1 NikKrajnc,dr.med.,Nevrološkaklinika,UniverzitetnikliničnicenterLjubljana,Zaloškacesta2,1000Ljubljana;
krajnc.nik@gmail.com
2 Asist.LinaSavšek,dr.med.,Nevrološkioddelek,SplošnabolnišnicaCelje,Oblakovaulica5,3000Celje
473MedRazgl.2019;58(4):473–89 • Pregledni članek
NikKrajnc1,LinaSavšek2
De men ca: de fi ni ci ja, ob li ke in možno sti
zdrav lje nja
Dementia:Definition,TypesandTreatmentOptions
IZvLEČEK
KLJUČNEBESEDE:demenca,Alzheimerjevabolezen,vaskularnademenca,demencaz Lewyjevimitelesci,
frontotemporalnademenca,kratekpreizkusspoznavnihsposobnosti,zdravljenje
De men ca je re la tiv no po go sta ne vro de ge ne ra tiv na bo le zen, ki pra vi lo ma pri za de ne sta rejši
del po pu la ci je. Opre de lje na je kot na pre du joči sin drom s pri za de tost jo dveh ali več višjih
kor ti kal nih funk cij, ki one mo goča za nes lji vo iz va ja nje vsa kod nev nih de jav no sti. Naj po gostejša
ob li ka de men ce je Alz hei mer je va bo le zen, sle di jo ji va sku lar na de men ca, de men ca Lewyjevih
te lesc ter fron to tem po ral na in mešana de men ca, dru ge ob li ke so red kejše. V diag no stičnem
po stop ku je ključna iz ključitev možnih re ver zi bil nih vzro kov za de men co. Po leg la bo ra torij -
skih in sli kov nih prei skav v diag no sti ki upo rab lja mo tudi pre se jal ne teste, v am bu lan ti družin -
ske ga zdrav ni ka naj po go ste je te sta ri sa nja ure, v spe cia li stični obrav na vi pa tudi kratek preizkus
spoznavnih sposobnosti in montrealsko lestvico spoznavnih sposobnosti. Zdrav lje nje je simp -
to mat sko in vključuje zdrav ljenje kog ni tiv nih (za vi ral ci ace til ho li ne ste ra ze, ago ni sti glu ta -
mat ne ga re cep tor ja za N-me til-D-as par tat) in ne vrop si hia tričnih simp to mov (an ti de pre si -
vi, an tip si ho ti ki), ve lik po men pa ima jo tudi psi ho te ra pevt ske stra te gi je.
aBSTRaCT
KEYWORDS:dementia,Alzheimer’sdisease,vasculardementia,Lewybodydementia,frontotemporal
dementia,minimentalstateexamination,treatment
De men tia is a re la ti vely com mon neu ro de ge ne ra ti ve di sor der, which mainly af fects the el -
derly. It is de fi ned as a pro gres si ve syndrome with the im pair ment of two or more hig her
cor ti cal func tions, which di sab les pa tients to nor mally per form their daily ac ti vi ties. The most
com mon type of de men tia is Alz hei mer’s di sea se, fol lo wed by vas cu lar, Lewy body, fron to -
tem po ral, and mi xed de mentia, ot her types are seen less of ten. It is es sen tial to exc lu de the
po ten tially re ver sib le cau ses of de men tia. In ad di tion to la bo ra tory tests and ima ging tech -
ni ques, we use se ve ral scree ning tests, among which Clock-Dra wing Test is most com monly
used by gene ral prac ti tio ners, whe reas Mini Men tal Sta te Exa mi na tion and Mon treal Cog -
ni ti ve As ses sment are more of ten used by neu ro logy spe cia lists. Treat ment is sympto ma tic
and inc lu des the treat ment of cog ni ti ve (acetylc ho li ne ste ra se in hi bi tors, glu ta ma te N-methyl-
-D-as par ta te re cep tor ago nists) and neu ropsyc hia tric symptoms (an ti de pres sants, an tipsyc -
ho tics), but ne vert he less the psychot he ra peu tic stra te gies are of great im por tan ce as well.
UvOD
De men ca sodi v sku pi no ne vro de ge ne ra tiv -
nih bo lez ni, za ra di sta ra jočega se pre bi val -
stva pa pred stav lja ene ga naj večjih glo bal -
nih iz zi vov zdravs tve ne in so cial ne os kr be
21. sto let ja (1). Na men član ka je pred sta vi -
ti naj po go stejše ob li ke de menc in raz li ke
med nji mi ter tako pred vsem štu den tom
me di ci ne po nu di ti stro kov no gra di vo za raz -
šir ja nje zna nja na tem po dročju.
DEFINICIJa
Kla si fi ka ci ja men tal nih in ve denj skih mo -
tenj Med na rod ne kla si fi ka ci je bo lez ni, ki jo
je ob ja vi la Sve tov na zdravs tve na or ga ni za -
ci ja leta 1992, opre de lju je de men co kot
na pre du joči ali kro nični sin drom, ki ga se -
stav lja pri za de tost dveh ali več višjih kor -
ti kal nih funk cij (spo min, mišlje nje, ra zu me -
va nje, računa nje, učenje, je zik in pre so ja)
do te mere, da je pri za de to iz va ja nje vsa ko -
dnevnih ak tiv no sti. Običajno jih sprem lja -
jo tudi spre mem be raz po loženja, socialne -
ga ve de nja in mo ti va ci je (2).
Upad zgolj ene iz med kor ti kal nih funk -
cij brez pri za de te ga iz va ja nja vsa kod nev nih
ak tiv no sti ime nu je mo bla ga kog ni tiv na
mot nja (BKM); bol ni ki z BKM na pre du je jo
v de men co v 7,1 % na leto, med tem ko kog -
ni tiv no zdra vi ljudje v de men co na pre du -
je jo v 0,2 % na leto. Ločimo am ne stični in
neam ne stični tip BKM, ki sta za sto pa na re -
la tiv no ena ko, pri čemer kar 30% BKM am -
ne stičnega tipa na pre du je v Alz hei mer je vo
bo le zen (angl. Alzheimer’sdisease, AD) v na -
sled njih treh le tih (3).
Sub jek tiv na kog ni tiv na mot nja (angl.
subjectivecognitivedecline, SCD) se na naša
na po sa mez ni ko vo sub jek tiv no oce no upada
spo min skih in/ali dru gih kog ni tiv nih zmož -
no sti brez ob jek tiv nih do ka zov za ne vro -
psiho loški pri manj kljaj in na sto pi vsaj 15 let
pred BKM (4).
vZROKI
Vzro kov za de men co je več, v na da lje va nju
jih našte va mo po po go sto sti.
alz hei mer je va bo le zen
AD je naj po go stejša ob li ka de men ce, saj sama
ali v kom bi na ci ji z dru gi mi pa to lo gi ja mi
pred stav lja 75 % vzro kov za de men co (2).
Glo bal na preva len ca AD je oce nje na na 24
mi li jo nov, pred vi do ma pa bo do leta 2050
na ra sla za šti ri krat. Ne ko li ko po go ste je se
po jav lja pri žen skah (5). Prvi jo je opi sal
nemški psi hia ter in pa to log Alois Alz hei -
mer leta 1906 (6).
Za bo le zen so značilni zu naj ce lični de -
po zi ti ami loi da β (Aβ) (ne vri tični pla ki) in
zno traj ce lični de po zi ti, ime no va ni ne vro fi -
bri lar ne pent lje (NP), ki se po ja vi jo že 20–30
let pred po ja vom kli ničnih simp to mov (7).
Aβ na sta ne iz tran smem bran ske be lja ko -
vine, ime no va ne ami loid na pre kur zor ska
belja ko vi na (angl. amyloidprecursorprotein,
APP). Gen za APP se na ha ja na 21. kro mo -
so mu, za ra di česar ima jo bol ni ki s tri so mi -
jo 21 (Dow nov sin drom) večjo ver jet nost za
raz voj AD. APP po na va di raz ce pi ta α- ali
β-se kre ta za, pri AD pa gre za raz grad njo
s pomočjo β- in γ-se kre ta ze, za ra di česar na -
sta ne jo pep ti di dolžine 40 in 42 ami no ki -
slin (Aβ40 in Aβ42). Večja kon cen tra ci ja
Aβ42 vodi v agre ga ci jo, kar je tok sično za
ne vro ne. NP so fi bri lar ne zno traj ce lične
struk tu re, ki jih se stav lja hi per fos fo ri li ra -
na belja ko vi na τ, ki je si cer od go vor na za sta -
bi li za ci jo mi kro tu bu lov. NP se spr va po javi -
jo v hi po kam pu su, ka sne je pa jih za sle di mo
v ce lot ni skor ji. Braak in sodelavci so na
pod la gi razšir je no sti NP razvili si stem šes -
tih sta di jev, ki je eno iz med te melj nih meril
za diag no zo AD (8). K pa to ge ne zi bo lezni
pris pe va jo tudi ok si da tiv ni stres, mi to hon -
drij ska dis funk ci ja, spre mem be v pre sno vi
in vnet je (7). Po ja vi se tudi po manj ka nje živč -
nega pre našalca ace til ho li na, ki je po memben
živčni pre našalec za učenje in spo min (2).
AD je s sta rost jo po ve za na bo le zen, če -
prav ob sta ja jo tudi družin ske ob li ke AD, po -
ve za ne z red ki mi mu ta ci ja mi APP (kro mo -
som 21), pre se ni li na 1 (PS1) (kro mo som 14)
in pre se ni li na 2 (PS2) (kro mo som 1) (7).
Med de jav ni ke tve ga nja so di jo tudi žen ski
474 NikKrajnc,LinaSavšek De men ca: de fi ni ci ja, ob li ke in možno sti zdrav lje nja
spol, hi per ho le ste ro le mi ja, ar te rij ska hiper -
ten zi ja, de be lost, ka je nje, slad kor na bo le zen,
mot nje di ha nja v spa nju in de pre si ja (9–11).
De jav nik tve ga nja za spo ra dično AD pred -
stav lja tudi alel 4 apo li po pro tei na E (angl.
apolipoproteinE4, Apo E4), med tem ko med
zaščitne de jav ni ke so di jo izo braz ba, te le sna
de jav nost in me di te ran ska die ta (7,10–12).
S fiziološkim staranjem iz gu bi mo 0,2–
0,41 % pro stor ni ne možga nov na leto, pri
AD pa ta pro ces po te ka tudi do de set krat hi -
tre je (13). V prvi fazi bo lez ni se po ja vi jo mot -
nje epi zod ne ga spo mi na, časov ne orien ta -
ci je in vid no pro stor skih funk cij ter
kon fa bu la ci je, ka sne je pa se po ja vi jo tudi
mot nje go vo ra, ki se stop nju je jo prek no mi -
nal ne in tran skor ti kal ne sen zor ne afa zi je do
mu tiz ma (2,14). Bo le zen v na predova nju
pri za de ne se man tični spo min, po ja vi jo se
tudi mot nje po zor no sti in iz vršil nih funk -
cij ter ideo mo tor na aprak si ja (14). Sprem -
lja jo jo lah ko tudi psi hia trični simp to mi, kot
so oseb nost ne in ve denj ske mot nje, apa ti -
ja, agi ta ci ja, agre siv nost, ne mir, psihotični
simp to mi s psi ho pa to loškimi doživ lja nji
(ha lu ci na ci je), ank sioz nost in po manj ka nje
mo ti va ci je (2). V zad nji fazi na sto pi jo po -
polna od vi snost od tuje nege in po moči, in -
konti nen ca ter simp to mat ski mio klo nus, ob
sočas nem po ja vu si stem ske bo lez ni, dehi -
dra ci je, okužbe in pre snov ne mot nje pa se
bo le zen glo bal no po slabša in vodi v raz voj
de li rant ne ga sta nja ter ve denj skih in psi -
hičnih spre memb (15). Z MRI gla ve ugo tav -
lja mo značilen vzo rec atro fi je tem po ral nih
in pa rie tal nih režnjev s pou dar kom na atro -
fiji hi po kam pu sa (16). Po jav lja jo se tudi ne -
značilni sin dro mi, ki niso po ve za ni z mot -
njo spo mi na, in si cer še po se bej pri mlajših
bol ni kih. Ti vključuje jo po ste rior no kor ti -
kal no atro fi jo (angl. posteriorcorticalatrophy,
PCA), lo go pe nično afa zi jo (LPA) in fron tal -
no ob li ko AD. Pri PCA se atro fi ja po ja vi v pa -
rie took ci pi tal nem režnju, za ra di česar ima -
jo bol ni ki težave s pro stor sko pred sta vo in
veščimi gibi, med tem ko je spo min vsaj spr -
va re la tiv no ohra njen. Pri LPA ima bol ni -
ki značilne pre mo re, na me nje ne iska nju be -
sed, ano mi jo in težave z de lov nim spo mi -
nom. Fron tal na ob li ka AD je red ka in po -
snema ve denj sko ob li ko fron to tem po ral ne
de men ce (FTD). Smrt v pov prečju na sto pi
8,5 let po po ja vu simp to mov (14).
va sku lar na de men ca
Va sku lar na de men ca (VD) pred stavlja drugi
naj po go stejši vzrok de men ce in je po sledica
možgan skožilne bo lez ni, ki vodi v zmanj -
ša no delovanje ne vro nov in ne kro zo mož-
gan ske ga tki va (2,17). Večino ma na sto pi kot
po sle di ca kar di oem bo ličnih do god kov
(29 %), bo lez ni ma lih žil (angl. smallvessel
disease, SVD) (19%), ve li kih ar te rij (16%) in
red kejših vzro kov (4 %), v 32 % pa os ta ja
vzrok nez nan. SVD s pre vla du jočo ar teriolo -
s kle ro zo vodi v la ku nar ne in fark te bele
možga no vi ne, ba zal nih je der in ta la mu sa
ter pov zroči počas nejši upad kog ni tiv nih
funkcij. V isto sku pi no uvrščamo tudi sub -
kor ti kal no lev koen ce fa lo pa ti jo, in farkte
v področju mej nih con (angl. borderzone/wa-
tershedinfarctions), možgan sko ami loid no
an gio pa ti jo (angl. cerebral amyloid angio-
pathy, CAA), lev koa ra io zo in dru ge (15).
Kor tikal ne ar te ri je v sklo pu SVD pra vi lo ma
niso pri za de te (18). Bo le zen ve li kih ar te rij
vklju čuje ar te rios kle ro zo možgan ske ga in
sistem ske ga žilja, ki ob sprožil nem možgan -
skožilnem do god ku vodi v ne na den upad
kog ni tiv nih funk cij (19). Po ja vi se pri približ -
no 15–30% lju di v treh me se cih po možgan -
skem in fark tu (20). Za VD je tako značilen
stop ničast po tek upa da, med tem ko pri AD
in FTD upad po te ka po stop no.
K raz vo ju pris pe va jo šte vil ni de jav ni ki
tve ga nja, in si cer ar te rij ska hi per ten zi ja,
hiper li pi de mi ja, slad kor na bo le zen, ka je nje,
de be lost itd. Slad kor na bo le zen pris pe va
k raz vo ju de men ce tudi za ra di možgan skih
de po zi tov raz ličnih frag men tov, ki na sta ne -
jo iz hor mo na ami li na (2). Ami lin se sprošča
iz ce lic β tre bušne sli nav ke sku paj z in zuli -
nom in so de luje pri urav na va nju glu ka go -
na, za vi ra praz nje nje želod ca ter de lu je kot
475MedRazgl.2019;58(4):
hor mon si to sti. Pri slad kor ni bo lez ni je mo -
te na nje go va sin te za, po veča pa se tudi nje -
go vo iz ločanje, kar vodi v agre ga ci jo na -
pačno zvi tih mo le kul ami li na. Pa to ge ne za
je po dob na kot pri agre ga tih Aβ pri AD in
pris pe va tudi k raz vo ju te bo lez ni (21). VD
po ve zu je jo tudi s po višano kon cen tra ci jo ho -
mo ci stei na (20).
Tudi zno traj VD ob sta ja jo red ki družin -
ski sin dro mi, npr. ce re bral na av to som no do -
mi nant na ar te rio pa ti ja s sub kor ti kal ni mi
infark ti in lev koen ce fa lo pa ti jo (angl. cere-
bralautosomaldominantarteriopathywith
subcorticalinfarctsandleukoencephalopathy,
CADASIL), ki je po ve za na z mu ta ci jo v genu
NOTCHna kro mo so mu 19 (20).
Poz na mo več pod ti pov VD (22,23):
• ar te rios kle ro tič na de men ca,
• Bins wan ger je va bo le zen (sub kor ti kal na
lev koen ce fa lo pa ti ja),
• mul tiin farkt na de men ca, 
• sub kor ti kal na is he mič na va sku lar na
demen ca,
• de men ca za ra di stra teš kih is he mič nih
mož gan skih kapi,
• s per fu zi jo po ve za na de men ca,
• de men ca, po ve za na z zno traj mož gan sko
kr va vi tvi jo, 
• de men ca, po ve za na z ar te rio pa ti ja mi, in
• me ša ni tip de men ce.
Kli nična sli ka VD je od vi sna od lo ka ci je pa -
to lo gi je in po leg težav z je zi kov nim izražan -
jem vključuje tudi upočas nje ne kog ni tiv ne
pro ce se, de pre si jo, ank sioz nost in apa ti jo;
spomin ske funk ci je vsaj na začetku pra vi lo -
ma niso pri za de te v takšni meri (2). Za ra di
mo tenj iz vršil nih funk cij in psi ho mo to rične
upočas nje no sti, ki jo naj po go ste je po ve zu je -
mo rav no s možganskožilnimi le zi ja mi, je bil
vpe ljan ter min va sku lar na kog ni tivna pri za -
de tost (angl. vascularcognitiveimpairment,
VCI), ka te re naj hujša ob li ka je VD (18,22).
De men ca Lewy je vih te lesc
De men ca Lewy je vih te lesc (angl. Lewybody
dementia, LBD) pred stav lja 20% de menc, kar
jo uvršča na tret je me sto po po go sto sti (2).
Pogo ste je se po jav lja pri moških. Za njo so
značilni zno traj ce lični agre ga ti α-si nu klei -
na in ubik vi ti na, ki jih sprem lja iz gu ba ne -
vro nov (24,25).
Večina pri me rov je spo ra dičnih, ob sta -
ja jo pa red ke av to som no do mi nant ne bo -
lezni, vključno z mu ta ci jo v genu SNCAin
LRRK2. Mu ta ci je v genu GBA naj bi bile de -
jav nik tve ga nja za raz voj LBD, po leg tega
pa naj bi no sil ci mu ta ci je zbo le li pri nižji
sta ro sti. Ra zi ska ve so po ka za le tudi po ve -
za vo med ale lom za Apo E4 in LBD, dom -
ne va jo pa, da alel 2 apo li po pro tei na E (angl.
apolipoproteinE2, Apo E2) zniža tve ga nje za
raz voj LBD (25). 
Ločimo dve kli nično raz lični en ti te ti (24):
• de men ca z Lewy je vi mi te les ci (angl.
dementiawithLewybodies, DLB) in 
• de men ca pri Par kin so no vi bo lez ni (angl.
Parkinson’sdiseasedementia, PDD). 
Lo ka ci ja Lewy je vih te lesc do loča kli nično
sliko bolezni. Ka dar se ta že na začetku po -
ja vi jo v možgan skem deb lu in skor ji, se de -
men ca po ja vi zgo daj in jo ime nu je mo DLB
(manj kot eno leto po na sto pu par kin so -
nizma); v nas prot nem pri me ru gre za PDD,
saj se Lewy je va te les ca spr va po ja vi jo le
v mo žgan skem deb lu, šele ka sne je pa se
razširi jo tudi na skor jo, za ra di česar je
v ospredju sli ka par kin so niz ma (24). Braak
in so de lav ci so raz vi li pa to loške sta di je
Parkin so no ve bo lez ni (z ali brez de men ce),
pri čemer so raz vi li kau do ro stral no teo ri -
jo šir je nja Lewy je vih te lesc od je dra de vete -
ga in de se te ga možgan ske ga živca ter olfak -
tor ne ga bul bu sa prek re ti ku lar ne for ma ci je,
črne substance in ba zal nih je der do lim bič -
nega si ste ma in nato do možgan ske skor -
je (8). Pred vi de va se, da se lah ko pa to logi -
ja α-si nu klei na širi od ce li ce do ce li ce (25).
Kli nična sli ka de men ce vključuje mot nje po -
zor no sti ter iz vršil nih, vid no pro stor skih
in vid no mo to ričnih funk cij; spo min ske funk -
ci je so po na va di dol go ohra nje ne. Ne ka teri
simp to mi se pre kri va jo s Par kin so no vo bo -
476 NikKrajnc,LinaSavšek De men ca: de fi ni ci ja, ob li ke in možno sti zdrav lje nja
lez ni jo, vključno s tre mor jem, po dr sa va njem
med hojo in upočas nje no mi mi ko obra za
(sime trični par kin so ni zem oz. bra di ki ne -
tično-ri gid ni sin drom, ki je lah ko del no od -
zi ven na levodopo). Značil nost DLB so vidne
ha lu cinacije, po nav lja joči se pad ci, izra zi -
ta niha nja stop nje za ve sti in spoz nav nih
spo sob no sti ter težave s spa njem, vključno
z mo ra mi (2). Su ge stiv na za DLB je tudi mot -
nja v fazi spa nja s hi tri mi gibi zr kel (angl.
rapideyemovementbehaviourdisorder, RBD),
ki se po ja vi že zgo daj v po te ku bo lez ni.
Diagno za DLB je za ra di pre kri va nja simp -
to mov z AD in PDD otežena, zato smo zbra -
li ne kaj ključnih raz lik med po sa mez ni mi
ob li ka mi de men ce (ta be la 1) (26).
Fron to tem po ral na de men ca
FTD ali fron to tem po ral na lo bar na de ge ne -
ra ci ja (FTLD) je re la tiv no red ka in pred stav -
lja 5–15 % vseh ob lik de menc (2,27). Za njo
so značilni ar gi ro fil ni nevron ski vključki,
ime no va ni Pic ko va te les ca, možgan ska atro -
fi ja pa se po jav lja pred vsem v fron tal nih rež -
njih in spred njih de lih tem po ral nih režnjev,
po go ste je izra zi te je na de sni kot na levi stra -
ni. De li mo jo na ti sto s τ-po zi tiv ni mi vključ -
ki (FTLD-τ) in dru go z ubik vi tin pozi tiv ni -
mi in TDP-43 (angl. transactive response
DNA-bindingprotein43) po zi tiv ni mi, ven -
dar τ-ne ga tiv ni mi vključki (FTLD-TDP) (2).
477MedRazgl.2019;58(4):
Kli nično ločimo tri ob li ke, ki jih raz li ku jemo
gle de na prve in pre vla du joče simp to me (28):
• ve denj ska ob li ka fron to tem po ral ne de -
men ce (angl. behavioural-variantfronto-
temporaldementia, bv FTD),
• se man tič na de men ca (SD) in
• na pre du jo ča nef luent na afa zi ja (angl. pro-
gressive nonfluentaphasia, PNFA).
V ok vir no po lo vi ci pri me rov pri de do spre -
memb v ve de nju (bv FTD), dru ga po lo vi ca
pa raz vi je težave z go vo rom in je zi kom (pri -
mar na na pre du joča afa zi ja) (2). Sled njo lahko
raz de li mo na PNFA z na pre du jočim slabšan -
jem go vo ra in slov ni ce ter na SD, ki je na -
pre du joča bo le zen se man tičnega zna nja in
poi me no va nja (29). Vedenj ske spre mem be
vključuje jo de zin hi bi ci jo, apa ti jo, po manj -
ka nje em pa ti je in pri la go dlji vo sti ter težave
pri načrto va nju (28). Lah ko se spre me ni jo
tudi pre hra nje val ne na va de, naj po go ste je
kot pre na je da nje in želja po slad ki hra ni. Je -
zi kov ne težave se kažejo s težava mi pri obli -
kovanju go vo ra ali iz gu bi po mena be sed in
kon cep tov (SD) (2). Pri mer ja vo med po sa -
mez ni mi ob li ka mi pri ka zu je ta be la 2.
FTLD-TDP po ve zu je mo z amio tro fično
la te ral no skle ro zo (ALS), še po se bej bv FTD,
saj je TDP-43 tudi naj po go stejši vključek
pri ALS (32). V več pros pek tiv nih ra zi ska -
vah so do ka za li, da prib ližno 50 % bol ni kov
Ta be la 1.PrimerjavamedAlzheimerjevoboleznijo,demencopriParkinsonovibolezniindemencoz Lewyjevimi
telesci(26).AD –Alzheimerjevabolezen(angl.Alz hei mer’s di sea se),PDD –demencapriParkinsonovibolezni
(angl.Par kin son’s di sea se de men tia),DLB –demencaz Lewyjevimitelesci(angl.de men tia with Lewy bo dies).
aD PDD DLB
Ekstrapiramidnisimptomi redko da da
Nihajočisimptomi ne da da
Avtonomnadisfunkcijaa ne da da
Atrofijamedialnegatemporalnegarežnja izrazita blaga blaga
Atrofijasubkortikalnesivine blaga izrazita izrazita
Prizadetostspomina izrazita blaga blaga
Prizadetostizvršilnihfunkcijinpozornosti blaga zmerna izrazita
a inkontinenca,zaprtje,ortostatskahipotenzija
z bv FTD ustreza me ri lom za ver jet no ALS
in obrat no.Kli nični sin dro mi FTLD se pre -
kri va jo tudi s par kin so niz mi plus (kor ti koba -
zal na de ge ne ra ci ja (angl. corticobasaldege-
neration,CBD), pro gre siv na su pra nu klear na
pa ra li za (PSP)) in se naj po go ste je kažejo
kot spre mem be ve de nja (bv FTD) ali go vo -
ra (PNFA) (28).
Bol ni ki s FTD običajno umre jo v os mih
le tih po na sto pu simp to mov, naj po go ste -
je za ra di pljučnice ali dru ge se kun dar ne
okužbe (29).
Mešana de men ca
Za mešano ob li ko je značilna kom bi na ci ja
več ob lik že ome nje nih de menc, naj po go -
ste je AD in VD. Pra vi lo ma se po ja vi v višji
sta ro sti (> 80 let) (2).
Za mešano ob li ko je značilen po sto pen
upad kog ni tiv nih spo sob no sti (ena ko kot pri
AD), ven dar z do dat ni mi prehodnimi pretoč -
nimi motnjami ali pra vi mi možgan skimi
kapmi, ki na sta ne jo kot po sle di ca bo lez ni
ma lih žil in/ali lev ko pa ti je in pris pe va jo
h kom plek snejši kli nični sli ki. Obi čajno
ima jo bol ni ki zgo do vi no srčno-žil ne ga obo -
le nja ali de jav ni kov tve ga nja za raz voj tega,
npr. is he mično bo le zen srca, ar te rij sko hi -
perten zi jo, slad kor no bo le zen, hi per li pi de -
mi jo ali ka je nje (2).
478 NikKrajnc,LinaSavšek De men ca: de fi ni ci ja, ob li ke in možno sti zdrav lje nja
Red kejši vzro ki za de men co
Hun ting to no va bo le zen
Hun ting to no va bo le zen se de du je av to -
somno do mi nant no in na sta ne kot po sle di -
ca preve li ke ga šte vi la po no vi tev tri ple ta
CAG (≥ 36 po no vi tev) v genu za hun ting tin
(HTT). Nje na po go stost je v ZDA oce nje na
na 5–10/100.000 pre bi val cev in se izra zi
oko li 40. leta. Naj po go ste je se kaže s ho rea -
tič nimi zgib ki, ki so izra zi tejši v di stal nih
de lih okončin in obraz nih mišicah. Po leg
tega se po ja vi jo tudi bradi ki ne zi ja, di sto ni -
ja in ideo mo tor na aprak si ja, pri bol ni kih pa
za sle di mo tudi po nav lja joče se pad ce (33).
Kog ni tiv ni upad na sto pi re la tiv no zgo daj,
de men co pa raz vi je prib ližno 50% bol ni kov
z na pre do va lo Hun ting to no vo bo lez ni jo (2).
Ta je pra vi lo ma subkor ti kal na in kaže zna -
čil no sti po manj ka nja po zor no sti, mot nje iz -
vršil nih funk cij ter vid no pro stor skih zaz nav
(33). Po go sto jo sprem lja jo tudi de pre si ja (po
ne ka te rih ra zi ska vah celo do 76%), ob se siv -
no-kom pul ziv no ve de nje in po sku si sa mo -
mo ra, ki so po go stejši (7 %) kot v zdra vi po -
pu la ci ji (1 %) (34).
Kor ti ko ba zal na de ge ne ra ci ja
CBD je red ko na pre du joče ne vro de ge ne -
rativ no obo le nje, ki ga v po lo vi ci pri me rov
uvrš čamo v sku pi no ta uo pa tij. Tako za CBD
Ta be la 2.Oblikefrontotemporalnedemence(30, 31).FTD –frontotemporalnademenca,bvFTD –vedenjska
oblikafrontotemporalnedemence(angl.be ha vi ou ral-va riant fron to tem po ral de men tia),SD –semantična
demenca,PNFA –napredujočanefluentnaafazija(angl.pro gres si ve nonf luent ap ha sia).
Ob li ka FTD De lež Značil no sti
BvFTD 50% apatičnaoblika:pomanjkanjevoljeinmotivacije,izolacija,izguba
socialnegainčustvenegazavedanja
dezinhibiranaoblika:hiperoralnost,željaposladkihrani,perseveracije,
motoričnestereotipije,pretiranozapravljanje,patološkohazardiranje
SD 20–25% izgubasemantičnegaspominaa,težavepriprepoznavanjuoseb,
zmanjšanovključevanjev odnose,izgubaempatije
PNFA 25% apraksijagovora(značilnipremorgovora),agramatizem,popačena
govornamelodika
a Bolniknpr.neločimedvrstamiavtomobila,natomedvrstamivozil,v napredovalioblikineve,kajvozilosplohje.
kot tudi za PSP je na mreč značilno ko pi če -
nje izoob li ke be lja ko vi ne τ s šti ri mi po no -
vi tva mi (angl. fourrepeattau,4Rτ) (35). Za
preo sta lo po lo vi co CBD so značilni de po zi -
ti Aβ (36). Naj po go ste je se po ja vi v sta ro -
sti 50–70 let. Pov prečno preživet je znaša se -
dem do de vet let in je krajše pri bol ni kih
z de menco kot pri ti stih s kla sično ob li ko
CBD (35). Simp to mi vključuje jo na pre du jočo
asi me trično mot njo gi ba nja, za ka te ro je
značilna kom bi na ci ja aki ne zi je in ri gid -
nosti, di sto ni je, kor ti kal ne ga mio klo nu sa,
ideo mo tor ne aprak si je in fe no me na tuje
roke. Kog ni tivni upad opažamo pri 50% bol -
ni kov ob na sto pu bo lez ni in do 70 % bol ni -
kov v po te ku bo lez ni, pri čemer pre vla du -
je jo mot nje iz vršil nih funk cij in ve denj ske
spre mem be (37). MRI gla ve nam po kaže asi -
me trično atro fi jo fron to pa rie tal ne re gi je, ba -
zal nih je der in cere bral nih pe dun klov. CBD
se lah ko po ja vi tudi v kom bi na ci ji s FTD,
še po se bej z nef luent no ob li ko PPA (31).
Pro gre siv na su pra nu klear na pa ra li za
PSP se po jav lja pri 5–6/100.000 lju di. PSP
sodi med ta uo pa ti je, za ka te ro je značilna
po stop no na pre dujča bra di ki ne zi ja, ki se pra -
vi lo ma po ja vi pri sta rejših od 40 let (38).
V značilno kli nično sli ko uvrščamo tudi
zgod nje pad ce, ak sial no ri gid nost, pa re zo
ver ti kal ne ga po gle da oz. upočas nje nost
ver ti kal nih očes nih sa kad, ani zo ko ri jo, spre -
mem be oseb no sti, nef luentno afa zi jo in
dis fa gi jo (31). Kog ni tiv na iz gu ba je pra vi -
lo ma fron tal na, zato jo ne ka te ri uvrščajo
med FTD. Ob po ja vu mo tenj gi ba nja se kog -
ni tiv ne in ve denj ske spre mem be po ja vi jo
v prib ližno 30 %, ven dar jih v po te ku bo lez -
ni raz vi je več kot 80 % bol ni kov. V diag no -
sti ki upo rab lja mo te ste fron tal ne de zin hi -
bi ci je, v sklo pu ka te rih mora bol nik iz va ja ti
na lo go A (npr. en krat ni plosk), prei sko va -
lec pa na lo go B (npr. dva krat ni plosk). Lah -
ko pre ver ja mo tudi bol ni ko vo spo sob nost,
da us me ri po zor nost v preiskovalčevo roko,
ki ne maha (an ti sa kad na na lo ga) in spo sob -
nost po sne ma nja prei sko val ca, ki tri krat za -
plo ska (znak a plav za, mo to rična per se ve ra -
ci ja). Po go sto srečamo tudi pa li la li jo, to rej
ne ho te no po nav lja nje be sed ali stav kov med
go vor je njem (38). MRI gla ve nam po kaže si -
me trično atro fi jo zgor njih ce re be lar nih pe -
dun klov in me zen ce fa lo na, ki daje na ak sial -
nem pre re zu vi dez Miki Miške (angl. Mickey
Mousesign), na sa gi tal nem pa vi dez ko li bri -
ja (angl. hummingbirdsign) (31,39).
Mul ti pla skle roza
Kog ni tiv ni upad se po ja vi pri 40–70 % bol -
ni kov z mul ti plo skle ro zo (MS). Sodi v sku -
pi no sub kor ti kal nih de menc, saj v kli nični
sli ki iz sto pa jo upočas nje na hi trost ob de la -
ve in for ma cij, upad spo mi na in iz vršil nih
funk cij in nas ploh upočas nje na kog ni cija,
ime no va na bra di fre ni ja. Do atro fi je pri de
v glo bo ki sivi možga no vi ni (ba zal na je dra,
ta la mus), možgan skem deb lu in ma lih mož -
ga nih. Po go sto se po kažejo tudi psi hiatrične
in oseb nost ne spre mem be, še po se bej kog -
ni tiv na ne pri la go dlji vost in mot nje raz po -
loženja, kot so de pre si ja, ank sioz nost, apa ti ja
in raz dražlji vost (40).
S hu ma nim vi ru som imun ske
po manj klji vo sti po ve za na de men ca
Z okužbo s HIV po ve zu je mo šte vil na ne vro -
kog ni tiv na obo le nja (angl. HIV-associated
neurocognitivedisorder,HAND), ven dar se je
nji ho va po go stost od uved be pro ti re tro vi -
ru sne ga zdrav lje nja v 90. le tih prejšnje ga
sto let ja znižala z 20% na manj kot 5%. Kljub
temu se po go stost blažjih ob lik HAND, kot
sta asimp to ma tična ne vro kog ni tiv na pri za -
de tost in bla go ne vro kog ni tiv no obo lenje,
ni spre me ni la in znaša 20–50 % vseh bol -
ni kov, okuženih s HIV. Kaže se kot sub kor -
ti kal na de men ca s kog ni tiv no, mo to rično in
ve denj sko kom po nen to. Zgod nji simp to mi
vključuje jo po manj ka nje po zor no sti, po -
zablji vost, upočas nje no mišlje nje, ne sta bil -
no hojo, težave pri pi sa nju in so cial ni umik
z razdražlji vost jo. Dan da nes ugo tav lja mo
pred vsem slabše spo sob no sti učenja in
izvršilnih funk cij, naj de mo pa tudi ne kaj
479MedRazgl.2019;58(4):
ekstra pi ra mid nih ele men tov, ki se pre kri -
va jo s Par kin so no vo bo lez ni jo (41).
Creutz feldt-Ja ko bova bo le zen
Creutz feldt-Ja ko bo va bo le zen (angl. Creutz-
feldt-Jakob disease, CJD) je naj po go stejša
ob li ka pre nos lji ve spon gi form ne en ce fa -
lopa ti je. In ci den ca je oce nje na na ene ga
bolni ka na mi li jon pre bi val cev na leto. Spon -
gio za vključuje pred vsem sivo možga no -
vino, in si cer skor jo in ba zal na je dra. Za
bole zen so značilni ami loid ni pla ki, ki jih
večino ma se stav lja jo prion ske be lja ko vi ne
(angl. prionprotein,Pr P). Čeprav pre vla du -
je spo ra dična ob li ka CJD (85 %), so za raz -
voj bo lez ni od go vor ne tudi mu ta ci je v genu
za Pr P, ki se de du je jo av to som no do mi nant -
no (15 % pri me rov), po leg tega pa tudi po -
li mor fiz mi v genu PRP urav na va jo klinično
izražanje bo lez ni. Za bo le zen je značilna pre -
se nil na de men ca, ki na sto pi ne kaj ted nov
pred atak si jo, mio klo nu som ter pi ra mid ni -
mi in ek stra pi ra mid ni mi zna ki (42). Naj red -
kejša je pri dob lje na ob li ka CJD, v ka te ro
uvrščamo va riant no in ia tro ge no ob li ko
CJD. Va riant na ob li ka CJD pra vi lo ma pri za -
de ne mlajše (oko li 30 let) in je po sle di ca pre -
no sa bo vi ne spon gi form ne en ce fa lo pa ti je
prek okuženih me snih pri prav kov. Za dov -
zet nost je ključna ge ne ti ka: vsi po tr je ni pri -
me ri so bili ho mo zi got ni za me tio nin na
kodo nu 129 gena PRP. V kli nični sli ki pre -
vla du je jo psi hia trične mot nje, ve denj ske
spre mem be in ne vro pat ska bo lečina. Ia tro -
ge na ob li ka CJD na sta ne kot po sle di ca
okužbe z zno traj možgan ski mi elek tro da mi,
pre sad ki roženi ce in dure ma ter ter in jek -
ci ja mi rast ne ga hor mo na, izo li ra nih iz
okuženih tru pel. Kli nični po tek je po do ben
kot pri spo ra dični ob li ki CJD. V prid dia -
gnoze CJD najbolj govorijo periodični kom -
plek si počas nih va lov na elek troen ce fa lo -
ga mu (EEG), k diag no zi pa pri po mo re tudi
hi perin ten zi ven sig nal v ba zal nih je drih
na sekvenci FLAIR (angl. fluid-attenuated
inversionrecovery). Obo je stran ski hi pe rin ten -
ziv ni sig nal v zad njem delu ta la musa ime -
nu je mo znak pul vi nar ja (angl. pulvinarsign),
v dor zo me dial nem ta la mičnem je dru in pul -
vi nar ju pa znak ho kej ske pa li ce (angl. hoc-
key-sticksign) (42–44). V diag no stične na me -
ne uporab lja mo tudi do ločanje be lja ko vi ne
14-3-3 v lik vor ju, ki ko re li ra s kli nično diag -
no zo v 85–94 % pri me rih. Z na pre do vanjem
bo lez ni zaz na mo zvišane koncentracije be -
ljako vi ne 14-3-3 (45). Do končno diag no zo
posta vi mo z biop si jo na ob duk ci ji, ki je za
bol ni ke s su mom na CJB za kon sko ob vezna.
Po ten cial no re ver zi bil ne
de men ce
Pri po ten cial no re ver zi bil nih de men cah lah -
ko kli nično sta nje iz boljšamo s pra vočasno
po sta vi tvi jo diag no ze in zdrav lje njem vzro -
kov; naj po go stejše pri ka zu je ta be la 3. Med -
nje uvrščamo tudi psev do de men co, tj. sta -
nje, ki je po sle di ca de pre si je ali shi zo fre nije
in po sne ma de men co, ven dar se ob us trez -
nem zdrav lje nju raz reši in tako pred stav lja
naj po go stejšo ob li ko po ten cial no re ver zi bil -
nih de menc (46). V na da lje va nju kot ene ga
iz med po ten cial no re ver zi bil nih de menc
pred stav lja mo nor mo ten ziv ni hi dro ce falus.
Nor mo ten ziv ni hi dro ce fa lus
Nor mo ten ziv ni hi dro ce fa lus je sin drom mot -
nje hoje in po večanih ven tri klov brez dru -
ge ga vzro ka. Običajno ga sprem lja jo fron -
talne in sub kor tikal ne kog ni tiv ne mot nje in
po ve čana ak tiv nost me hur ja, za ra di česar
na sto pi kla sična tria da (mot nje hoje, de men -
ca, in kon ti nen ca). Za diag no zo sta po treb -
na le dva simp to ma od ome nje nih treh. Hoja
je značil no upočas nje na, po dr sa va joča in
širo ko baz na, ime novana tudi mag net na
hoja. Diag nozo po sta vi mo s po močjo značil -
ne kli nične slike, značil nih spre memb na CT
in MRI gla ve ter raz bre me nil ne lum bal ne
punk ci je. Zdrav lje nje vključuje ob vod, in si -
cer ven tri ku lo pe ri to neal ni, ven tri ku lo ple -
vral ni ali ven tri ku lo atrijski ob vod, in vodi
v izra zi to kli nično iz boljšanje pri prib ližno
60% bol ni kov (48). Večjo ver jet nost za funk -
cio nal no iz boljšanje ima jo ti sti bol ni ki, pri
480 NikKrajnc,LinaSavšek De men ca: de fi ni ci ja, ob li ke in možno sti zdrav lje nja
ka te rih zdrav lje nje uve de mo v pr vem letu
od na sto pa kli ničnih težav.
DIaGNOSTIKa
V sklo pu obrav nave bol ni ka s su mom na
kog ni tiv ni upad opra vi mo os nov ne prei ska -
ve krvi in uri na, na pod la gi (he te ro)anam -
ne ze pa tudi do dat ne prei ska ve krvi. Pri
sta rejših od 50 let je pri po ročlji vo opra vi -
ti tudi EKG (49).
Z os nov ni mi prei ska va mi krvi (glu koza,
elek tro liti, dušični retenti, se di men ta ci ja,
ščitni co spod bu ja joči hor mon (angl. thyroid-
stimulating hormone, TSH), he pa to gram,
he mo gram) iz ključuje mo vzro ke za po ten -
cial no re ver zi bil ne de men ce. Do dat ne prei -
ska ve so ute me lje ne na pod la gi (hetero) -
anamneze in vključuje jo folno ki sli no,
vi ta min B12, ho mo ci stein, se ro lo gi jo za bo -
re li jo in HIV ter si fi lis (50). Ob po tr je nem
sumu na kog nitiv ni upad je pri po ročena
tudi sli kov na diag no sti ka (49,51):
• CT gla ve brez kon tra sta za iz klju če va nje
struk tur nih le zij (sub du ral ni he ma tom,
tu mor) in mož gan sko žil nih spre memb
(mož gan ska kap),
481MedRazgl.2019;58(4):
• T1-, T2- in FLAIR-pou dar je ne sek ven ce
MRI gla ve za po tr di tev spe ci fič ne ga ana -
tom ske ga vzor ca mož gan ske atro fi je in
na tanč nej šo oce no mož gan sko žil nih spre -
memb (lev koa ra io za),
• po zi tron ska emi sij ska to mo gra fi ja s flouo -
ro deok si glu ko zo (angl. fluorodeoxyglucose
positronemissiontomography, FDG-PET)
ali eno fo ton ska emi sij ska ra ču nal niš ka
tomo gra fi ja (angl. singlephotonemission
computed tomography, SPECT) mož ga nov
za opre de li tev spe ci fič nih ne vro de ge ne -
ra tivnih bo lez ni v zgod njih sta di jih (LBD,
par kin so niz mi plus) in
• DaTscan za pri kaz ek stra pi ra mid ne ok -
vare.
V pri me ru ja sne kli nične sli ke za došča CT
gla ve, si cer na re di mo še MRI gla ve, saj nam
hkra ti iz ključi struk tur ne le zi je, možgan -
skožilne spre mem be in prikaže mor fo loške
značil no sti raz ličnih ne vro de ge ne ra tiv nih
bo lez ni (51).
EEG nam po ma ga pri diag no sti ci ra nju
hi tro na pre du jočih de menc (spo ra dična ob -
li ka CJB) in ločeva nju de men ce od dru gih
Tabela 3. Najpogostejši vzroki potencialno reverzibilnih demenc (47). TCA  – triciklični antidepresivi,
KOPB –kroničnaobstruktivnapljučnabolezen.
Sku pi na vzro kov Pri me ri
Zdravila antiholinergiki,antiepileptiki,TCA,antihistaminiki,antipsihotiki,hipnotiki,
sedativi,opioidi,amfetamini,valproat,topiramat,zaviralciadrenergičnih
receptorjevβ
Prehranskenenormalnosti pomanjkanjetiamina(Wernickovaencefalopatija),niacina(pelagra),kobalamina,
vitaminaD
Endokrinološkemotnje hipo-inhipertiroidizem,Cushingovsindrom,Addisonovabolezen,hipo-in
hiperparatiroidizem,hipo-inhiperglikemija
Elektrolitskemotnje hipo-inhiperkalciemija,hipo-inhipernatriemija
Kroničnebolezni cirozajeter(hepatičnaencefalopatija),KOPB,ledvičnaodpoved
Okužbe Whipplovabolezen,kriptokoknimeningitisinmeningoencefalitis,lymska
borelioza,nevrosifilis
Sistemskevnetnebolezni Behçetovabolezen,hipereozinofilnisindrom,Susakovsindrom,sistemskilupus
eritematozus,Sjögrenovsindrom,antifosfolipidnisindrom,nevrosarkoidoza
Toksini svinec,aluminij,živosrebro
Ostalo avtoimunskiencefalitis
vzro kov, kot so npr. ne kon vul ziv ni epi lep -
tični sta tus, her pe tični ence fa li tis in en ce -
fa lo pa ti ja kot po sle di ca pre snov nih ali
av toi mun skih vzro kov (49).Več ra zi skav je
po tr di lo pri sot nost do ločenih vzor cev EEG
pri po sa mez nih de men cah; pri bla gi AD so
v za dajšnjih pre de lih možga nov opa zi li
znižanje am pli tu de va lov α (4–53 %), pri
vasku lar ni de men ci pa pa to loško zvišanje
am pli tu de va lov θ (29–72%) (52).Kljub temu
os ta ja EEG nes pe ci fična prei ska va, ki jo
v diag no sti ki de menc red ko upo rab lja mo.
Ana li za lik vor ja je pri po ročena v pri me -
ru kli ničnega suma na do ločene bo lez ni oz.
pri bol ni kih z nez načilno kli nično sli ko. Po -
leg os nov nih prei skav (glu ko za, be lja ko vi -
ne, ce li ce, elek tro fo re za be lja ko vin, te sti ra -
nje na bo re li jo) mo ra mo za po tr di tev AD
izmeriti kon cen tra ci jo Aβ40 in Aβ42 ter
njuno raz mer je (Aβ42/Aβ40) (občut lji vost
76–96 %), skup no kon cen tra ci jo be lja ko vi -
ne τ in kon cen tra ci jo fos fo ri li ra ne be lja ko -
vi ne τ (občut lji vost 40–86 %, spe ci fičnost
65–80 %) (17,53). V diag no sti ki CJB do lo -
ča mo be lja ko vi no 14-3-3 in skup no kon -
centra ci jo be lja ko vi ne τ, s čimer po sta ne
diagnoza CJB zelo ver jet na (več kot 90 %),
do končno pa jo po tr di mo z ob duk ci jo (54).
Pre se jal ni te sti
V diag no sti ki kog ni tiv ne ga upa da upo rab -
lja mo tudi krat ke pre se jal ne te ste, ki služijo
obrav na vi bol ni kov z upa dom kog ni tiv nih
spo sob no sti. V Slo ve ni ji so tre nut no na vo -
ljo tri je te sti, od ka te rih sta stan dar di zi ra -
na in va li di ra na zgolj dva, in si cer kratek
preizkus spoznavnih sposobnosti (KPSS) ter
test ri sa nja ure (TRU) (55,56). V upora bi je
tudi montrealska lestvica spoznavnih spo -
sob nosti (angl. Montreal Cognitive Asses-
sment,MoCA), ki na slo ven ski po pu la ci ji še
ni bila stan dar di zi ra na in va li di ra na. Ome -
nje ne pre se jal ne te ste pred stav lja mo v na -
da lje va nju (57).
Leta 1975 je bil pr vič ob jav ljen KPSS
v an gleškem je zi ku (angl. MiniMentalState
Examination, MMSE), v slo venščini pa so
ga leta 1984 začeli upo rab lja ti na Pe dia -
trični kli ni ki v Ljub lja ni (58). Slo ven sko ime
KPSS je bilo pred la ga no leta 1996, ko je bila
z na vo di li za upo ra bo in vred no te nje re zul -
ta tov ob jav lje na nova pri red ba, na me nje na
širo ki upo ra bi (59).KPSS je se stav ljen iz 11
na log, ki pre ver ja jo orien ti ra nost v času (0–5
točk) in pro sto ru (0–5 točk), ne po sred ni (0–3
točke) in od loženi (0–3 točke) pri klic, mi -
sel no sle de nje in računa nje (0–5 točk), po -
ime no va nje (0–2 točki), je zik (0–1 točka), ra -
zu me va nje tri sto penj ske ga ust ne ga (0–3
točke) in pi sne ga uka za (0–1 točka), tvor -
jenje eno stav ne ga stav ka (0–1 točka) in
pre ri so va nje geo me trij ske ga lika (0–1
točka). Na lo gi, ki pre ver ja mi sel no sle de nje
in raču na nje (odšte va nje po se dem od 100
navz dol), je al ter na tiv na na lo ga črko va nje
petčrkov ne be se de na zaj, npr. lonec. Te sti -
ra nje pri zdra vih prei sko van cih in bol ni kih
z BKM tra ja pet do de set mi nut, pri bol ni -
kih z na pre do va lo de men co pa bis tve no dlje.
Največje šte vi lo točk je 30. Gle de na re zultat
nato kog ni tiv ni upad opre de li mo kot blag
(19–23 točk), zme ren (11–18 točk) ali hud
(≤ 10 točk). Pri mej ni vred no sti 25/26 točk
med bol ni ki in zdra vo po pu la ci jo do sežemo
naj bolj op ti mal no raz mer je med spe cifičnost -
jo (75 %) in občut lji vost jo (73 %) te sta (55). 
TRU je pre prost in za je ma šte vil na in -
te lek tual na in spo min ska po dročja. Z njim
oce nju je mo slušno ra zu me va nje, načrtovanje,
vi zual ni spo min in re kon struk ci jo v sliko,
vid no pro stor sko pred sta vo, na sta nek in iz -
ved bo mo to ričnega pro gra ma, numerično
zna nje, ab strakt no mišlje nje, po zor nost ter
iz vršilne funk ci je. Bol nik mora uro na ri sati,
na sta vi ti ka zal ce in po ve da ti, ko li ko je ura;
pri večini si ste mov ima jo prei sko van ci na -
vo di la, naj na rišejo uro, ki kaže 11:10 (56).
Bol nik lah ko dobi naj več štiri točke, in si -
cer (56):
• ena toč ka: šte vil ka 12 na svo jem me stu,
• ena toč ka: si me trič no po stav lje ne šte vilke
3, 6, 9 in 12,
• ena toč ka: mali ka za lec na 11 in
• ena toč ka: ve li ki ka za lec na 2.
482 NikKrajnc,LinaSavšek De men ca: de fi ni ci ja, ob li ke in možno sti zdrav lje nja
Pri meji tri točke je občut lji vost te sta za
BKU 69 %, spe ci fičnost pa 91 %. Test ima
boljšo občut lji vost pri bol ni kih z AD (89 %)
in mešano de men co (93 %), med tem ko je
spe ci fičnost pri vseh treh ob li kah ena ka.
Kadar s TRU sočasno upo ra bi mo tudi KPSS,
se občut lji vost po veča (86 %), spe ci fičnost
pa zmanjša (79 %) (56).
MoCA je bil raz vit kot pre se jal ni inštru -
ment za is ka nje BKM, saj so v eni iz med
razi skav ugo to vi li, da je 73 % bol ni kov
z BKM do se glo ne za do sten re zul tat na
MoCA, vendar nor mal ne ga na KPSS (57).
MoCA vključuje raz šir je no oce no vid no pro -
stor skih in iz vršil nih funk cij ter ima od -
lično občut lji vost za BKM (90 %) in bla go
AD (100 %) v pri mer ja vi s kli nično oce no
kog ni tiv ne ga sta nja (58). Se stav ljen je iz de -
se tih na log, ki pre ver ja jo iz vršilne funk ci -
je in vid no pro stor ske spo sob no sti (pet točk),
483MedRazgl.2019;58(4):
Sli ka 1. Montrealskalestvicaspoznavnihsposobnosti(©ZMNasreddine).Objavljenoz dovoljenjem,
dosegljivonawww.mocatest.org(60).
poi me no va nje (tri točke), spo min, po zor nost
(šest točk), je zik (tri točke), ab strakt no miš -
lje nje (dve točki), od loženi pri klic (pet točk)
in orien ta ci jo (šest točk) (sli ka 1). V pri me -
ru, da je bil prei sko va nec v izo braževa nje
vključen 12 let ali manj, se končnemu se -
štev ku prišteje do dat na točka. Te sti ra nje
zdra ve ga člo ve ka ali bol ni ka z BKM tra ja
do de set mi nut, največje šte vi lo točk je 30.
Glede na re zul tat opredelimo prei sko van -
ce kot (načelo ma) zdra ve (≥ 26 točk) in bol -
ni ke z BKM (18–25 točk) ter bla go (11–17
točk), zmer no (6–10 točk) in hudo de men -
co (≤5 točk). Ker stan dar di za ci ja in va li daci -
ja MoCA v slo ven skem pro sto ru še ni sta bili
oprav lje ni, se pri oce nje va nju MoCA opi ra -
mo na ka nad ske stan dar de (60).
Po smer ni cah pri bol ni kih s SCD, a brez
pri za de tega iz va ja nja vsa kod nev nih ak tiv -
no sti, kot pre se jal no me to do naj prej upo -
ra bi mo Mo CA, pri bol ni kih s SCD in pri za -
de tim iz va ja njem vsa kod nev nih ak tiv no sti
pa KPSS, v pri me ru nor mal ne ga re zul ta ta
pa Mo CA (61). Mo CA lah ko upo ra bi mo tudi
za do dat no opre de li tev, ka dar prei sko va nec
na te sti ra nju KPSS do seže več kot 23 točk.
ZDRavLJENJE
Za zdrav lje nje de men ce tre nut no ne obstaja
no be no po tr je no zdra vi lo, ki spre mi nja po -
tek bo lez ni, za ra di česar se zdrav lje nje osre -
do toča pred vsem na iz boljšanje kog ni tiv nih
in ne vrop si hia tričnih simp to mov. Pri zdrav -
lje nju pou dar ja mo tudi po men psi ho so -
cial nih in psi ho te ra pevt skih stra te gij (60).
Zdra vi la, ki spre mi nja jo po tek
bo lez ni
Za vi ral ci ace til ho li ne ste ra ze
Za vi ral ce ace til ho li ne ste ra ze upo rab lja mo
za zdrav lje nje AD, saj zvišajo ra ven ace til -
ho li na in s tem vpli va jo na kog ni ci jo (5,60).
Tre nut no so za kli nično upo ra bo po tr je na
tri zdravila, in si cer do ne pe zil, ri va stig min
in ga lan ta min. Ga lan ta min upo rab lja mo le
za bla go do zmer no AD (KPSS < 27), do ne -
pe zil pa v vseh sta di jih bo lez ni, čeprav se
v prak si tudi sled nje ga po služuje mo le za
zdrav lje nje bla ge do zmer ne AD; bol ni ki
z na pre dovalo AD na mreč slabše pre našajo
višje od mer ke do ne pe zi la. Ri va stig min se
v ob li ki ob ližev upo rab lja za vse sta di je AD,
PDD in mešane de men ce. Do ne pe zil in ga -
lan ta min sta hi tro de lu joča, ri va stig min pa
počasi de lu joč re ver zi bil ni za vi ra lec ace til -
ho li ne steraze (60). Naj po go stejši nežele -
ni učinki vključuje jo sla bost, bru ha nje in
drisko. Težave s spa njem se po go ste je po -
javlja jo pri do ne pe zi lu (9 %) (61). Za ra di po -
višane ga va go to nu sa lah ko pri de do bra di -
kar di je, na pak v pre vod nem si ste mu srca in
sin ko pe, za radi česar so kon train dicira ni pri
bol ni kih s hu di mi na pa ka mi v pre vod nem
si ste mu srca (5). Učin ko vi ti so tudi za zdrav -
lje nje LBD, med tem ko naj bi pri bol ni kih
s FTD le ri va stig min mi ni mal no iz boljšal
ve denj sko simp to ma ti ko (24,27). Do ne pezil
pri bol ni kih s FTD celo po slabša ne vrop si -
hia trične simp to me brez učinka na kog ni -
ci jo (30). Od mer ke za vi ral cev ace til ho li n -
este ra ze in nji ho ve naj po go stejše nežele ne
učinke pri ka zu je ta be la 4.
Me man tin
Me man tin je del ni an ta go nist N-me til-D-
-as par ta ta (NMDA), ki z ve za vo na receptor
za NMDA upočasni zno traj ce lično kopi čenje
kal ci ja. Zdra vi lo je re gi stri ra no za zdrav lje -
nje zmer ne do hude AD (KPSS <20). Najpo -
go stejši nežele ni učinki so omo ti ca, gla vo -
bol in za pr tost. Bol ni ki ga lah ko jem lje jo
v kom bi na ci ji z za vi ral ci ace til ho li neste -
ra ze (5). Ra zi ska ve gle de učin ko vi to sti za
zdrav lje nje FTD so še v teku, naj pa bi me -
man tin de lo val tudi kot za vi ra lec izražanja
APP in be lja ko vi ne τ, za ra di česar dom -
nevno zmanjša ko ličino ne top ne ga Aβ in
hi per fos fo ri li ra ne be lja ko vi ne τ in s tem
pris pe va k upočas nje ne mu na pre do va nju
AD (59).
V po seb nih pri me rih za do se ga nje bolj -
šega te ra pevt ske ga učinka upo ra bi mo kom -
binaci je me man ti na in za vi ral cev ace til ho -
li ne ste ra ze.
484 NikKrajnc,LinaSavšek De men ca: de fi ni ci ja, ob li ke in možno sti zdrav lje nja
Simp to mat sko zdrav lje nje
Ati pični an tip si ho ti ki
Ati pične an tip si ho ti ke upo rab lja mo za zdrav -
lje nje psi ho ze, agi ta ci je, agre si je in ha lu ci -
na cij, še po se bej pri bol ni kih, pri ka terih so
ve denj ski simp to mi neod ziv ni na zdrav lje -
nje z za vi ral ci ace til ho li ne ste ra ze (57). Naj -
po go ste je upo rab lja mo klo za pin, kve tiapin
in ari pi pra zol, ven dar s pre vid nost jo za ra -
di ne vro lep tične občut lji vo sti pri bol ni kih
z ek stra pi ra mid ni mi obo le nji (DLB, PD) (24).
Bal lard in sodelav ci so v svo ji ra zi ska vi ugo -
to vi li, da je zdrav lje nje z ati pič nimi an ti psi -
ho ti ki krat ko ročno učin ko vi to (do 12 tednov)
za zdrav lje nje agre si je in psi ho ze, ven dar
ohra nja tve ga nje za nežele ne učinke, med
dru gim po veča umr lji vost za 1,5–1,8-krat
(63). Prav tako lah ko ati pični an tip si ho ti ki
po slabšajo kog ni tiv no funk ci jo, po večajo tve -
ga nje za raz voj slad kor ne bo lez ni in ekstra -
pi ra mid ne učinke, kot so di sto ni ja in dru -
ge mot nje gi ba nja (64,65).
An ti de pre si vi
De pre si ja se raz vi je pri prib ližno 50 % bol -
nikov z de men co (66). Iz med an ti de pre si vov
se za zdrav lje nje de pre si je pri bol ni kih z de -
men co naj po go ste je upo rab lja jo se lek tiv ni
za vi ral ci prev ze ma se ro to ni na (angl. selec-
tiveserotoninreuptakeinhibitors,SSRI) (24).
Naj po go ste je se po služuje mo fluok se ti na,
ser tra li na in pa rok se ti na, ki pri bol ni kih
485MedRazgl.2019;58(4):
s FTD iz boljšajo ve denj ske simp to me in
zmanjšajo de zin hi bi ci jo, im pul ziv nost, repe -
ti tiv no ob našanje in mot nje hra nje nja (27,
31). Naj po go stejši nežele ni učinki SSRI so
pad ci (višji od mer ki po večajo tve ga nje) in
proa rit mo ge no de lo va nje, v ka te rem še po -
se bej iz sto pa ta ci ta lo pram in es ci ta lo pram,
saj po daljšata dobo QT c (16,4–21,9%) (66–68).
Po leg SSRI se za zdrav lje nje de pre si je ved -
no bolj uve ljav lja tudi tra zo don (69). Tra -
zodon in mir ta za pin za ra di nju ne ga se da -
tivne ga učinka v niz kih od mer kih po go sto
s pri dom upo rab lja mo tudi z na me nom
zdrav lje nja mo tenj spa nja (pred vsem us pa -
va nja).
Ne far ma ko loško zdrav lje nje
Ne far ma ko loško zdrav lje nje vključuje kog -
ni tiv no ve denj sko te ra pi jo in kog ni tiv no re -
ha bi li ta ci jo, ki pred stav lja ta ce lo sten pri stop
k zdrav lje nju de men ce. V sklo pu re ha bi li -
ta ci je mo ra mo biti po zor ni na bol ni ko vo
stop njo fru stra ci je ob težavah pri pri kli cu
spo mi nov, s čimer lah ko pre prečimo de pre -
si jo tako pri bol ni ku kot tudi skrb ni ku (70).
Šte vil ne ra zi ska ve so po ka za le iz boljšanje
kog ni ci je (vključno z re zul ta tom na KPSS)
in ka ko vo sti živ lje nja pri bol ni kih, ki so
bili de ležni kog ni tiv ne ve denj ske te ra pi je
(71,72). Ta ima večji učinek pri bol ni kih
s slab šim re zul ta tom na KPSS pred začet -
kom zdravlje nja (73).
Ta be la 4. Zaviralciacetilholinesterazezazdravljenjedemence(59, 61, 62).
Zdra vi lo Od me rek Naj po go stejši nežele ni učinki
Donepezil 5mg/dan,nato10mg/danpoštirih slabost(11%),driska(10%),
došestihtednih glavobol(10%),bruhanje(5%)
Rivastigmin 1,5mgdvakrat/dan,natodvigza1,5mgnaštiri slabost(38%),bruhanje(23%),driska
tedne(najvišjiodmerek6mgdvakrat/dan)
transdermalniobliž4,6mg/dan,ponajmanj slabost(7%),bruhanje(6%),driskaa
štirihtednih9,5mg/daninponajmanjšestih
mesecih13,3mg/dan
Galantaminb 4mgdvakrat/dan,natodvigna8mgdvakrat/dan blagaslabost(21%),bruhanje(11%),
poštirihtednih(največjiodmerek12mg driska
dvakrat/dan)
a manjneželenihučinkovv primerjavis peroralnimizdravili
b Zdravilojepotrebnovzetis hrano,posebnopozornostpanamenitibolnikomz boleznijojeteraliledvic.
Lon gi tu di nal na ra zi ska va, ki je prouče -
va la bre me svoj cev bol ni kov z de men co, je
od kri la 37-od stot no in ci den co de pre si je in
55-od stot no in ci den co ank sioz nih mo tenj
v ob dob ju dveh let; bre me in z njim po ve -
za na ne vrop si hia trična obo le nja svojcev
naj bila po go stejša pri bv FTD v pri mer ja vi
z AD (74,75). V Združenem kraljestvu so
opra vi li ra zi ska vo, ki je po ka za la, da kogni -
tiv no ve denj ska te ra pi ja iz boljša od nos med
bol ni kom in skrb ni kom ter ka ko vost skrb -
ni ko ve ga živ lje nja (76).
ZaKLJUČEK
De menca po sta ja za ra di sta ra jočega se pre -
bi vals tva čeda lje bolj raz šir je na bo le zen.
Naj po go stejša med nji mi je AD, po po go -
sto sti ji sle di jo še VD, DLB in FTD ter dru -
gi red kejši, a ve li ko krat re ver zi bil ni vzro -
ki, ki jih v diag no sti ki de men ce iz ključuje mo
naj prej. V diag no sti ki so nam v po moč krat -
ki pre se jal ni te sti, od ka te rih sta naj bolj uve -
ljav lje na in v Slo ve ni ji va li di ra na KPSS in
TRU, čeda lje več pa se iz va ja tudi MoCA.
Možno sti zdrav lje nja so ome je ne, naj večji
učinek ima jo tre nut no za vi ral ci ace til ho -
lines te ra ze in me man tin, za ne ma ri ti pa ne
gre niti simp to mat ske ga zdrav lje nja (an tide -
pre si vi, an tip si ho ti ki, le vo do pa/kar bi dopa)
in os ta lih ne far ma ko loških ob lik zdrav lje -
nja. V zad njih 20 le tih so se po ja vi li šte vil -
ni po sku si raz vo ja tarčnih zdra vil, ka te rih
pri je ma lišče bi bila Aβ in be lja ko vi na τ, ven -
dar do zdaj še no be na ra zi ska va ni pre sta -
la faze III preiz kušanja zdra vi la. Tre nut no
naj več obe ta imu no te ra pi ja; šte vil ne ra zi -
sko val ne sku pi ne na mreč že raz vi ja jo proti -
te le sa pro ti be lja ko vi ni τ, v bližnji pri hod -
no sti pa lah ko pričaku je mo tudi kli nično
pre skušanje ome nje nih zdra vil.
486 NikKrajnc,LinaSavšek De men ca: de fi ni ci ja, ob li ke in možno sti zdrav lje nja
LITERaTURa
1. LivingstonG,SommerladA,OrgetaV,etal.Dementiaprevention,intervention,andcare.Lancet.2017;390
(10113):2673–734.
2. DeningT,SandilyanMB.Dementia:Definitionsandtypes.NursStand.2015;29(37):37–42.
3. KnopmanDS,PetersenRC.Mildcognitiveimpairmentandmilddementia:A clinicalperspective.MayoClin
Proc.2014;89(19):1452–9.
4. RabinLA,SmartCM,AmariglioRE.SubjectivecognitivedeclineinpreclinicalAlzheimer’sDisease.AnnuRev
ClinPsychol.2017;13:369–96.
5. KumarA,TsaoJW.AlzheimerDisease.StatPearls[internet].TreasureIsland(FL):StatPearlsPublishing;2018
[citirano2018Aug13].Dosegljivona:https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK499922/
6. AlzheimerA.ÜbereineneigenartigenschwerenErkrankungsprozeßderHirnrinde.NeurologischesCentralblatt.
1906;23:1129–36.
7. SancesarioGM,BernardiniS.Alzheimer’sdiseaseintheomicsera.ClinBiochem.2018;59:9–16.
8. BraakH,deVosRA,JansenEN,etal.NeuropathologicalhallmarksofAlzheimer'sandParkinson'sdisease.
ProgBrainRes.1998;117:267–85.
9. BaneTJ,ColeC.PreventionofAlzheimerdisease:Therolesofnutritionandprimarycare.NursePract.2015;
40(5):30–5.
10. ChenJH,LinKP,ChenYC.Riskfactorsfordementia.JFormosMedAssoc.2009;108(10):754–64.
11. WiseJ.Dementiaresearchfocusesonprevention,asdrugsfailtodeliver.BMJ.2017;358:3466.
12. FrankishH,HortonR.Preventionandmanagementofdementia:A priorityforpublichealth.Lancet.2017;
390(10113):2614–5.
13. JahnH.MemorylossinAlzheimer’sdisease.DialoguesClinNeurosci.2013;15(4):445–54.
14. LaneCA,HardyJ,SchottJM.Alzheimer’sdisease.EurJNeurol.2018;25(1):59–70.
15. PirtošekZ,TroštM.Parkinsonizem,demenca:Malašolanevrologije.Ljubljana:Kliničnioddelekzabolezni
živčevja,Nevrološkaklinika,UniverzitetnikliničnicenterLjubljana;2010.
16. ScheltensP,BlennowK,BretelerMM,etal.Alzheimer’sdisease.Lancet.2016;388(10043):505–17.
17. OvčarŠtanteK,PotočnikJ,RakušaM.Vaskularnikognitivniupadinvaskularnademenca.ZdravVestn.2017;
86:331–45.
18. ThalDR,GrinbergLT,AttemsJ.Vasculardementia:Differentformsofvesseldisorderscontributetothe
developmentofdementiaintheelderlybrain.ExpGerontol.2012;47(11):816–24.
19. KalariaRN.Thepathologyandpathophysiologyofvasculardementia.Neuropharmacology.2018;134(PtB):
226–39.
20. O’BrienJT,ThomasA.Vasculardementia.Lancet.2015;386(10004):1698–706.
21. Zhang Y, SongW. Islet amyloid polypeptide: Another keymolecule in Alzheimer’s pathogenesis. Prog
Neurobiol.2017;153:100–20.
22. IadecolaC.Thepathobiologyofvasculardementia.Neuron.2013;80(4):844–66.
23. KhanA,KalariaRN,CorbettA,etal.UpdateonVascularDementia.JGeriatrPsychiatryNeurol.2016;29(5):
281–301.
24. HaiderA,DulebohnSC.Dementia,LewyBody.StatPearls[internet].TreasureIsland(FL):StatPearlsPub-
lishing;2018[citirano2018Aug14].Dosegljivona:https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK482441/
25. WalkerZ,PossinKL,BoeveBF,etal.Lewybodydementias.Lancet.2015;386(10004):1683–97.
26. Morra LF, Donovick PJ. Clinical presentation and differential diagnosis of dementia with Lewy bodies:
A review.IntJGeriatrPsychiatry.2014;29(6):569–76.
27. WangX,ShenY,ChenW.Progressinfrontotemporaldementiaresearch.AmJAlzheimersDisOtherDemen.
2013;28(1):15–23.
28. RabinoviciGD,MillerBL.Frontotemporallobardegeneration:Epidemiology,pathophysiology,diagnosisand
management.CNSDrugs.2010;24(5):375–98.
29. BangJ,SpinaS,MillerBL.Frontotemporaldementia.Lancet.2015;386(10004):1672–82.
30. BottNT,RadkeA,StephensML,etal.Frontotemporaldementia:Diagnosis,deficitsandmanagement.Neuro-
degenerDisManag.2014;4(6):439–54.
31. GhoshS,LippaCF.Clinicalsubtypesoffrontotemporaldementia.AmJAlzheimersDisOtherDemen.2015;
30(7):653–61.
487MedRazgl.2019;58(4):
32. NgAS,RademakersR,MillerBL.Frontotemporaldementia:A bridgebetweendementiaandneuromuscular
disease.AnnNYAcadSci.2015;1338(1):71–93
33. HaAD,FungVS.Huntington’sdisease.CurrOpinNeurol.2012;25(4):491–8.
34. CardosoF.NonmotorSymptomsinHuntingtonDisease.IntRevNeurobiol.2017;134:1397–408.
35. ArmstrongMJ.Diagnosisandtreatmentofcorticobasaldegeneration.CurrTreatOptionsNeurol.2014;16(3): 282.
36. A ArmstrongR.A comparisonofthespatialpatternsofβ-amyloid(Aβ)depositsinfiveneurodegenerative
disorders.FoliaNeuropathol.2018;56(4):284–92.
37. Grijalvo-PerezAM,LitvanI.Corticobasaldegeneration.SeminNeurol.2014;34(2):160–73
38. GolbeLI.Progressivesupranuclearpalsy.SeminNeurol.2014;34(2):151–9.
39. JalalMA,MenonMK.‘Hummingbirdsign’,‘MickeyMousesign’,and‘morningglorysign’inprogressivesupra-
nuclearpalsy.MenoufiaMedJ.2017;30:(1)325–6.
40. DeLucaGC,YatesRL,BealeH,etal.Cognitiveimpairmentinmultiplesclerosis:Clinical,radiologicandpathologic
insights.BrainPathol.2015;25(1):79–98.
41. BrewBJ,ChanP.UpdateonHIVdementiaandHIV-associatedneurocognitivedisorders.CurrNeurolNeurosci
Rep.2014;14(8):468
42. DeVillemeurTB.Creutzfeldt-Jakobdisease.HandbClinNeurol.2013;112:1191–3.
43. TschampaHJ,ZerrI,UrbachH.RadiologicalassessmentofCreutzfeldt-Jakobdisease.EurRadiol.2007;17
(5):1200–11.
44. VenkatesanEP,RamadossK.Pulvinar/hockeysticksigninCreutzfeldt-Jakobdisease.MedJDYPatilUniv.
2015;8(6):840–1.
45. ZerrI,ZafarS,Schmitz,etal.CerebrospinalfluidinCreutzfeldt-Jakobdisease.HandbClinNeurol.2017;146: 115–24.
46. FismanM.Pseudodementia.ProgNeuropsychopharmacolBiolPsychiatry.1985;9(5–6):481–4.
47. KabasakalianA,FinneyGR.Reversibledementias.IntRevNeurobiol.2009;84:283–302.
48. ShprecherD,SchwalbJ,KurlanR.Normalpressurehydrocephalus:Diagnosisandtreatment.CurrNeurolNeurosci
Rep.2008;8(5):371–6.
49. DarovecJ,KogojA,KoresPlesničarB,etal.Smernicezaobravnavopacientovz demenco.Ljubljana:Slovensko
zdravniškodruštvo;2013.
50. FerrariC,NacmiasB,SorbiS.Thediagnosisofdementias:A practicaltoolnottomissrarecauses.Neurol
Sci.2018;39(4):615–27.
51. MortimerAM,LikemanM,LewisTT.Neuroimagingindementia:A practicalguide.PractNeurol.2013;13(2):
92–103.
52. MalekN,BakerMR,MannC,etal.Electroencephalographicmarkersindementia.ActaNeurolScand.2017;
135(4):388–93.
53. BrunoD,GleasonCE,KoscikRL,etal.TherecencyratioisrelatedtoCSFamyloidbeta1-42levelsinMCI-AD.
IntJGeriatrPsychiatry.2019;34(3):415–9.
54. HortJ,BartosA,PirttiläT,etal.UseofcerebrospinalfluidbiomarkersindiagnosisofdementiaacrossEurope.
EurJNeurol.2010;17(1):90–6.
55. SancesarioGM,BernardiniS.Diagnosisofneurodegenerativedementia:Wheredowestand,now?AnnTransl
Med.2018;6(17):340.
56. RakušaM,GrandaG,KogojA,etal.Mini-MentalStateExamination:Standardizationandvalidationforthe
elderlySlovenianpopulation.EurJNeurol.2006;13(2):141–5.
57. RakušaM,JensterleJ,MlakarJ.ClockDrawingTest:A simplescoringsystemfortheaccuratescreeningof
cognitiveimpairmentinpatientswithmildcognitiveimpairmentanddementia.DementGeriatrCognDisord.
2018;45(5–6):326–34.
58. JulayanontP,PhillipsN,ChertkowH,etal.TheMontrealCognitiveAssessment(MoCA):conceptandclinical
review.In:LarnerAJ,ed.CognitiveScreeningInstruments:A PracticalApproach.London:Springer;2013.p. 111–52.
59. JensterleJ,MlakarJ,VodušekDB.UporabaKratkegapreizkusaspoznavnihsposobnostipriocenjevanjudemenc.
ZdravVestn.1996;65(10):577–82.
60. MoCAMontrealCognitiveAssessment[internet].Québec:CenterforDiagnosisandResearchonAlzheimer’s
disease;c2019[citirano2019Jan14].Dosegljivona:https://www.mocatest.org/
61. MohammadD,ChanP,BradleyJ,etal.Acetylcholinesteraseinhibitorsfortreatingdementiasymptoms –a safety
evaluation.EcpertOpinDrugSaf.2017;16(9):1009–19.
488 NikKrajnc,LinaSavšek De men ca: de fi ni ci ja, ob li ke in možno sti zdrav lje nja
62. NowrangiMA,RaoV,LyketsosCG.Epidemiology,assessment,andtreatmentofdementia.PsychiatrClin
NorthAm.2011;34(2):275–94.
63. GrandaG,MlakarJ,VodušekDB.Kratekpreizkusspoznavnihsposobnosti –umerjanjepripreiskovancih,starih
od55do75let(I).ZdravVestn.2003;72:575–81.
64. SaczynskiJS,InouyeSK,GuessJ,etal.TheMontrealCognitiveAssessment(MoCA):creatinga crosswalkwith
theMini-MentalStateExamination.JAmGeriatrSoc.2015;63(11):2370–4.
65. SzetoJY,LewisSJ.CurrenttreatmentoptionsforAlzheimer’sdiseaseandParkinson’sdiseasedementia.Curr
Neuropharmacol.2016;14(4):326–38.
66. KirkhamJ,ShermanC,VelkersC,etal.Antipsychoticuseindementia.CanJPsychiatry.2017;62(3):170–81.
67. AliTB,SchleretTR,ReillyBm,etal.Adverseeffectsofcholinesteraseinhibitorsindementia,accordingto
thepharmacovigilancedatabaseoftheUnited-StatesandCanada.PloSOne.2015;10(12):e0144337.
68. McClellandJ,MathysM.EvaluationofQTcprolongationanddosageeffectwithcitalopram.MentHealthClin.
2016;6(4):165–70.
69. SchwarzS,FroelichL,BurnsA.Pharmacologicaltreatmentofdementia.CurrOpinPsychiatry.2012;25(6):
542–50.
70. YohannaD,CifuAS.Antipsychoticstotreatagitationorpsychosisinpatientswithdementia.JAMA.2017;
318(11):1057–8.
71. FolsteinMF,FolsteinSE,McHughPR.»Mini-mentalstate«.A practicalmethodforgradingthecognitivestate
ofpatientsfortheclinician.JPsychiatrRes.1975;12(3):189–98.
72. FunkKA,BostwickJR.A comparisonoftheriskofQTprolongationamongSSRIs.AnnPharmacother.2013;
47(10):1330–41.
73. HanJW,LeeH,HongJW,etal.Multimodalcognitiveenhancementtherapyforpatientswithmildcognitive
impairmentandmilddementia:A multi-center,randomized,controlled,double-blind,crossovertrial.JAlzhei-
mersDis.2017;55(2):787–96.
74. JoK,JhooJH,MunYJ,etal.Theeffectofcognitiveinterventiononcognitiveimprovementinpatientswith
dementia.DementNeurocognDisord.2018;17(1):23–31.
75. ChengST.Dementiacaregiverburden:a researchupdateandcriticalanalysis.CurrPsychiatryRep.2017;19
(9):64.
76. OrrellM,YatesL,LeungP,etal.TheimpactofindividualCognitiveStimulationTherapy(iCST)oncognition,
qualityoflife,caregiverhealth,andfamilyrelationshipsindementia:A randomisedcontrolledtrial.PlosMed.
2017;14(3):e1002269.
Prispelo19. 1. 2019
489MedRazgl.2019;58(4):