CENA 70 DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE SparovČek pripoveduje otrokom >Tako torej, dragi otroci! Res si nisem mogel misliti, da imata Metka in Mihec toliko prijetnih znancev. Vsi skupaj sto prav prijazna družbica. Ko vas takole gledam, mi je kar malce hudo, ker vem, da pričakujete od mene, da vara bom kar pričaral najrazličnejše stvari, ki si jih želi vsakdo od vas. Moram vam povedati, da bo naše prijateljstvo marsikdaj postalo neprijetno kisel sadež, ki bo treba krepko ugrizniti vanj. Vaši očetje in mamice bi temu rekli — no, pa je zopet tu ta presneta denarna kriza. Tudi vi boste včasih doživeli, da vas bo pošteno zagrabilo, da bi prijeli v roke ključek, me odklenili in pobrali ven ves denar, kolikor ste ga že shranili pri meni. Zato mi morate obljubiti, da se boste pošteno držali mojih navodil, posebno še, ker ne morem preprečiti tistim, ki hočejo dobiti denar iz mene, da bi tega ne storili, čeprav jim še zdaleč ne zadostuje, da bi si z njim kupili tisto, kar bi .hoteli. Z današnjim dnem torej pričnemo vsi skupaj z resnim delom.« Revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine IZDAJA REVIJA »ŽIVLJENJE IN TEHNIKA« - DIREKTOR IVAN SPO- LAR - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN KRALJ - REVIJA IZHAJA DESETKRAT LETNO - LETNA NAROČNINA 600 DIN - NASLOV: TIM, LJUBLJANA, LEPI POT 6 - TISK CP DELO, BLASNIKOVA TISKARNA V LJUBLJANI TEKOČI RAČUN 600-18-605-177 Franc Leskošek — Luka MLADA GENERACIJA NAJ SE HITREJE IN LAŽJE SEZNANJA Z ZNANSTVENIMI IN TEHNIČNIMI DOSEŽKI Jugoslovanske pionirske igre »Tehniška kultura mladih«, ki so se začele 29. novembra 1962 in bodo trajale do 25. maja — Dneva mladosti — leta 1964, naj pripomorejo k znanstveno tehnični vzgoji in izobraže¬ vanju naših pionirjev v šolah ter z najrazličnejšimi oblikami aktivnosti pri izvenšolskemu delu. V tej akciji si bomo prizadevali omogočiti naši mladi generaciji čim hitrejše in čim lažje seznanjanje z najrazličnejšimi znanstvenimi in tehničnimi dosežki. Po svojih močeh in potrebah naj pionirji in mla¬ dina obvladuje znanje s področja znanosti in tehnike in ga izkorišča v vsakdanjem življenju. Zato pričakujemo, da bodo vse naše družbenopolitične organizacije in posamezniki, prosvetne ustanove, naša podjetja in delovni kolektivi prispevali, da bo leto tehnične kulture mladih čim bolj uspelo. Pozivam pionirje in mladino, naj se čimbolj množično udeleži iger »Tehniška kultura mladih«, bori naj se za ustanavljanje kabinetov, na¬ bavo učil, ustanovi naj čimveč klubov mladih tehnikov, sekcij in dru¬ žin, otroških vrtcev in igrišč in vse tisto, kar jim bo pripomoglo k zadovoljitvi njenih želja in zanimanju za znanost in tehniko. Vsem pionirjem in mladini v Jugoslaviji želim srečno novo leto in mnogo uspehov pri njihovih igrah. (Izjava, ki jo je dal tov. Leskošek za sarajevske »Male novine«.) SPRETNE ROKE 86 živalski vrt iz rafije teriala, kot npr. krokodil ali pa štorkljin kljun, ki ga je komajda potrebno sploh oviti. Slika 2: Neznansko dolgi vrat in ma- rnadeži iz temne na svetli rafiji — to je pač lahko samo žirafa Slika 3: Noga štorklje na kateri sto¬ ji, ima tako močno stopalo, da se zlepa ne prevrne Rafija je za spretne roke čudovit material. Vsakdo, ki ima le malo fantazije in nekaj veščine, bo prav lahko iz nje napravil cel živalski vrt. V kolikor v trgovini ni dobiti ra¬ fije različnih barv, pa bomo narav¬ no rafijo obarvali z Aero barvami za blago in tako dobili pravi izgled naše živalske menežarije. Slika 1: Pri srnici iz rafije vidite, da lahko posnamemo tudi značilno držo te živali Ali bo oblika te ali eno živali bolj ali manj podobna njenemu ori¬ ginalnemu izgledu, je stvar naše spretnosti in okusa. Vsekakor pa si moramo za vsako žival najprej pri¬ praviti ogrodje iz žice, ker sicer re¬ zultat našega dela prav gotovo ne bo tak, kakršnega pričakujemo. Ogrodje iz žice moramo nato trdno oviti z vato, starimi časopisi, neuporabnimi nogavicami ali odpadki blaga in skeletu dati obliko, ki jo želimo. Pri tem pa moramo že paziti, kajti slon na primer potrebuje mnogo obilnejšo podlago iz vate ali drugačnega ma¬ SPRETNE ROKE 87 Ko je osnovna oblika živali iz- delana, začnemo žival ovijati z ra¬ fijo. Pri tem je najvažnejše, da jo ovijamo enakomerno. Zato morajo biti pri ovijanju nitke rafije kar se da močno napete. Izbira živali prav gotovo ne bo težka. Te, ki vam jih prikazujemo na slikah, naj bodo samo spodbuda za izdelavo še drugih. Slika 4: Cm frak in rumeno oprsje sta značilnosti pingvina Slika 5: Na nogo flaminga smo pri- pletli še krožnik iz rafije. Tako bo trdneje stal Slika 6: Da pričaramo hrapavi kro¬ kodilski oklep, moramo nitke rafije splesti v močnejše, debele kite 88 SPRETNE ROKE Slika 7: Pravi pravcati dobrodušni lev z nepočesano grivo Slika 8: Na sliki je noj ptič s kri¬ li, ki pa ne leti. Oči so iz majhnih umetnih bisernic ali steklenih kroglic Slika 10: Kamela — znanka iz pu¬ ščave Slika 9: Iz črne in bele rafije je nastala majhna in zelo ljub¬ ka čebra spretne roki: 89 i tiskamo svoje male umetnine (I) • Najbrž si je že vsak od vas za- • želel, da bi kdaj pa kdaj kako • svojo posrečeno risbo ali sliko ne • narisal le na sam list, temveč da • bi imel nekaj njenih kar se le • da točnih kopij, ki jih seveda s • prosto roko ne more prav nikdar • prerisati. Tudi če ste se o grafičnih tehni¬ kah učili v šoli, boste našli na teh straneh nekaj praktičnih nasvetov za vaše likovno udejstvovanje. Lesorez in linorez S pripravljene plošče tiskamo na papir like, ki jih nismo poglobili z rezlanjem. Torej, po barvnem pre¬ mazu bomo na papirju dobili zrcal¬ no sliko višjih površin. Zato mora¬ mo misliti na to, kadar izrezujemo svojo sliko. Sicer ne bo napak, če bo na primer jadrnica peljala v desno, namesto v levo, toda precej bolj nerodno bo, kadar bomo vre¬ zovali tudi kak napis, ali na primer osebo, ki se bo na odtisu nenadoma sprevrgla v levičarja. Pomagamo si zelo preprosto. Izrišemo si original na močan transparentni papir, ga položimo narobe obrnjenega na plo¬ ščo in še enkrat potegnemo po čr¬ tah. Dobili bomo zrcalno sliko. Da bi bilo delo še lažje, prekrijmo plo¬ ščo pred prerisovanjem s tenkim nanosom bele tempera barve. Oglejmo si še les, s katerega bomo tiskali. Najlaže režemo v linolej, vendar je pravi les mnogo boljši in z njega dobimo vseka¬ kor več dobrih odtisov. Za pri¬ mer naj navedem odtise lesorezov likovnih umetnikov. Zares dobrih je le prvih dvajset odtisov, vsi osta¬ li pa imajo že načete robove. Da bi vsakdo vedel, kaj ima pred seboj, napišejo pod odtis na primer takole: 4/25, kar pomeni, da je pred nami četrti odtis od skupno petindvajse¬ tih. Nato je bila plošča uničena. Slika 1: Rezilo za obdelavo lesa: I — čevljarski nož, 2 — nož za leso¬ rez s pravilno izdelanim ročajem, na katerem se roka najmanj utrudi, 3 — razne oblike rezil za lesorez Veliki mojstri lesoreza, predvsem Albrecht Diirer. so rezljali silno na¬ tančno risbe le zato, ker so uporab¬ ljali odličen les. Najboljši je les pušpanovega drevesa, za nas pa bo dober tudi lep hruškov les, ki naj bi bil po pravilu žagan v čelo, se pravi po širini debla, tako da naše rezilo ne bo zavijalo ob krivih let- 90 ! SPRETNE ROKE vicah. Ce za začetek ne bomo po¬ skusili z rezanjem v linolej, tem¬ več kar precej v les, potem vzemi¬ mo raje plošče iz češnjevega lesa, ki je nekoliko mehkejši in ga ni težko obdelovati. Plošča naj bo vsekakor debelejša kot dva centimetra in po vrhu glad¬ ko pooblana. Orodje si napravimo sami. Najpo¬ gosteje rabimo rezilo, ki nam ga od¬ stopi prijazen čevljar, češ da je zanj že prekratko. Ovijemo ga z usnjenim mam Slika Z: Prerez obdelane plošče lesa (čelni les) z nanosom barve trakom. Za ostala rezila moramo poč nekoliko pomisliti, kako jih napra¬ vimo. Rezilo — žlebček izdelamo iz stare dežnikove žbice, drugo zopet morda iz zlomljenega izvijača. Ko režemo ploščo, jo položimo na mehko podlogo, ki ne sme drseti sem in tja. Uporabimo na dvoje zganjeno usnjeno krpo. Medtem ko z desnico režemo les, bomo z levico trdno držali ploščo, seveda na pre¬ več blizu rezila. Na ta način prihra¬ nimo precej metrov obvez in levko- plasta. Rezila morajo biti namreč kar najostreje nabrušena. Pripravi¬ mo si tudi brusilni kamen, na kate¬ rem brusima rezila med delom. Plošče ne pritrjujmo na mizo! Mnogo laže režemo vanjo, če jo mo¬ remo obračati, kakor nam pač naj¬ bolje ustreza. Rezati začnemo najprej na robo¬ vih največjih površin. Ko obdelamo te, pričnemo z rezljanjem manjših detajlov in notranjih oblik. Na kon¬ cu poglobimo vse površine, ki jih nočemo videti na odtisu. Med nami so tudi nestrpneži, ki bi radi videli svojo sliko ali risbo kar najhitreje odtisnjeno. Ti bodo uporabili za svoje delo linolej, ki je mnogo mehkejši. Nanj bodo zelo rade rezale predvsem deklice, ki imajo bolj nežne roke in bi se pri rezanju v les vse preveč utrudile. Tudi rezila za to grafično tehniko so preprostejša in zanje ni treba, da bi bila iz prvovrstnega materiala. Celo stara polomljena peresa pride¬ jo prav. Zataknemo jih kar v peres¬ no držalo. Linolej naj ima čim finejšo strukturo in biti mora vsaj pol cen¬ timetra debel. Če je pretrd ali pre- krhek, se med delom lomi, rezilo zlahka zdrkne v stran in tudi krha se hitreje. Linolej najlaže obdeluje¬ mo tedaj, če ga imamo pred reza¬ njem dalj časa v topli sobi, kjer bo postal bolj plastičen. Če se nam zdi, da smo dobili premehak ali pretenak kos linoleja, tedaj ga nalepimo na podlogo iz ve¬ zanega lesa. * * * Toliko o pripravah orodja in o delu z rezili. V prihodnji številki TIM-a boste v nadaljevanju tega članka brali o pripravi plošče za ti¬ skanje, o tiskanju samem ter še ne¬ kaj o papirju in barvah za odtise. a. h. Slika 3: Priprava plošče linoleja. Motiv slike je zaradi lažjega dela pokrit s črno tempera barvo Dva poskusa K KM I KI 91 V prvem poskusu bomo dokazali, da voda ni element, kar so mislili ljudje tja do sredine 18. stoletja. Če¬ prav je destilirana voda brezbarvna, brez vonja in okusa, nam njena ke¬ mijska formula H 2 O pove, da je se¬ stavljena iz dveh elementov, vodika H in kisika O. Izvedeti pa moramo, ali je razmerje dva vodika proti enem kisiku utežno ali volumen¬ sko. To nam bo povedal naslednji poskus elektrolize vode. V čist krožnik nalijemo približno 4 cm vode, ki smo jo nakisali z ne¬ kaj mililitri žveplene kisline (po¬ zor, zelo jedka in strupena tekoči¬ na). Nato vzamemo dve epruveti in ju napolnimo do roba z enako oki¬ sano vodo, zamašimo s prstom, po¬ veznemo pod vodo v krožniku in odstranimo prst, ko je epruveta z robom pod vodo. Voda v epruveti ne bo iztekla (zakaj?). Isto napravi¬ mo z drugo epruveto. Obe pritrdimo tako, da sta rahlo nagnjeni. Nato vzamemo ploščato baternijo in pri¬ trdimo na vsak njen krak v spiralo navito žico (najboljša je bakrena, ki jo dobimo iz starega kosa žice za na¬ mizno svetilko) s katere odstra¬ nimo izolacijo. Spiralo naredimo tako, da žico navijemo okoli svinč¬ nika. Nato potisnemo eno spiralo pod eno epruveto, drugo pa pod drugo. Opazimo, da se v epruvetah razvija plin, ki se nabira na vrhu epruvet in izpodriva vodo. Gladina vode v epruvetah se niža. Cez nekaj časa bomo videli, da se je ena od epruvet popolnoma napolnila s pli¬ nom, druga pa le do polovice. To je dokaz, da se kisik in vodik nahajata v volumskem in ne utežnem raz¬ merju. V epruveti, ki je popolnoma napolnjena s plinom, se nahaja vo¬ dik. O tem se prepričamo tako, da ga lahko zažgemo z vžigalico. Pri tem bodimo previdni in držimo epruveto od sebe. Vodik zagori z močnim plamenom. Pri prižeganju vodika moramo biti zelo previdni, ker mešanica z zrakom ali kisikom pri prižiganju eksplodira. V drugo vtaknemo tlečo trsko, ki takoj zagori z močnejšim plamenom. To dokazuje prisotnost kisika, ki sam ne gori, ampak pospešuje gorenje. Kakšne so lahko posledice seveda v velikem merilu, si poglejte v knjigi Kaj si je izmislil doktor Oks. Napisal jo je Jules Verne. Drugi poskus bomo naredili ob raznih praznikih. Upamo, da boste s poskusom zadovoljni. Je prav pre¬ prost. V star, majhen krožnik natre¬ sete približno 10 g borne kisline v prahu. Nato ji prilijete toliko etil¬ nega alkohola (96%), da dobite pri mešanju zmesi s tanko leseno palčko, precej redko kašo. Nato zmes prižgi¬ te z vžigalico, postavite na mizo in ugasnite luč. Svetlo zelen plamen, pomešan z rumenimi prameni, bo lepo osvetljeval prostor. Ob taki razsvetljavi izprašujejo »stare baj¬ te« zelene bruce pred njihovim sprejemom v bratovščino zelenega carja na vsakoletnih hemijskih brucovanjih. In še kemizem reakcije. Borna kislina H3BO3 se malo topi v alkoholu C2H5OH in pri tem na¬ stane ester borne kisline, ki je hla¬ pen. Ker se pri gorenju zmes ugre- je, ester hlapi in obarva plamen ze¬ leno. Se opozorilo. Ko ves alkohol zgori, plamen seveda ugasne. Sele v ASTRONOMI 92 mrzlo, neprižgano borno kislino lah¬ ko vlijemo alkohol. Kaj pa stroški? Epruvete kupite pri Kemoservisu po 30 din, borno ki¬ slino (750 din kg) in 96% etilni al¬ kohol (1200 din liter) dobite v lekar¬ ni. Ostalo pa imate verjetno doma. Na koncu vas še enkrat opozarjamo, da pri poskusih upoštevate opozori¬ la, ker je vsak poskus nevaren sa¬ mo tedaj, če smo malomarni. telurij Telurij je priprava, ki ponazarja, kako se giblje Luna okoli Zemlje in ta okoli Sonca. Zaradi tega pride tu¬ di do luninega in sončnega mrka, ki ■ sta prav gotovo dva najbolj zani¬ miva pojava na nebesnem svodu. Kako in zakaj pride do tega ste se učili v šoli, morda celo na teluriju, s pomočjo katerega moremo skoraj popolnoma ponazoriti vse te pojave. Telurij je sestavljen iz pogonske¬ ga mehanizma, ki Zemljo in Luno v odgovarjajočem razmerju poganja po krožni poti okoli umetnega Sonca. Seveda so odnosi med velikostjo Son¬ ca, Lune in Zemlje, njunih medse¬ bojnih razdalj in oblike poti zelo poenostavljeni. V Soncu je vgrajen reflektor, ki stalno osvetljuje Zem¬ ljo, ki je pritrjena na nosilni ročici. Ker je osi Zemlje v času enega obrata okoli Sonca pod taki¬ mi naklonskimi koti kot v resnici, se jasno vidi sprememba oziroma me¬ njavanje letnih časov — posledica Sonca, ki stoji »višje« ali »nižje«. Prav tako na telurju opazujemo lunacijo (v teku ene lunacije Lu¬ na ; za opazovalca z Zemlje stalno spreminja svoj izgled. Ko vzide in zaide istočasno s Soncem, je njeno lice temno: tedaj te mlaj. Čez do¬ brih sedem dni je ena polovica Lu¬ ne osvetljene: je prvi krajec in nas spominja na črko D. Po preteku na¬ daljnjih sedem dni je Luna na na¬ sprotnem delu neba kakor Sonce ter imamo tedaj polno luno ali ščip. Nato se začne njeno lice zopet tem¬ niti in čez naslednjih sedem dni se nam Luna prikazuje v obliki črke C — zadnji krajec. In Lunino lice se dalje temni, dokler ni po preteku nadalj- nih sedem dni zopet popolnoma temna), lunin in sončni mrk. Da bi sami izdelali takšen pogon¬ ski mehanizem, ki bi z obračanjem samo ene ročice, pri enem obkrože- nju Zemlje okoli Sonca, zavrtel Zemljo 365-krat okoli svoje osi in še Luno 12-krat okoli Zemlje, ni mi¬ sliti. Če pa se omejimo samo na kro¬ ženje Zemlje okoli Sonca, pa po¬ stane stvar enostavnejša. Sedaj pa se lotimo izdelave: Podstavek (1) je iz debelejše lese¬ ne plošče napolnjene s svincem za¬ radi stabilnosti celotne naprave. Na podstavku je pritrjen nosilec ležaja,, ki je sestavljen iz štirih z vijaki pri¬ trjenih deščic (2, 3, in 4). Skozi sre¬ dino nosilca ležaja namestimo me¬ deninasto cev (8) premera 7 mm, ki se obrača, kar dosežemo s pomočjo dveh železnih ali medeninastih ploščic (6 in 7) debeline 2 X 15 mm. S tečajno ploščico (6) je z vijakoma istočasno pritrjeno tudi gonilno kolo (5) za jermenični prenos. V gonilno kolo, kakor v deščice 3 in 4 izvrtamo ne¬ koliko širše luknje, da se medeni- Slika 1: Takole demonstrira telurij popolni sončni mrk ASTRONOMI 93 Slika 2: Tclurij — stranski presek. Sonce je presekano, nosilna ročica pa skrajšana nasta cev 8 pri vrtenju ne bo zati¬ kala. Na zgornjem delu medeninaste cevi — osi vrežemo navoj % cole (9), na katerega pritrdimo z dvema maticama in dvema podložkama (10) nosilno ročico (11) — leseno palico dolžine cca 80 cm ter preseka 10 X 15 mm. »►Sonce« (19) je iz plastične žoge, ki smo ji odrezali manjšo re¬ zino. Pritridmo ga na medeninasto os s pomočjo dveh matic in podlož- ke (17), medtem ko je zgornja pod- iožka podaljšana v aluminijasti no¬ silec (18) za minijaturno grlo (20) za 6 V žarnico z reflektorjem (21). Žico za dovod električnega toka speljemo skozi cev in odprtino v deščici (2). Kroženje Zemlje okoli Sonca po¬ vzročimo z vrtilno ročico (14) na ka¬ teri je nameščen polž (13). Navoj polža poganja preko zobatega koles¬ ca (12), ki ga prispajkamo (če je iz medenine) ali nalepimo (če je iz pla¬ stične mase) na medeninasto os (8). Zobato kolo (12) naj ima najmanj 60 zob. Dva medeninasta obročka (16) na vrtilni ročici (14) preprečujeta premikanje le-te v vodoravni smeri. Za ležaja vrtilne ročice uporabimo dve medeninasti ploščici (15), ki jih privijemo na deščici nosilca s po dvema vijakoma. Na nasprotni »strani nosilne ročice (11) je pritrjena krogla Zemlje (23). Uporabimo manjši pločevinasti glo¬ bus, ki ga kupimo v trgovini. Zem¬ ljo pa lahko prav tako kot Sonce zamenjamo z manjšo plastično žo¬ go, ki jo prevrtamo tako, da teče kovinska os (22) poševno skozi nje¬ no središče. Os (22) ima premer 4 mm in jo na spodnjem delu zakri¬ vimo tako, kot kaže načrt. Za manj¬ še trenje pri vrtenju skrbita medeni¬ nasta ležaja — ploščici (24 in 25) pritrjeni z vijaki na nosilno ročico. Obročka (26) in vrtilno kolo (31) na jermenico skrbita, da se spodnji del osi (22) ne premika v navpični sme¬ ri. Nepremično gonilno kolo (5) in vrtilno kolo (3i) sta povezana z do¬ bro napeto jermenico — povoščeno vrvico. m ASTRONOMI Slika 3: Telurij je koristen in zanimiv predmet amaterske dejavnosti. Tako izgleda izdelan telurij, seveda brez plastične žoge, ki ponazarja Sonce Če vrtimo vrtilno ročico se Son¬ ce z nosilno ročico (11) začne vrteti, pri čemer mora Zemljina os (22) ostati v istem položaju, za kar skrbi jermeničasti prenos (32). Premera koles 5 in 31 morata biti enaka. Luna (30) mora biti kar se da lah¬ ka in je njen premer le 1/4 do 1/5 premera Zemlje. Najpripravnejša je celuloidna žogica. Držalo (29), izde¬ lamo iz medeninaste žice, ki jo spi¬ ralno ovijemo okoli Zemljine osi (22), medtem ko obročka (27 in 28) držita držalo z Luno v določenim položaju. Luno — celuloidno žogico na držalo (29) kar zalepimo s celu- loidnim lepilom. V kolikor za po¬ nazoritev Zemlje nismo uporabili globusa, potem bomo na plastično žogo narisali kontinente in morja s tempera ali oljnatimi barvami. Luno pa pobarvamo z rumeno barvo. Vse ostale dele prebarvamo s črnim mat lakom za barvanje šolskih tabel. Pri izbiri plastične žoge za Son¬ ce moramo upoštevati, da se premer žoge, ko ji odrežemo rezino, zmanj¬ ša na 2/3 prejšnega premera. Ker se žoga potem, ko v njej ni več zraka, zelo zmehča, bomo njeno no¬ tranjost oblili z gostim, vendar ne .prevročim, kostnim klejem. 2ogo obračamo v vseh smereh tako, da klej prekrije celo notranjost žoge. Da se pri tem krožni izsek ne bi deformiral oblepimo njegov rob s kartonom, ki ga odstranimo, ko se lepilo osuši. Po enem tednu postane lepilo trdo kot kost in s tem tudi žoga — sedaj Sonce. Reflektorsko zrcalo (21) nam naj¬ bolj nadomesti podobno zrcalo od večje ročne svetilke, še boljši pa je reflektor y od mopeda. Ko pritrdimo v dno reflektorja grlo za žarnico in žarnico takoj priključimo in opazuje¬ mo senco Lune. Le-ta mora biti na Zemlji ostra. Če ni, premikamo re¬ flektor naprej ali nazaj dokler ne dobimo popolnoma ostre lunine sen¬ ce na Zemljini površini. Pri pra¬ vilni naravnavi reflektorja, vidimo okoli popolnoma črne sence jedra tudi področje polsenc, tako da lah¬ ko demonstriramo Sončni mrk, kot ga prikazuje slika 1. Po položaju različnih osvetlitev Zemljine krogle in Lune moremo opazovati kako pride do luninega mrka, do raznih luninih faz oziroma lunacije, ena¬ kega trajanja dneva in noči itd. Uporabimo žarnico od mopeda, ki jo napajamo z električnim tokom preko transformatorja. Vse poskuse in demonstracije po¬ javov s telurjem delamo v temi. Slika 4 in 5: Sončni mrk (zgoraj in pomračitev Lune (spodaj), kot jih lahko vidimo na našem teluriju. Prav dobro se vidi. da tudi Luna meče svetlobo na Zemljo. (Srpasta oblika Sonca na zgornji sliki nastane zaradi reflektorja v žogi.) PRAKTIČNI NASVETI % uporaba Juboflor barv za papir, karton in platno Vsem je verjetno že znano, da se JUBOFLOR barve uporabljajo za barvanje sten in ostalih površin v stanovanju. Verjetno pa ne veste, da JUBO¬ FLOR barve odlično služijo za bar¬ vanje kartona, papirja, platna, vča¬ sih tudi lesa in ostalih materialov. Prednost teh barv je v tem, da so zelo poceni in rabimo za njih ze¬ lo cenene dodatke, to je voda. Barve se dajo med seboj lepo mešati in do¬ bimo tako z mešanjem zelo lepe pa¬ stelne odtenke, ki imajo zelo prije¬ ten izgled. Opozoriti vas moramo, da so te barve, ko se posušijo odpor¬ ne na drgnenje, niso pa odporne na vodo in vlago. Zato predmetov, ki so obarvani s to barvo ne smemo mo¬ čiti ali z vlažno krpo brisati. To pa lahko samo v tem primeru če hoče¬ mo odstraniti barvo in nanovo pre¬ pleskati z drugim odtenkom te barve. Barve so zelo obstojne na svetlobo in sčasoma ne obledijo. Imajo lep mat izgled in zelo dobro držijo na različnih poršinah. Zelo praktične so za barvanje risal¬ nega papirja, kartona in ostalih slič¬ nih površin, ki so vsaj malo poroz¬ ne. Tudi za les so zelo praktične vendar samo za površine, ki niso uporabni predmeti. Tako lahko obar¬ vamo, del lesene, salonitne, lesonit- ne ali druge stene. Vendar jih pa ne priporočamo za barvanje lesenih igrač, modelov itd. Za take in slič¬ ne predmete so primerne druge vrste barv z drugačnimi lastnostmi. Preden začnemo z barvanjem moramo pripraviti barvo. V ta na¬ men vzamemo primerno posodo, v njo stresemo v potrebni količini JU¬ BOFLOR barvo in dolijemo vode po potrebi. Potrebno količino vode bo¬ mo takoj ugotovili po nekaj prepro¬ stih poskusih. Pri tem morate upo¬ števati sledeče: v kolikor je barva preveč gosta ji je treba še doliti vo¬ de. Koliko je potrebno vode pokaže samo delo. V kolikor je barvo težko razvleči po papirju je barva prego¬ sta. V kolikor barve rabimo za fi¬ nejša dela jih lahko precedimo sko¬ zi fino sito, lahko pa tudi vzamemo košček gostejše nylon nogavice, ki ravno tako dobro služi kot sito. Obi¬ čajno dodajamo navadno vodo. V kolikor hočemo malo ojačati barvo lahko dodamo po potrebi nekaj kap¬ ljic firneža vendar ne preveč. Sme ga biti ca. 8 % računano na suho barvo. V kolikor ste ga dodali v pravilni količini, se bo firnež takoj pri prvem mešanju raztopil v barvi; v suho barvo ne smemo dodajati fir¬ neža, ker se le ta potem zelo slabo topi v vodi. Barvamo običajno z bolj kratki¬ mi in trdimi čopiči. Velikost čopiča je odvisna od velikosti slike, ki jo hočemo narisati. V kolekciji tovar¬ ne, ki bo v najkrajšem času izdala komplete teh barv bodo priloženi ustrezni čopiči, kakor tudi posode za raztapljanje barv. V njej na¬ menoma ni kompletna barvna skala, ampak so samo glavni odtenki. Ta¬ ko bo lahko vsak uporabnik sam mešal med seboj poedine nian¬ se, jim dodajal bele ali črne ter bo s tem sam s svojimi spoznanji in izkušnjami vedno bolj prodiral v skrivnost mešanja posameznih barv¬ nih odtenkov. Vedno znova in zno¬ va bo odkrival čudoviti svet barv, njihovih odtenkov in lastnosti. Pri tem se bo zelo veliko naučil, bo znal občudovati vse lepote, ki nam jih barve nudijo. Znal bo tudi ob¬ čudovati naravo, ki je neprekosljiv mojster v pestrosti, kombinacijah in izbiri barv. JUBOFLOR barve lahko mešamo v suhem ali mokrem stanju. V kolikor jih mešamo v suhem sta¬ nju imamo zelo majhno možnost kombinacij. Sele če jih mešamo v raztopljenem stanju lahko dobimo neskončno število barv in odtenkov, ki jih do sedaj nismo poznali. Naj¬ boljše je, da že takoj v začetku raz¬ topimo vse barve in jih po potrebi uporabljamo. Ko dolijemo vode mo¬ ramo počakati vsaj pol ure, da se TIMOV NAČRT MERCEDESA 97 mercedes benz /fzi\ — 1490 _ 2080 Obljubili smo, da bomo objavili načrt malega potniškega avtobusa, katerega karoserijo bo možno natak¬ niti na šasijo avtomobilčka objav¬ ljenega v prejšnji številki. To vrsto avtobusa uporabljajo v Nemčiji predvsem podjetja zaradi hitrejšega prevoza svojih delavcev od zadnje postaje trolejbusa pa do tovarniških obratov. Za ta namen je s svojimi 18 sedeži idealno prevozno sredstvo. Opremljen je z Diesel mo¬ torjem, ki razvija 43 KM kar mu omogoča hitrost 82 km/uro. Pri nas teh avtomobilov ni v pro¬ metu, ker mu je naš »ZASTAVA 615« popolnoma enakovreden tekmec. uporaba Juboflor barv dobro raztope. Pri tem moramo me¬ šati. Ako ne porabimo vseh barv. jih ni treba zavreči, temveč jih lah¬ ko uporabimo za drugič. Paziti moramo tudi, da lahko do¬ dajamo samo vodo, firnež ali ka¬ kršno koli lepilo. Barve nanašamo s čopičem, lahko pa tudi z brizganjem, kožnim valj- kom in drugimi orodji. Florijan Regovec Zato bomo v eni prihodnjih številk objavili načrte Zastave 615, katerega karoserijo bo prav tako možno na¬ mestiti na šasijo Ford Taunusa 17 M. Sam model pa izdelate po istem postopku in na isti način kot model že objavljenega Ford Taunusa. V ko¬ likor hočete imeti oba avtomobila kompletna, si pač morate izdelati no¬ vo šasijo, zato je tudi na tem na¬ črtu ponovno narisana. V koliko pa ste zadovoljni z enim samim kom¬ pletnim avtomobilom potem pa samo premenjajte karoserijo in iz Forda bo postal Mercedes. Obstoja pa še tretja možnost in sicer da tudi Mer- cedes-u izdelate svojo šasijo vendar premeščate samo motorček z enega avtomobila na drugega. Pogonski motor EMT-2 je namreč pri obeh modelih enak. Če dobro pogledate načrt, boste ugotovili, da bo gradnja tega avto¬ busa mnogo enostavnejša in seveda tudi lažja od Forda in zato kar urno k delu. Vezan les je debeline 4 mm. Pri tem modelu tvorijo karoserijo samo štirje deli in sicer dve stranici, prednji in zadnji del. Vse te dele prav dobro zlepite med seboj in na¬ to celo karoserijo dobro zgladite. Pobarvate ga lahko po vašem oku¬ su vendar povejmo, da je pravi av¬ tobus pobarvan rdeče. 100 BIOLOGI navodilo za praktično delo mladih biologov Malodane vsaki dan izide v svetu na stotine znanstvenih člankov in knjig o vseh mogočih pojavih ži¬ vega sveta, ki jih proučuje biologija. Medtem ko so oči človeštva vedno bolj usmerjene v vesolje in ko ti¬ soči znanstvenikov pripravljajo po¬ hod človeka v prostor, se biologi po¬ glabljajo v — lahko bi rekli — ne¬ skončno majhne, osnovne celice živ¬ ljenja. Precizna naprava, s katero lahko iz žive celice izrežemo morda le 1/1000 mm velik drobec, gotovo ni mnogo manjši čudež raziskovalne tehnike kot na primer vesoljska lad¬ ja. Pri vsem tem se lahko vprašamo, odkod človeštvu tako orjaška zaklad¬ nica spoznanj? Knjige in članki so le obveščevalci resnice in znanja, ki pa izvira samo iz opazovanja in po¬ skusa. Ni je vede, ki bi se je težje učili samo iz knjig, kot je to prav biologija in ni je takšne, ki nam pri¬ čara toliko lepih uric, če se je loti¬ mo s prave strani, pri viru, pri živ¬ ljenju samem. Marsikdo mi bo oporekal, češ da moramo proučevati življenje iz knjig in zaprašenih preparatov šolskih ka¬ binetov, ker bi morali sicer razpo¬ lagati z dragocenimi instrumenti in laboratoriji, jaz pa trdim, da lahko vsak z malo dobre volje spozna skri¬ to življenje narave, ki obdaja nje¬ gov dom, da lahko s preprostimi pri¬ pomočki prodre v čudovito zgradbo živih bitij in da se nam v laborato¬ riju vsakega krožka ali šole odpira¬ jo možnosti proučevanja najbolj za¬ pletenih procesov življenja. Po teh treh skupinah bom tudi razdelil na¬ še razgovore, vse mlade prijatelje, ki mi bodo sledili pa prosim, da mi o svojih poskusih in uspehih pišejo in me popravijo, če bom kaj napak po¬ vedal. Naj vas ne moti, če bom svoje napotke pisal izven vsakršnega si¬ stema, le tako kot nam narava sama nudi snov za naša raziskovanja, v vsakem delu letnih časov drugače. Veliki laboratorij se začenja dva sežnja proč od zad¬ nje avtomobilske sirene. Letos si je že kar malce zgodaj snežno obelil svoja pročelja. Menda narava spi, pa bolj navidezno. Počakajmo dne, ko bo preko noči snežilo in vstanimo s soncem za naš prvi raziskovalni po¬ hod; skicirka in svinčnik, morda še žepni merilni trak, daljnogled ali celo fotoaparat ter topla obutev so za ekspedicijo potrebni instrumenti; smer, čez polja do gozdnih parob- kov. Na stari jablani za vasjo je ostalo na vejah še nekaj krmežljavih plo¬ dov, ki jih kljujejo kosi in vrane. Zima jih je prignala v bližino na¬ selja. Sraka je pametnejša od akro¬ batov v vejah, na tleh pobira, kar oni zgoraj sklatijo, sneg pa zabeleži njeno početje (sl. 1). Tudi zelnik, kjer iz snega moli le še nekaj objedenih štorov, je imel ponoči veselo druščino v gosteh. Sledovi jih izdajajo. Na prvi pogled izgleda brezupno, da bi razvozlali ta rebus, sestavljen iz tisočih odti- niiO/Uffffifuu J* . m’ 010 '" Ml0 0mi" 1 " 1 " , ""hm,,,:; »In im mi in,, Slika 1: Takšno sled pusti sraka ko se vsede na sneg BIOLOGI 101 4 k i 9 > €• h £ l 6 I Slika 2: Sledovi zajca v snegu, levo pri rahlem drn¬ cu, desno v diru g t sov tačic in repkov. Seveda, zajci! Nočni sneg je zametel sledi, ki bi nam pokazale od kod so prišli, lahko pa jim sledimo tja, kjer se skrivajo podnevi. V razdalji dvesto metrov od zelnika bomo tega toliko časa ob¬ krožali, da pridemo na eno izmed ravnih sledi. S tem smo se izognili težavnemu delu, da bi sledili vse pentlje, ki jih dela zajec nagonsko 3 3 Slika 3: Zato so v zajčji sledi od¬ tisi zadnjih nog vedno spredaj. ko odhaja s pasišča ali še bolj, ko prihaja k svojemu skrivališču, da bi tako zmedel svoje zasledovalce. Rav¬ na sled, za katero bomo lahko kar debelo uro hodili, pogosto spreminja obliko svojih znakov, skupine štiri¬ kratnih znakov bodo bolj skupaj tam, kjer ima žival kritje in skaklja bolj počasi, na odprtem terenu pa zdirja in so znaki daleč narazen. Take reči seveda narišemo, podobno kot na sl. 2., ob tem pa še osveži¬ mo spomin na to, kako skaklja do¬ mači zajec, da razvozljamo, zakaj so odtisi zadnjih nog zajca v sledi spre¬ daj in prednjih zadaj (sl. 3). Pred gozdnim parobkom pa se sled na¬ enkrat neha in šele, če natančneje Slika 4: Zapletena zajčja pot od skrivališča; a —pomeni zavoje, b — preskoke, c — ležišče gledamo sled po kateri smo prišli, vidimo, da je dvojna. Zeko se je vrnil po svoji sledi in nekje iz nje od¬ skočil levo ali desno tudi nekaj me¬ trov daleč. Sedaj pa previdno, to je znak, da se približujemo njegovemu skrivališču! Prvi, že opisani prevari, sledijo zapletene zanke in podobni odskoki kot prikazuje to sl. 4. Tudi če nas je zajec v skrivališču začutil, bo potrpežljivo čakal ugodnega tre¬ nutka za beg, to je takrat ko mu ne¬ hote obrnemo hrbet, navadne že pri 102 BIOLOGI drugi zanki in šele z daljšo vajo nam bo uspelo priti do njega, ne da bi nas slišal in zavohal, če piha ve¬ ter od njega k nam. Tedaj si lahko gledamo tudi dalj časa iz oči v oči, ne da bi nas zajec sploh videl, saj spi z odprtimi očmi, pa tudi sicer zelo slabo vidi. Navadno pa ne bo tako, ampak nam bo ostala spet sa¬ mo sled, to pot večja — njegovo le¬ žišče, ki je, kot boste videli, več kot skromno. Vsekakor pa se postavljajo pred mladega biologa zanimive na¬ loge. Raziskali bomo na podlagi sle¬ dov približno koliko zajcev živi v našem kraju, kdaj jim zmanjka zeljnatih storžev, kako globoko kop¬ ljejo za travo, kdaj pričnejo grizti skorjo pritličnih vrb in drugih gr¬ mov, katerih grmov se ne pritak¬ nejo, kakšne snovi so v njih, da jih odklanjajo, kdaj nastopi' tisto naj¬ večje pomanjkanje, ko pričnejo grizti skorjo sadnih dreves. Takrat se lahko prepričate, da apneni premaz na deblih slabše ščiti kot če jim v sadovnjak nanosimo nekaj mrve, re¬ pe in drugih rastlinskih odpadkov. Jože Štirn akvarij (IV) Četrto nadaljevanje našega član¬ ka o akvariju nam pojasnjuje, zakaj so potrebne neke tehnične naprave pri akvariju in kako jih izdelamo: Prezračevanje akvarija je mno¬ gokrat nepotrebno, posebno če ima¬ mo dobro zarasel in z ribami ne preveč naseljen akvarij. Če pa go¬ jimo v akvariju večje ribe ali več¬ je število rib, si moramo nujno po¬ magati s prezračevanjem vode. V ta namen nam služijo posebni elek¬ trični ali drugačni prezračevalci. Električni prezračevalci delajo na principu majhnega membranskega zračnega kompresorja in jih kupi¬ mo že narejene. Nič slabši pa niso prezračevalci, ld delajo na vodni pogon s priključkom na vodovod. Prezračevalec na vodne kapljice je npr. razmeroma enostavno zgra¬ jen in ima precejšnjo kapaciteto pri minimalni porabi vode. Slika 1 nam shematično kaže celotno pri¬ pravo. Vodovodno vodo napelje¬ mo v stekleno cev »a«, to pa speljemo čim višje, najbolje tik pod strop prostora v katerem vsa naprava stoji. Iz te cevi kaplja vo¬ da v steklen lijak »b«, ki je tudi Slika 1: Prezračevalec na vodne kapljice nameščen čim više, in od tu preko v obliki črke O zakrivljene cevke »e« v cevko »d«. Cevka »e* nam omogoča tvorjenje pravilno velikih vodnjih kapljic, ki so za delovanje prezračevalca osnovnega pomena. Voda polzi sedaj v obliki kapljic po cevki »d« v kovinsko posodo »e«, ki je postavljena na tleh. Med kap¬ ljicami vode pa so zračni mehurčki, ki se tudi nabirajo v posodi »-e". Sedaj moramo samo ločeno odva- BIOLOGI 105 Slika 2: Nekaj vrst razpršilcev: a — iz španskega trsa, b — iz posebne porozne snovi, c — iz polivinila z vloženim filcem dušno zaprta — najbolje z gumija¬ stim zamaškom. Prostornina poso¬ de je 3—5 litrov. Tudi steklene cevi naj imajo debelejše stene, saj so pod precejšnjim pritiskom. Notra¬ nji premer cevi 2 r = 3—4 mm. Ko naprava že deluje, je najbolje, da je v posodi »e« do polovice vode in pol zraka. ' Tak prezračevalnik ima precejš¬ njo zmogljivost in lahko prezraču¬ je istočasno do 15 akvarijev. Čim pa imamo prezračevalec, se pojavi nov problem in sicer, kako bi zrak, doveden v akvarij čim bolj razpršili. V to svrho natakne¬ mo na konec steklene cevi v vodi poseben razpršilec. Željeno je, da ta ustvarja čim finejše' zračne me¬ hurčke. Slika 4 kaže tri zelo raz¬ širjene tipe razpršilcev. Najenostav¬ nejše uporabimo za izhod zraka v vodi konček postrani odrezanega španskega trsa (»-pušpan«). Ta ima po dolžini drobne kanalčke in skoz¬ nje se zrak razprši v še dokaj drob¬ ne mehurčke. Finejše nam razprše jati po eni strani vodo, po drugi strani pa zrak iz posode. Vodo od¬ vajamo po cevki »g«, ki mora se¬ gati v posodi »e« do dna, nazaj v vodovodno školjko, dočim zrak od¬ vajamo po cevki »f« v akvarije. Zračni pritisk celotne naprave je odvisen od dveh momentov. Mak¬ simalni možni pritisk nam poda vi¬ šinska razlika med kovinsko poso¬ do »e« in vrhom cevke »d« — torej lijakom »b«. Čim večja je ta razli¬ ka, tem večji je pritisk. Zato naj bo ta višinska razlika vsaj tri me¬ tre. Po drugi strani pa lahko zdaj ta pritisk reguliramo z višino od¬ toka cevi »g«. Čim više je namreč odtok cevi »g«, tem večji bo pritisk zraka v cevki »f«. Nujno pa je, da je ta višinska razlika večja od vi¬ šine vode v akvariju. Za posodo »e« je najbolje, če je kovinasta, vendar nam lahko v sili služi tudi večji stekleni valj. Zara¬ di ohranitve pritiska pa je nujno, da je posoda zgoraj čimbolj nepro- f Slika 3: Filter pritrjen n« stransko steno akvarija BIOLOGI 104 zrak posebni razpršilci iz poroznih snovi, najboljši pa so razpršilci iz¬ delani iz polivinila, ki jih tudi lah¬ ko reguliramo. Prerez takega raz¬ pršilca je »c« na sliki 2. Izdelan je iz okrogle polivinilaste palice v dveh delih, ki se s pomočjo vijaka zavi¬ jeta eden proti drugemu. Vmes je plast filca in čim bolj oba dela pri¬ vijemo in s tem stisnemo, tem drob¬ nejši so zračni mehurčki, ki izha¬ jajo iz razpršilca. Premer razpršil¬ ca je 20—30 mm pri enaki višini. Slika 4: Filter, postavljen ob vsej dolžini stranske stene akvarija S pomočjo prezračevalca si pa lahko uredimo še eno napravo^ ki nam znatno olajša delo okoli akva¬ rija. To je filter. Ta nam preceja vodo iz akvarija in s tem avtoma¬ tično odstranja nesnago iz njega. Princip kaže slika 3. Gre za poso¬ do, ki stoji nekje ob akvariju in vsebuje najmanj tri plasti peska. Zgornja plast »a« je iz debelejših kamenčkov, srednja plast »b« iz drobnejših kamenčkov (oz. debelej¬ še mivke), spodnja plast "-c* pa je zopet iz debelejših kamenčkov. Vse tri plasti morajo biti dobro sprane in očiščene. Skozi vse tri plasti sega debelejša steklena cev »d« s pre¬ merom 3—4 mm, ki vodi v akvarij. Tanjša cev -e« sega spodaj vanjo in je priključena na prezračevalec. Zračni mehurčki poganjajo preči¬ ščeno vodo nazaj v akvarij. Uma¬ zana voda priteka vedno znova po stekleni nategi »f« v filter. Nesna¬ ga se useda na plasti peska v fil¬ tru, čista voda pa odteka nazaj. Tak filter nam odstrani iz akva¬ rija le nesnago. Ce pa želimo, da nad odstrani tudi kemično razpadle razkrojene produkte, si napravimo filter na aktivno oglje. Je enak na na sliki 3 prikazanemu tipu, le da je med plast b ali namesto nje vključena še plast aktivnega oglja. Da pa s filtrom ne bomo imeli prevelikih sitnosti, to se pravi, da bo zadosti dolgo deloval brez me¬ njanja oz. pranja njegovih plasti, mora biti zadosti velik. Filter pere- mo navadno vsakih 3 do 5 mesecev, zato pa računamo 1 liter prostorni¬ ne filtra na vsakih 10 litrov akva¬ rijske vode. Za 50-litrski akvarij bomo npr. potrebovali 5 litrski fil¬ ter. Lahko ga obesimo na akvarij, kot kaže slika 3, ali pa ga kar je z estetskega vidika boljše, postavimo ob steno akvarija. Slika 4 nam kaže filter, postavljen kar ob vsej dolžini stranske stene akvarija. Filter je lahko izdelan, posebno če je večji, na enak način kot akvarij, t. j. iz kotnega železa z vloženimi stekli. Lahko ga izdelamo tudi iz pločevine ali pa nam služi zanj vsaka primer¬ no velika in oblikovana posoda, npr. akumulatorski kozarec. Za začetnika sta osnovnega pome¬ na le razsvetljava (če ni dovolj dnevne luči) in gretje. Vse ostale priprave pa so stranskega pomena, potrebne samo, če se mislimo resne¬ je ukvarjati z akvaristiko. V 5. številki TIM-a bomo obja¬ vili zadnji članek iz te serije. Ta bo govoril o vzdrževanju akvarija. Borut Žener SPRETNE ROKE 11 « za zabavo in spretne roke Model letala z elektromagnetno tuljavo in »bombo — strelico«, ki jo ob prekinitvi električnega krogoto¬ ka spusti na cilj, je kot nalašč za dolge zimske večere. Material, ki ga potrebujete, vam ne bo 'delal preglavic. Nosilna dro¬ ga za dovodni žici sta iz trdega le¬ sa in dolga najmanj 40 cm. Z vijaki ju pritrdite na večjo leseno desko, na katero pritrdite tudi transfor¬ mator in stikalo. Za stikalo upora¬ bite običajno gumbno stikalo, kot je na manjših namiznih svetilkah. Modeli letal so iz lipovega lesa, ki je za obdelavo najbolj prikladen. Najbolje je, če izdelate letalo iz ene¬ ga kosa. V sprednji del trupa name¬ stite manjšo tuljavico, ki mora imeti železno jedro, da boste dobili elek¬ tromagnet, ko v tuljavo spustite električni tok. Ker je tuljava v sprednjem delu letala, morate krila pomakniti zaradi ravnotežja nekoli¬ ko nazaj. Važno je, da se letalo ne prekobali na nos, če ga postavite med dve lati, ki sta nagnjeni za 35°. Obliko letala od strani kaže slika 1, na sliki 2 pa je narisano letalo od spredaj. NOSILNI DftOG Tarčo izrežete iz 2 cm debele smrekove deske. Bolje je, če je pre¬ mer tarče čim večji, da jo laže zade¬ nete, s tem pa tudi obvarujete mizo, da se vam bomba vanjo ne bo zapičila in jo poškodovala. Oglejmo si še, kako bomo zve¬ zali elektromagnet z električnim to¬ kom, ki ga daje transformator ali dve zaporedno vezani 4,5 V žepni bateriji. V bližnjo steno zabijte dva manjša žebljička s kljukico. Drug od drugega sta oddaljena za polo¬ vico razpetine kril letala. Razpe- tina med nosilnima drogoma in žeb¬ ljičkoma v steni naj znaša približno 1,5 metra. Na vrhu nosilnih drogov privijete po eno kljukico ter med kljukico na steni in na nosilnem IZOLATOR. drogu napnite bakreno neizolirano žico. Tako ste dobili dve žici, ki sta dobro napeti, naklonski kot med zgornjo točko — kljukici na steni in spodnjo točko — kljukici na nosil¬ nih drogovi, mora znašati vsaj 35°. Na krila letala pritrdite dva drsnika iz bele pločevine, ki sta na krajih malo zapognjena, da letalo ne more pasti, ko drsi po žicah navzdol proti cilju. Na vsak drsnik prispajkajte 106 SPRfeTNE RO K’C po en odcep elektromagnetne tulja- vice. Kako sta drsnika narejena, ka¬ že slika 2. Drsnika opravljata dvoj¬ no nalogo: dovajata električni tok v elektromagnetno tuljavico in držita letalo, da ne pade na tla. Na konce napete bakrene žice na vrhu nosil¬ nih drogov pripeljemo električni tok, ki ga daje transformator ali žepna baterija. Glej sliko! Preostane vam še, da napravite manjšo leseno strelico, ki naj ima spredaj špico (buciko ali gramo¬ fonsko iglo), zadaj pa krilca iz tr¬ dega papirja. Na zadnjem delu stre- lice je še iz bucike narejeno majhno ušesce, ki ga naslonite na kljukico na zadnjem delu letala, ko pritrdite strelico — bombo pod trup. Na spred¬ njem delu strelice zapičite manjši risalni žebljiček, ki ga bo elektro¬ magnet pod trupom letala pritegnil in tako držal strelico na njenem mestu. Princip spuščanja strelice iz le¬ tala proti cilju — tarči, vam je se¬ daj že gotovo znan. Če teče električ¬ ni tok skozi tuljavo v trupu letala, postane železno jedro tuljave ma¬ gnetno in drži strelico pod trupom. Ko prekinete električni tok, preneha biti železo magnetno, strelica se »od¬ lepi« in v loku pada proti cilju — tarči. Vključimo električni tok. Letalo spustimo, da drsi po žici navzdol. S prstoma na stikalu počakajte, da pri¬ leti letalo nad cilj, prekinite toko¬ krog in strelica se bo »odlepila« od letala, dočim bo letalo drselo naprej in se ustavilo pri nosilnih drogovih. Če ste pravočasno prekinili elek¬ trični krogotok, bo strelica zadela cilj. V začetku bo šlo bolj težko, ka¬ sneje pa bodo zadetki vse bolj točni. živahna igračka Za izdelavo živahne igračke, ki jo prikazuje naša slika potrebujemo le¬ seno kroglo, ki jo dvakrat prežaga¬ mo, tako da dobimo sestavne dele A, B in C, V spred ji del B izvrta¬ mo s svedrom luknjo za vijak za les D, s poglobljeno glavo. Vijak D spa¬ ja dela A in B, medtem ko v dela A in C izvrtamo luknjo E, v katero vstavimo kovinsko ročico — del F, ki ga izoblikujemo iz 1 do 1,5 mm debele jeklene žice. Z vrtenjem ali premikanjem ko¬ vinske ročice F se dela A in B, ki sta med keboj povezana, tudi pre¬ mikata. Če iz mehkega lesa izre¬ žemo še noge, vrat in glavo ter jih pritrdimo tako, kot vidimo na sliki, dobimo prav svojevrstno, da ne re¬ čemo živahno igračko. Zadnjo nogo igračke nepremakljivo pritrdimo na leseni podstavek G, medtem ko sprednjo nogo z lesenim podstavkom zvežemo preko gumastega traka H, ki omogoča živahno premikanje na¬ še igračke, s katero boste močno raz¬ veselili mlajšega bratca ali sestrico. (ns) TIMOVA POSTA 107 TIM °VA 1 poštaAt Boris Poljšak iz Kamne Gorice sprašuje, kje in kako bi obdržal pri življenju ribe, ki jih je nalovil v vaškem potoku ali pa v Ljubljanici, kakšno hrano jim lahko daje itd. Prav pohvalno je, da imaš to¬ liko zanimanja za akvarij in pestro življenje v njem. Žal ti moram po¬ vedati, da boš toliko časa imel te¬ žave s svojimi ribicami, dokler ne boš zamenjal kozarca s pravim akva¬ rijem. Je že tako: naj bo kozarec za kumarice ali marmelado še tolikšen, še vedno bo premajhen in nepri¬ meren za gojenje ribic. To trdim za¬ to, ker iz tvojega pisma povzemamo, da ne želiš gojiti rib v posodi, kjer bi moral od časa do časa menjavati vodo, temveč nameravaš ustvariti ribam njihovo pravo okolje. Za to pa je seveda potrebna zemlja, rast¬ line in kasneje, ko boš postal že pravi akvarist, boš potreboval še pripravo za ogrevanje in morda celo prezračevalec. Sicer pa izdelava akvarija ni ta¬ ko draga, kakor marsikdo misli. Prepričani smo, da si spreten fant, ki se ne ustraši dela in se te ali one stvari loti tudi sam. Preberi navodila, »Kako izdelamo akvarij«, ki smo jih objavili v prejšnjih šte¬ vilkah TIM-a. Spoznal boš, da po¬ trebuješ kotno železo, poceni boš lahko kupil steklo, ki je morda osta¬ lo od razbite izložbe, še nekaj kita in material za akvarij je tu. Potem boš pa seveda poprosil za pomoč mojstra, ki bo zamižal na eno oko in mimogrede zvaril okvir; ostalo boš naredil sam. Sedaj pa še odgovor na tvoji vprašanji. Če hočeš, da bo voda v posodi, ki ima dno prekrito z mivko, ostala čista, moraš spodnjo plast mivke prekriti z dodatno plastjo oprane mivke. Nekaj mivke daš v posodo in jo toliko časa izpiraš z vodo, da postane ta popolnoma či¬ sta. Oprano mivko naneseš na plast neoprane in tako preprečiš, da bi se voda kalila. V tako podlago boš se¬ veda zasadil kakšno vodno rastlino. S čim boš hranil ribice? To je od¬ visno od tega, kakšne vrste rib boš gojil. Najbolje bo, če uporabiš me¬ šano hrano, t. j. zdrob in od časa do časa prav na drobno nastrgano me¬ so, jetra ali še bolje vranico. Pri tem moraš paziti, da daš samo toliko hrane, kolikor je ribe sproti pojedo. Če je bo preveč, se bo vsedla na dno, pričela gniti in tako kvariti vo¬ do. Svojim varovankam pa boš še najbolj ustregel, če jim boš nalovil žive hrane: vodne bolhe, rakce sa¬ mouke, črve tubifexe — o teh žival¬ cah si se v šoli gotovo že učil. • Janko Furman iz Sp. Hoč pri Ma¬ riboru želi podatke za transforma¬ torsko navitje za jedro preseka 4 cm 2 . Na navitju bi rad imel odcepe za 2 V, 4 V, 6 V, 8 V, 10 V, 12 V in 24 V. Ker ne vemo zahtevanega sekun¬ darnega toka, smo računali na od¬ vzem 0,5 A. Podatki: prerez jedra 4 cm 2 . Pri¬ marno navitje 220 V, 50 Hz: potreb¬ no naviti 2420 ovojev CuL 0 0,15 mm žice. Sekundarno navitje za 24 V, 12 V, 10 V, 8 V, 6 V, 4 V in 2 V za odvzem toka 0,5 A: 288 ovojev žice CuL 0 0,5 mm z odcepi pri: 144, 120, 96, 72, 48 in 24 ovojih. Signalno lučko lahko priključiš na odcep za 4 V, če boš uporabil 4 V žarnico. Žico lahko kupiš v tr¬ govini z električnim materialom. * Vinko Avbelj — Stegne 14 pri Moravčah, želi načrt transformator¬ ja za 10—30 V. Ker v svojim pismu ne navajaš točnih napetosti in tokov, niti kak¬ šen presek jedra morda že imaš, ti na tvoje vprašanje žal ne moremo odgovoriti. Zlahka pa si pomagaš s podatki za tovariša Janka F. Če spo¬ ročiš podrobnejše zahteve, bomo tvoj 108 TIMOVA POSTA transformator že izračunali in ti po¬ slali vse potrebne podatke. V peti številki TIM-a bomo odgovorili na tvoje drugo vprašanje: o detektorjih na tranzistor. * Franc Vadlan iz Količevega, spra¬ šuje, če lahko z repato puščico, ka¬ tere izdelavo smo opisali v 3. šte¬ vilki TIM-a lahko strelja v tarčo. Mere repate puščice so predvide¬ ne za metanje z roko in to pred¬ vsem na krajše razdalje, do 5 m. To¬ rej lahko repato puščico mečeš z roko v tarčo, streljati pa je ne mo¬ reš. Seveda pa lahko na podoben na¬ čin izdelaš puščico za lok. Pri stre¬ ljanju z lokom bodi previden, kajti nesreča nikoli ne počiva. O tvojem predlogu, da objavimo opis izdelave loka bomo razmislili. # Boris Gamboč in Kompan Mar¬ jan iz Šoštanja se zanimata, če bo¬ mo objavili v TIM-u načrt za izde¬ lavo episkopa. Priznamo, da smo nanj že mislili. Prav gotovo bomo objavili načrt in opis izdelave. Žal pa vama ne mo¬ remo reči kdaj, kajti toliko predlo¬ gov in prošenj za načrte in opise iz¬ delav raznih naprav in inštrumen¬ tov se je že nabralo v uredništvu, da bi moral imeti TIM najmanj 50 stra¬ ni, in ne samo 28, če bi hoteli vsem takoj ustreči. Zato prosimo malo po¬ trpljenja. Oglasita se še kaj. # Srečko Vidrač iz Maribora, želi načrt avtomobilskega motorja, samo da ni' od tovornega avtomobila. Verjetno se nismo razumeli. TIM odgovarja predvsem na vprašanja, ki so iz področja samodejavnosti, amaterskih gradenj in podobno, ka¬ kor na vsa vprašanja, ki so v ne¬ posredni zvezi z že objavljenimi članki v TIM-u. Načrta za pravi av¬ tomobilski motor, iz tvojega pisma sklepamo, da bi rad le-tega, pa ne moremo poslati. V knjižnici boš na¬ šel dovolj knjig iz avtomobilske stro¬ ke in v njih tudi načrte za motor. Franc Smrke iz Moravč pri Li¬ tiji nam je opisal svoja nagnjenja do tehnike in tehničnega dela. Zaprošenih prospektov nimamo, kar velja tudi za ostale, ki nas pro¬ sijo za razne prospekte. Našemu Francu, pa uredništvo TIM-a pokla¬ nja knjigo Mitje Tavčarja: Stroji, z željo, da bo v njej našel mnogo od¬ govorov na vprašanja iz čudovitega sveta tehnike. * Breda Jontes iz Kopra nam med ostalim piše, da ji reklame na zad¬ njih straneh TIM-a niso prav nič všeč. Reklama na zadnjih straneh je nujna, saj brez nje ne bi mogli pro¬ dajati, danes že tako priljubljenega TIM-a, tako poceni. Gledali pa bo¬ mo, da za njih ne bomo porabili pre¬ več prostora na škodo vsebinske pe¬ strosti TIM-a. * Slavko Bajič iz Dovja pri Moj¬ strani, bi rad, da objavimo načrt za gradnjo kakšnega večjega modela le¬ tala. V eni prihodnjih številk bomo tvoji in prošnji tvojih prijateljev ustregli, vendar načrtov za gradnjo večjih modelov jadralnih letal tudi v bodoče ne bomo mogli objavljati že zaradi majhnega obsega TIM-a. Predlagamo vam, da pišite na Mode¬ larski servis pri Izvršnem odboru Le¬ talske zveze Slovenije, Ljubljana, Lepi pot 6, kjer boste lahko dobili želj ene načrte. * Ivan Cigale s Kranja, nas spra¬ šuje, če lahko postane sodelavec TIM-a. Seveda. Prav veseli bomo vsakega prispevka. Radi ga bomo objavili, če bo le odgovarjal vsebinskemu pro¬ gramu TIM-a. Zato kar pošlji vse predlagano ali pa se zglasi osebno v našem uredništvu, da se pogovo¬ rimo. cAer o- a izdeluje naslednje vrste JASNIT - DIAZO AMONIAK kopirnih papirjev AERO JASNIT NORMAL: barvi linij sta rdeča in modra AERO JASNIT SPECIAL: barve linij so rdeča, modra in črna AERO JASNIT ULTRARAPID: Aoimvna barve linij so rdeča, modra in črna proizvaja: oljne lake in barve, nitrolake in emajle, umetne smole, različne premaze in številne druge proizvode. Za modele, makete in naprave, ki jih izdelujete, upo¬ rabljajte barve in lake (2&lot Šolske skupnosti lahko naroče večje količine tudi v tovarni, posamezniki pa naj jih zahtevajo v trgovinah. Tekstilna tovarna MOTVOZ IN PLATNO Grosuplje Tek. račun: KB Grosuplje 600-707/1-2, telefon št. 1 in 41, brzojav: Motvoz Grosuplje izdeluje surove tkanine, kot so zeli platno, salonska jadrovina. športno in sedlarsko platno, platno za nahrbtnike in vre- čevina, nadalje glajen motvoz in vrvarske izdelke, de¬ nimo glajene vrvice, grezilne vrvice in vrvice iz D in K preje šolske skupnosti pionirski odredi šolar j i Udeležujte se nabiralne akcije sta¬ rega papirja, ki jo organizira Okraj¬ ni komite LMS Ljubljana. Z denarjem, ki ga boste zaslužili, si lahko lično uredite šol¬ ske delavnice, klubsko ali mladinsko sobo, organizirate iz¬ lete, skratka, uresničili boste lahko marsikatero svojo željo. Ne samo šolarji ljubljanskega okraja, temveč tudi pionirji iz drugih krajev Slovenije zbirajte papir in ga oddajajte odkupnim postajam ODPADA, ki so po vsej Sloveniji. Posamezniki - šolske skupnosti - šole Vse kar potrebujete za svoje delo pri tehničnem pouku in za izvenšolsko zabavo, dobite pri podjetju GA LIS trgovskemu podjetju s igračami in galan¬ terijskimi izdelki na debelo LJUBLJANA, Tržna 8 Obiskovalke krožkov za vezenje lahko dobe tam tudi vse potrebno za raznovrstna vezenja OBIŠČITE OTROŠKO TRGOVINO ^J |, H NA TRGU REVOLUCIJE JkliANIKA. Nove barve za mlade likovne ustvarjalce Juboflor barve odlično služijo ne samo za barvanje sten, temveč tudi kartona, papirja, platna, lesa in drugih ma¬ terialov. Lepi nežni pasteli so najprimernejši za mlade likovnike, ki lahko ustvarjajo s cenenimi barvami svoja dela. Juboflor barve so barve sedanjosti in prihodnosti, z njimi lahko dela vsak, tako začetnik kot tudi umetnik. Izdeluje jih JUB tovarna barv Dol pri Ljubljani. Likovni krožki, šole lahko naroče barve tudi direktno v tovarni ali pa pri »CHEMO v Ljubljani. Pošta Črnuče, železniška postaja Črnuče Telefoni interurban Ljubljana 382-105 (3 vodi) Bančni račun: NB 611-15-1-43 Ljubljana Brzojav: ELMA Črnuče Tovarna elektromateriala Črnuče pri Ljubljani ELMA, tovarna elektromateriala Ljubljana-Crnuče je prva začela z izdelavo mikro-instalacijskega materiala. Proizvodnja tega materiala je v ELMI tako razvita, da daje tovarna za vsa mikro stikala 5 letno garancijo. Vendar ni samo kvaliteta edina odlika mikro materiala, temveč tudi elegantna izvedba in nizka cena, saj je ELMA tem stikalom že dvakrat znižala cene. »TOT RA« Tovarna vezalk, trakov in elastike Ljubljana, Zg. Hrušica 14 Nudi v kvalitetni izdelavi in konkurenčni ceni vse vrste vezalke, trakove, elastike in pozanametrijske izdelke. O vsem se lahko informirate v samem podjetju ali pa v skladišču v Ljubljani na Vodnikovem trgu 5 Podjetje se vsem interesentom najlepše priporoča