenosti in degradacijo stanovanjskega fonda, ne glede na lastništvo, in ruši kvaliteto bivanja. Odpiranje dvoriščnih fasad ne učinkuje urejeno in lepo.
4. Predstavljena urbanistična rešitev ureditve Poštnega vrta pomeni preveliko gostoto pozidave. Že predstavljene slike in izdelani načrti se ne vključujejo dovolj v celotno območje in so takšni, da ne rešujejo problema parkiranj, kaj šele enostavnih komunikacij vseh uporabnikov in tu živečih prebivalcev. Očitno se pod plaščem razvoja predvideva odtujitev dela občinskega premoženja, ki ga predstavlja komunikacijska in parkovna površina v centru kraja, tako
bodo prišli do izraza, pa tudi z vmesnimi potmi ne bomo dosegli komunikacij. Poti tu ničesar ne povezujejo. Tu ni možnosti za gostinsko dejavnost, moderno kvalitetno hotelirstvo in poslovni utrip obenem. Predvidene podzemne garaže pa so vprašljive. Kakor je pojav: komu in zakaj so namenjena podstrešna stanovanja. Pretiravanje s strešnimi okni deluje neestetsko in se ne sklada z našo arhitekturo ravnih streh. Potreba po spremembi namembnosti Poštnega vrta s stališča potreb kraja je zapletena zadeva. Na to je treba reči, kaj je upravičeno na tem mestu, pogledati je treba kako bi dogradili, žal neidealno zgrajene poslovne stavbe z dodatnimi poslovnimi prostori za potrebe kraja, upoštevajoč že dosedanji poslovni fond. Šele potem naj se pojavijo investitorji kot nosilci gospodarskega razvoja.
LOGAŠKE NOVICE
Izdaja Občina Logatec, Občinski svet. Glavni in odgovorni urednik Janez Gostiša. Tisk, oblikovanje in tehnično urejanje "mali" Logatec. Naklada 3000 izvodov. Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Po mnenju Urada Vlade za informiranje Republike Slovenije, št.: 4/3-12-1622/95-23/346 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.