SfSfifiii?! Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko izhaja vsa k o nedeljo. UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76. Rokopisi se ne vračajo. Cena oglasov na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 3C, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev. rač. poštne hran. J2.549 Murska Se beta, 2. Julija 1939, I. Prekmurski teden Ob zaključku prvega Prekmurskega tedna bi radi zbrali naže misli, radi bi povedali predvsem onim, ki jim prilike niso dovolile, da bi nss obiskali, da je naš I Prekmurski teden v vsakem, posebno v moralnem oziru odlično uspel. Murska Sobota je bila že v soboto dne 17. t. m. svečano okrašena in v pričakovanju, polnim nade in radosti odprla svojo prvo kulturno in gospodarsko razstavo. Meščani so tekmovali med seboj, kdo bo lepše okrasil svoj dom. Prireditelji so pričakovali, da bo ob tej priliki prišlo v metropolo Prekmurja mnogo gostov — vendar pa takega navala nihče nI pričakoval. Predsednik P, T. g. Hartner je v družbi narodnega poslanca g. Bsileca, sres. načelnika g. dr. Bratine in drugih odiičnikov sprejel in želel dobro dožlicu gospodu banu na veržejskem mostu. Po prisrčnih pozdravih je kolona avtomobilov krenila proti Soboti. Otvoritev je potekla svečano v prisotnosti bana g. Dr. Marka Natlačena* nadalje številnih predstavnikov vo-jaških, civilnih, kulturnih in stanovskih ustanov iz severnih slovenskih okrajev> ter iz slovenskih središč. Kot prvi je govoril soboški župan in predsednik Prekmurskega tedna g. Hartner Ferdinand, ki je podčrtal pomen Prekmurskega tedna za bodoči razvoj Sobote in Prekmurja. Gospod ban je na to v lepem govoru čestital prirediteljem k tej lepi prireditvi ter je želel kar največ uspeha. Po otvoritvenih besedah g. bana je župan g. Hartner prebral pozdravno brzojavko predsednika senata g. dr. Antona Korošca, ki je poslal svoj pozdrav z željo k popolnemu uspehu. Brzojavno je čestitala tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Še več brzojavnih in pismenih pozdravov je prispelo od raznih korporacij in ustanov, kar dokazuje, dn so biie oči vse Slovenije uprte v M. Soboto in delile radost Prekmurskega ljudstva ob njegovi prvi gospodarski in kulturni razstavi. Otvoritvi je sledil ogled razstavnih prostorov, ki ne zaostajajo niti malo za podobnimi prireditvami slovenskih središč. Ob 11 nri je bila v dvorani Grajskega kina slavnostna seja občinskega odbora, katere so se udeležili številni odličniki in občinstvo. Na tej seji je izročil župan g. Hartner gospodu banu najvišje odlikovanje, ki ga more dati občina — diplomo častnega občana Sobote. Paviljoni na razstavišču Prekmurskega tedna so biiš zelo lepo urejeni, nekateri celo lepše kot v Ljubljani na velesejmu. To je bil pravzaprav cel velesejem, na katerem so bile zastopane vse stroke. Gospodarski del razstave je bil v velikem paviljonu s 135 oddelki, v katerih je razstavilo 84 raz-stavljalcev. Od teh je 27 domačih tvrdk iz Prekmurja. Na zunanji strani velikega paviljona so bili razstavljeni avtomobili različnih znamk kakor: Opel, Bussing, Mercedes Benz, Hano-mag itd. Ob vhodu paviljona so se predstavili domači krojači s krasnimi modnimi izdeltei. Gotove moške in damske obleke so razstavili: Kari Kukel, Evgen Kuitor, Alojz Nemec in Drago Šiftar. Modna krojačica Katarina Simon, čevljar Josip Lončar in klobučar Jurij Sukič so dali iz svojih delavnic na vpogled nekaj prvovrstnih izdelkov. Gustav Dittrich je razstavil pločevinasto in lakirano blago lastnega izdelka, katero razpošilja po vsej državi in slovi zaradi svojevrstne izdelave in solidnosti. Novost na razstavi so bile elektroavtomaiične črpalke »Mura", ki jih je razstavil Edvard Dittrich. Prvovrstno btego so še razstavili trgovci iz Sobote: Franc Čeh, L. Fržm, Janez Nemec, Ernest Štivan, podružnica Bat'e, Isran Šega, Franjo Dittrich, Alojz Rituper in Mestno električno podjetje. Paviljoni omenjenih tvrdk so vzbujali zasluženo pozornost in ti Egilni trgovci bedo brez dvoma pomnožili število stalnih odjemalcev. Renominsna soboška tovarna perila Ludvik Šiftar je okusno razstavila svoje lepe izdelke, katere razpošilja v malone vse večje trgovine po vsej državi. Lepo se je uveljavila tovarna dežnikov iz Dolnje Lendave, ki je razstavila nekatere nove oblike modernih zložljivih dežnikov. Samo ob sebi se razume, da sta obe znani slatini, ki sta komaj 12 km od M. Sobote — Petanjska in Radenska — okusno okrasili in uredili svoje od-odelke za učinkovito propagando svojih splošno priljubljenih in svetovno znanih mineralnih zdravilnih vod. Tovarna mesnih izdelkov Josipa Benka je postavila na razstavišču lep, velik in vsem higijeničnim predpisom odgovarjajoč lasten paviljon, pred katerim je bila stalna gneča, kar dokazuje, da ljudje ne občudujejo samo njene prvovrstne izdelke, ampak se jih tudi pridno poslužujejo. Puconska parna opekarna je vzbudila veliko pozornost z lepo zgrajenimi modeli hiš in streh, ki kažejo mnogovrstnost in lepo obliko izdelkov. Na razstavišču sta bili še lepo urejeni in zelo poučni gozdarska in lovska razstava. Velik uspeh je zabeležila tudi vinarska razstava s poskušajo vina. Tam ves dan ni manjkalo gostov, ki so težko odločali pri izbiri. Skupno je razstavilo 52 vinogradnikov. Izbrali so najboljše vrste lanskega pridelka in ponudili na poskušnjo gostom 110 vzorcev vina. Prekmurski vinarski okoliš z lendavskimi in goričkimi vini je bil zastopan z 28 vzorci. Obiskovalci so se čudili, da ima tudi Prekmurje tako dobra vina. Poleg gospodarske razstave na razstavišču samem, so vzbujale po sebno pozornost tudi kmetijska in veterinarska razstava, ter razstava ekspoziture javne borze dela tn zveze poljedelskih delavcev v Delavskem domu, nadalje iikovna razstava v Trgovskem domu, ki je pokazala mnogo obetajoče Prekmursko slikarstvo in kiparstvo. Tu so razstavili svoja dela akad. slikar Kari Jakob, stud. kiparstva Franc Kuhar in mladi samouk Albin Saga-din. V tej dvorani smo videli tudi lepo foto razstavo amaterjev. V Trgovskem domu je bila nadalje bogata razstave sokoiskega dela, lepa razstava katoliške prosvete ter zelo poučna plinska razstava. V obrtnem domu je bšla krasna razstava ženskih ročnih del, v predsobi Grajskega kina pa bogata in zelo okusna športna razstava S. K. Mure. Splošno pozornost je vzbudila tudi modna revija konfekcije Greta iz Maribora, ki je predvajala svoje modele trikrat med tednom v Sokolskem domu- Veliko veselje je bilo zlasti v gostilniškem paviljonu, ki je bil posebej zgrajen in pa seveda v zabavnem parku, kjer so skrbeli za zabavo 3 vrtiljalki, tobogan, smrtna stena, cirkus-variete, skee-ball, 6 treljišč, potujoči zoo in številni drugi paviljončki. Med tednom je bilo na programu več prireditev, ki so dale Prekmurskemu tednu gospodarski in kulturni značaj. V soboto, dne 17. in v nedeljo, dne 18. junija je bila predkon-ferenca in glavna skupščina Zveze trg. združenj za dravsko banovino ter otvoritev moderne palače Trgovskega doma. Trgovcev je prišlo rekordno število, kakor jih je malokdaj celo na zborovanjih, ki se vršijo v naših gospodarskih centrih. Na razstavišču je bilo živahno vrvenje, ki so ga 18. junija dopoldan ŠTSfca 16. povečali še tisoči sokolskih gostov. To živahnost so povečali še vezači olimpijske vožnje Touring-kluba iz Maribora, ki so po prihodu v Soboto priredili impezantno povorko, v kateri je bilo nad 100 vozil. V kolesarski dirki Maribor—M. Sobota je zmagal Maratonec Kari Sondec, ki je vozil progo v povprečnem času 32 km na uro in si tako osvojil krasen pokal Prekmurskega tedna. Vzporedno z zanimanjem za letošnji Prekmurski teden je rasio tudi zanimanje za sokolski župni ziet, ki je imel svoj začetek v krasno uspeli slavnostni akademiji že v soboto zvečer na Grajskem dvorišču. V nedeljo dopoldan se je izvršila na pokopališču ganljiva pietetna svečanost, po-klonitev na grobu padlih soboških legionarjev. Okrog poldne se je razvila po mestu veličastna sokolska po-vorka 4000 sokolov. Žal je popoldanski nastop moral radi dežja odpasti vendar bo obhod sokolskih množic ostal prebivalstvu Sobote v neizbrisnem spominu. V torek, dne 20. t. m. zvečer so v okviru Prekmurskega tedna diletan-ti različnih igraiskih skupin soboških društev odigrali na prostem v Grajskem dvorišču Zupančičevo tragedijo „Veroniko Deseniško". Igro je režiral prof, g. Jože Potokar, ki je odlično uspela. Gledalcev je bilo okoli 700, za več ni bilo prostora. V sredo, dne 21. t. m. je bil kolesarski dan, zvečer pa zelo dobro uspel banket maturantov soboške gimnazije. Udeležili so se ga vsi predstavniki soboške javnosti, saj je bila oficielna proslava 20 letnice gimnazije in 10 letnice prve mature, obenem pa tudi proslava dogodka, s katerim je gimnazija v Soboti postala v resnici popolna gimnazija. Predsednik kuratorija, župan g. Hartner se je v lepem govoru spomnil vseh borb za popolno gimnazijo in težav, s katerimi so se morali boriti člani kuratorija, profesorski zbor in dijaki sami. Abiturijent Franc Šebjanič se je v prisrčnih besedah zahvalil kuratoriju in še posebej gospodu županu Hartnerju za očetovsko skrb in pozornost, s katero so spremljali njihovo delo v šoli. V četrtek, dne 22. t. m. zvečer je bilo gostovanje ljubljanske drame, ki je z go. Danilovo in g. Levarjem v glavnih vlogah uprizorila Sominovo dramo ,.Atentat". Prireditev je v razprodani dvorani Sokoiskega doma sijajno uspela. Odlična jgralca ljubljanske drame sta znala s svojimi dvogovori držati v napetosti več kot 500 gledalcev. Želimo več takih nastopov 1 nii+fimfiliilift+i mftfnrilllitti I Uspelo nam ie dobiti zal°g° vseh dimenzij auto in HUluinODIlISll, lUUlUtlnllall! moto gum, notranje in zunanje po najnižjih cenah! Bata V soboto, dne 24. t. m. popoldne je priredila agslna S, K, Mura v kras nem športnem bazenu Mestnega ko pališča propagandno plavalno tekmovanje s sodelovanjem Mariborskega plavalnega kluba in plavalne sekcije S. K. Mure. Močna garda mariborskih plavačev pod vodstvom agilnega predsednika g. Berganta je sicer odaesla vsa prva mesta, vendsr pa soboški plavači niso mnego zaostajali, ker so pokazali razveseljiv napredek. Na travniku poleg kopališča so soboški lovci istočasno priredili nagradno streljanje na glinaste golobe, katerega so se udeležili lovci iz Prekmurja in iz Maribora. Pri juniorjih je bil prvi Goleč (Maribor), drugi Zr'm (Sobota), tretji Jug J. (Sobota). Pri seniorjih I. dr. Kovafcec (Maribor). Za prvenstvo Prekmurskega lovskega društva je bil prvi Vukmanič, Maribor. Pri tekmovanju lovskih čuvajev je za sedel prvo mesto Perkič, Satafcovci, drugo Bedek, Noršinci, tretje Pok, Vučja gomila. Pokal za najboljšega prekmurskega strelca je osvojil Vifžgos, M. Sobota. Isti dan zvečer je bila pevska koncertna prireditev Meddruštvenega odbora v M. Soboti na grajskem dvorišču ob navzočnosti 300 gledalcev. Tudi ta prireditev je dobro uspela. Ob 21. uri je bil pozdravni večer na čast uradnikom, uslužbencem itd. ki so službovali nekdaj v Prekmurju. Mnogo se jih je zbralo od blizu in daleč, tako, da so bile v gostilniškem paviljonu vse mize zasedene. Župan g. Hartner jih je v svojem govoru pri srčno pozdravil, naglašal, da so oni poklicani kot objektivni sodniki in opazovalci, ki zamorejo presoditi razvoj Sobote v zadnjih letih. Povdarjal je, da sedaj po 20 letih ni več ,prišle kov" med nami, ne poznamo nikake razlike več, ker smo vsi eno. Gospod Ferjan je prečital številne brzojavke in pisma, ki so jih poslali oni, ki se prireditve niso mogli udeležitj. G. odvetnik Stante iz Celja, ki je pred leti služboval v Soboti, je v imenu takozvanih .prišlekov" odgovoril g. županu, ter s svojimi besedami povda-ril, da so vsi, ki so pred leti zapustili Soboto in jo sedaj obiskali, nad vse prijetno presenečeni ob velikem napredku, ki ga je pokazala pod vodstvom sedanjega agilnega župana. V nedeljo, 25. junija zjutraj je bila otvorjena živinorejska razstava, ki je pokazala visoko stopnjo živinoreje v Prekmurju. Isti dan je bil tudi gasilski praznik. Po sv. maši so se razvrstile gasilske čete iz vsega Prekmurja na prostoru pred gradom, kjer so pričakovale goste, ki so posetili slavnost. Govorili so župni načelnik, induslrija-lec g. Benko, I. podstarešina gasilske zajednice g. Pogačnik Bogdan iz Maribora, minister g. Dr. Miha Krek, župan g. Hartner in predsednik II. gasilskega kongresa, ki bo letos v Ljub-fani g. Japelj. Opoldne je bil nastop soboške gasilske župe s prostimi in požarnimi vajami. Po zaključku pa impozantna povorka mogočne gasilske armade 1500 prekmurskih gasilcev. Bila je lepa svečanost največje gasilske župe v državi, ki šteje 106 čet. Ob V210. uri je bila velika in lepa povorka 600 organiziranih članov mladinske Prosvetne zveze na mladinski tabor. Na taboru je bila ob navzočnosti 5000 ljudi sv. mala na prostem in katere so se udeležili tudi minister g. dr. Krek, sreski načelnik g. dr. Bratina, narodni poslanec g. Bajlec, banski svetnik, župan in preds. cerkv. občine g. Hartner ter zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Pe krasnem cerkvenem goveru čast. gosp. dekana Krantza so govorili le preds, Prosv. druftva čast. gosp. Skrabsn, minister g. dr. Kr*k, nar. posi. g. Bajlec šn šef Borze dela g. Kerec. Popoldne efe 3. uri je bil letalski miting, nad katerim je prevzel pokroviteljstvo Nj. vls. knez namestntk Pavle, ki ga je zastopa! pukovnik g. AndjelkoviČ Miiao iz Varaždina. Zastopnika visokega pokrovitelja je pozdravil v imenu občine župan g. Hartner, v imenu jsdralne skupine aerokluba .Naša krila" pa njen predsednik g. Kardoš Evgea. Mitinga so se udeležili: 4 dvoterilna letaia, 1 eno-krilno letalo in 4 brezmotorna letala. Prispel je tudi pionir športa sinjih višah g. Dr. S. Rape iz Ljubljane. Mitingu je prisostvovalo rekordno število 17 000 ljudi. Žal, je moralo največ točk sporeda radi silnega vetra izostati. Po letalskem mitingu je bila mo-tocikiistična dirka na progi Gederovci-M. Sobota (cca 91/2 km) v priredbi Touring kluba M. Sobota. Kot prvi je prispel na cilj izven konkurence sodnik g. Repovš Hubert (M. Sobota) na BMW 500 cm3 v času 5 min. 28 sek. V konkurenci je bil prvi Ozvatič (Maribor) na DKW 250 cm3 v času 5 min. 33 sek., drugi Szepessy (Mura) NSU 350 cm3 6 min. 40 se*., tretji Ledinek (Maribor) PUCH 220 cm3 8 min. 10 sek. Med tednom je obiskalo prireditev nad 6600 šolskih otrok v skupinah. Večina od njih je bila to pot prvič v Soboti, kulturnem in gospodarskem središču Prekmurja. Ganljivo je bilo gledati to dobro podeželsko mladino, ki ogleduje prvič toliko novega in zanimivega. Uprava Prekmurskega tedna je poskrbela tudi za nekaj zabavnih in kulturnih filmov, katere je vsako uro predvajala za mlade obiskovalce v Grajskem kinu, od katerih je ie redkokdo do sedaj videl kino. Vsega jim je dala Sobota, kar je moglo razveseliti otroško srčece. M. Sobota je prijetno iznenadila vse obiskovalce, tudi take, ki še niso bili med nami in so bili mnenja, da je ta kraj res kaka kazenska kolonija ali kakor piše .Trgovski list* dežela, kamor so pošiljali državne nameščence nekako tako, kakor je pošiljal carski režim ljudi v Sibirijo. Sedaj so se lahko prepričali, da ni tako 1 Sedaj po Prekmurskem tednu je prišel čas, da tudi merodajni kregi posvetijo Slovenski krajini več pažnje. Predvsem je dolžnost, da nam gospodarsko pomagajo, kajti samo zdravo gospodarstvo more dati trdno podlago tudi za kulturni in socialni napredek. Kaj je treba v ta namen še storiti, smo po naših voditeljih že neštetokrat povedali. Vsaj nekatere teh zahtev naj navedemo tudi na tem mestu, katere namerava po naših informacijah izposlovati naša občina. Murska Sobota potrebuje odgovarjajočo železniško postajo. Potrebno je, da se okrepi proga M. Sobota-Ormož. Tudi avtomobilske zveze v Prekmurju je treba zboljšati, skrbeti je treba za tujski promet. Prekmursko gospodarstvo je živo interesirano na tem, da se podaljša železniški promet M. Sobota—Hodoš še na Madžarsko stran. Z ozirom na velik izvoz iz Prekmurja je nujno potrebno, da dobi Sobota glavno carinarnico 1. reda. čas bi bil, da bi Pokojninski zavod v Ljubljani tudi pri nas zgradil primerno zgradbo. To bi storil tem lažje, ker je občina M. Sobota pripravljena jamčiti za rentabilnost iste. Naj se otvori dvorazredna trgovska šola, potrebno }e da se zgradi Zaradi selitve FOTOGH DELAVNICE z temeljem vred, nesprejemam nobenih naročil do nadaijnega, izgotovljena naročila in njih likvidacija se vrši v Šolski ulici št. 1. preko gostilne Turk. Toliko v vednost cenj. občinstvu Foto PURAČ. nova in modernim zahtevani odgovarjajoča bolnica, enako je potrebno, da se zgradi primerno posiopje za gimnazijo in za okrožno sodišče. Priporočljivo bi tudi bilo, če bi dobsla M. Sobota novo vojašnico in večjo vojaško posadko. To je le nekaj nujnih z&htev, ki že same po sebi govore o svoji utemeljenosti. Naj bi se te zahteve tudi izpolnile. Ob zaključitvi Prekmurskega tedna ne moremo iti molče mimo naiega velezaslužnega župana g. Hartnerja, četudi vemo, da mu je neprijetno, če ga kdo v javnosti hvali. V eni zadnjih žteviite naiega lista, v članku »razvoj gospodarstva obč. M. Sobota" smo videli, da so bili šeie z izvolitvijo sedanjega župana g. Hartnerja, v letu 1933 položeni pravi temelji novega gospodarstva. Prizadevanja takratnega občinskega odbora na čelu županom g. Hartnerjem, dvigniti občinsko gospodarstvo, so že v kratkem času vodila uspehe, akoravno je bila takrst doba najhujše gospodarske krize. Čitali smo, da je bilo čisto premoženje občine vi. 1919 Din 1,000 000, v letu 1933 Din 2,500 000, sedaj pa Din 11,800 000. Vemo, da je medtem časom kupljen grad, park, fazanerija, večji kompleks zemljišča, preurejen je glavni trg, izvršena je delna kanalizacija, pričeli so z ureditvijo uiic in cest, zgradili so moderno in prepotrebno kopališče s športnim bazenom, zgradili so tehnično dovršen Ledavski most, uredili moderno tehtnico, krasno kino dvorano, reprezentativen delavski dom itd. itd. Letos se bo zidala nova, moderna ljudska šola. Vse to je zasluga župana g. Hart nerja in njegovih sodelavcev. Ne po-vdarjamo to radi tega, da bi se mu hoteli prikupiti, tudi mu nočemo delati poklonov. Ne! Napisali smo to iz srca in z občutkom, ki je prevzel vsakega sobočana odnosno Prekmurca. Poznali smo Soboto prej in jo vidimo danes i Dejstva govorčl Naš župan nima rad laskanja, skromen je in delaven, korekten, nesebičen in pravičen napram vsakemu. Prekmurski teden, ki je bil na splošno željo podaljšan za 4 dni, je posetilo v 13 dneh 63 000 obiskovalcev (Ljubljanski velesejem 106000). Število obiskovalcev je najboljša reklama za Soboto, saj prireditve v tako velikem obsegu in tako dovršeni ureditvi ni nihče pričakoval zato je vsak prijetno iznenaden. Ko želimo, da bi odnesli vsi naši dragi gostje iz Prekmurja in njene metropole M. Sobote najlepše vtise in ko se tako našemu županu g. Hartner ju, kakor tudi občinskemu odboru in vsem, ki so pripomogli tej lepi in za naš kraj tako veličastni prireditvi najtopleje zahvaljujemo, prosimo Vsemogočnega, da nam še dolgo let ohrani našega župana, zdravega in čiiega za procvit in napredek Sobote. Naproiaio se vsi, ki so posodili ročna dela za razstavo, da pridejo v soboto 1. VII. popoldan od 5—6 po nje, kjer so bila razstavljena. 11 Večer bivših „Pfišlekon V sebeto zvečer so se zbrali na razstavnem prostem uradniki, ki so svoječasno službovali v Prekmurju. »Prišleki", ki so v Prekmurju oraii po prevratu ledino, so se vabilu PT poi-nošteviino cdzvaii. Družabni večer je otvoril župan g. Hartner, ki je v izbranem nagovoru orisal prizadevanja prekmurskega uradnistva ter je podčrtal čut skupnosti med .Prišleki* ter .domačini". Agilni organizator večera g. Milan Ferjan je prebral brzojavke in pisma, ki so jih prireditelji prejeli. V smenu .Prišlekov" je nato govoril g. Siante Jernej, odvetnik v Celju V ».rasnem govoru, ki je zapustil pri vseh navzočih globok vtis, je orisal pomen prekmurske mladine za slovensko kulturo ter se je nadvse laskavo izrazil o prekmurski mladi generaciji, ki je po kratkih 20 letih dosegla, da danes ni več duhovne razlike med Prekmurjem in ostalo Slovenijo. Aeromiting Radi vprašanj glede na nedeljski aeromiting pojasnjujemo: Vsled močnega zračnega strujenja in vetrovnih sunkov je bilo onemogočeno izvajanje akrobacijskih točk motornih letal. Iz istega vzroka in nevarnosti je bil obrnjen tudi program jadrainih letov. Zagrebško izvidno krstaško letalo radi omejenega terena in vetra po trikratnem brezuspešnem poizkusu ni moglo pristati. Iz istega vzroka so izostala tudi vojaška letaia. Ob takih vremenskih prilikah odgovarjajo piloti za letalo, vodstvo pa za življensko nevarnost. Vodja mitinga dr. Rapč radi vetra ni dovolil vožnjo publike. Ista se bo vršila ob ugodnem vremenu v kratkem in bodo interesenti pravočasno obveščeni po časopisu. J. 1. s. Murska Sobota. 11 nedeljo 9. julija vsi s H. Soboto! Zato naj dne 9. julija 1939 nihče ne ostane doma, pridite na Stadion S. K. Murel Poizkusite, koliko Vam je sreča mila 11 Kajti tako lepe prilike še ni bilo in je bržčas ne bo tako kmalu v Prekmurju. Velika tombola S. K. Mure, nad 1500 krasnih dobitkov v vrednosti Din 30 000'—. 15 moških in ženskih koles (biciklov) svetovnih znamk, 40 prvovrstnih ženskih in moških ur, razni servisi, kuhinjska posoda, spece-rija, porcelan, manufakturno blago, gospodarske in gospodinjske potrebščine itd. itd. — vse bo na razpolago za one, ki jim je naklonjena sreča. Vsi dobitki bodo razstavljeni na dan tombole na športnem stadionu S. K. Mure. Razstava ima namen, da se vsak lahko sam prepriča, da ne pretiravamo, ko govorimo o tako lepih dobitkih. Posetite to razstavo, vsakemu je dostopna in nič ne stane. Tombolska karta stane Din 3'-. 1939 VELIKA TOMBOLA S. K. Mure v Murski Soboti terpentinovo milo varuje oerllo h ► Mogočna gasilska manifestacija v M. Soboti Med, številnimi prireditvami raznih društev v okviru Prekmurskega tedna, imelo prištevamo tudi gasilsko, ki se je vršila dne 25. junija t. 1. v Murski Soboti. Že ob 7. uri so se začeiš zbirati naši gasilci v Grajski ulici, kjer je bil določen zbor sadi odkorakanja v cerkve obeh veroizpovedi. Tu sta se ustrojila d?a odreda po verski pripadnosti, "ki sta ob 73/4 uri z godbami in zastavami na čelu odkorakala v cerkve. Po končanih cerkvenih opravilih sta pa prikorakale pred grad, kjer sta zavzela stav župne formacije, radi dočeka višjih gasilskih funkcijonarjev. Točno ob 9 uri je naznanil trobentač prihod starešine župe g. Benka Josipa, ;odba je pa zaigrala kratko koračnico, o uvodnem pozdravu, je podstareši-na g. Bac Ludvik, javil starešini g. Benku, da ima v stroju 1036 gasilcev. Po obhodu formacije je starešina pozdravil gasilce, odzdrav tolike mase Je bi! mogočen. Ob 91/4 uri je prispel podstarešina gasilske zajednice g. Bogdan Pogačnik. Po enakem uvodnem pozdravu je sprejel raport od starešine g. Benka, obšel župno formacijo, jo pozdravil in odšel na tribuno. Med tem ko so godbe in zastave zavzele svoj stav v bližini tribune, so prispeli zastopniki oblastev t. j. minister g. dr. Krek Miha, sreski načelnik g dr. Bratina, zastopnik komandanta mesta, predsed nik občine g. Hartner, zastopnika gas. žup Lendava in Ljutomer in drugi. Po uvodnem pozdravu gasilcev, je starešina g. Benko naslovil udanostne pozdrave Nj. Vel, kralju Petru II. in vsem članom prevzvišenega kraljevskega doma ter pozval gasilce, da za~ kličejo v znak udanosti trikrat živijo, pričemer je godba zaigraia državno himno. Nato je pa poimensko pozdravil vse zastopnike oblastev in otvoril proslavo s sledečim govorom : Narod že od pamtiveka proslavlja v svojih društvih društvene slave. Ta navada se je ohranila pri vseh slovanskih narodih do današnjega dne in kakor vidite obhajamo tudi mi danes naš gasilski praznik, ki je zasnovan na spominu sankcije našega gasilskega zakona. Posebno veselo in slovesno moramo obhajati letos ta naš praznik, ker je spojen s proslavo 20 letnega jubileja priključitve Prekmurja k naši državi in z zaključkom vetepomembne kulturne prireditve Prekmurskega tedna. Razvoj Murske Sobote in Prekmurja sploh v zadnjih dvajsetih letih občudujejo naši bratje onstran Mure. Saj je to pravilno. V vseh panogah vidimo razveseljiv napredek. Tako znajo delati in napredovati samo ljudje, ki so vstrajni, složni, strpni, skrbni in pridni in ki so zmožni s svojim samo-zatajevanjem prebresti vse teškoče. Nočem naštevati razveseljivih in morda tudi neprijetni dogodkov v minulih dvajsetih letih, povdariti pa hočem, da smo tudi mi Prek-oinrci našli prirodno zavetišče v okviru naše lepe Jugoslavije. Bili smo nekoč zibelka Slovanstva, kasnejše potisnjeni v ozadje in zatišje, danes pa nemoteno razvijamo duh naših nekdajnih knezov in drugih naših Prekmurskih buditeijev. Ko to omenjam, čutim v sebi dolžnost pozvati Vas, dragi bratje gasilci, da zakliče-310 na današnji mogočni manifestaciji knezu Koclu, Kfizmičem, Ivanociju in vsem drugim buditeljem naše zavesti trikrat Slava! Tndi mi gasilci smo doprinesli naš delež k splošnemu napredku našega Prekmurja. Saj so v naših vrstah tovariši raznovrstnih poklicev, Id se močno zavedajo važnosti gasilske organizacije. Mi vsi nastopamo nesebično v bran imetja naših prebivalcev. To je človekoljubno delo, ki ima svoj odmev tudi v občutkih, da se je nekaj napravilo v blagor trepečega naroda. Gasilstvo je ena najlepših, humanih, človekoljubnih, požrtvovalnih in nesebičnih organizacij. Članstvo naše organizacije je pri svojem požrtvovalnem in napornem delu celo velikokrat v življenski nevarnosti. Ono je na pomoč bližnjemu v vsakem času neglede na politično, versko ali narodno pripadnost. Ko te. besede izgovarjam, mi v src« veselje prekipeva, videti n« naši proslavi toliko močno armado tovarišev. Ta občutek vidim tudi na Vaših obrazih, ki so polni dobrega razpoloženja, zavednosti in požrtvovalne dolžnosti do gasilslva. Kot najmočnejša župa, nesamo dravske banovine, nego cele naše države, dajemo danes viden dokaz, da smo v našem človekoljubnem delovanju upoštevanja vredni. Za naprej pa hočemo z našim nadal-njim neumornim delovanjem biti še v več-jo korist našemu ljubljenemu, tihemu in požrtvovalnemu prekmurskemu ljudstvu in tako tudi celi domovini. Ta r.aša proslava, naša manifestacija, naši disciplinirani nastopi nam morajo prinesti uspeh, da bomo v naših višjih odločbah upoštevani ter zastopani kakor si mi želimo. Poleg tega ne bomo opustili nadaljevanja dela za kulturno izobrazbo našega članstva in naraščaja posebno v pogledu narodne zavesti in krepke državotvornosti. V tem pogledu bo naše vedenje čisto in popolnoma zaneslivo. Duh slovanstva naj se v naši organizaciji krepko razvija. Vsak naš prekmurski Slovenec mora biti trdno prepričan, da je njegovo mesto odmerjeno pod nebom edino v slovanski skupnosti, zato naj živi in naj se krepko razvija naša lepa in velika JUGOSLAVIJA! - „ŽIVEL1 !* Za g. Benkom je govoril g. Pogačnik Bogdan. Povdarjal je važnost gasilske organizacije in priporočal narodno zavednost, ki je posebno potrebna tu ob severni meji naše države. G minister dr. Krek je v jedrnatih besedah orisal razvoj in napredek Prekmurja v zadnjih 20 letih, za kar je bil deležen splošnega odobravanja. Predsednik kongresnega odbora gasilske zajednice v Ljubljani g. Japei, je pa povdarjal veliko važnost gasil skega kongresa, ki se bo vršil v Ljubljani v avgustu t. 1. in priporočal ga silcem naj se kongresa v čim večjem številu udeleže. Predsednik občine g. Hartner je čestital gasilcem na proslavi gasilskega praznika in izrazil veselje, da se ta mogočna proslava vrši v okviru Prekmurskega tedna. Starešina g. Benko je zaključi! zborovanje s sledečim govorom: Zaključujem današnjo proslavo in se še enkrat zahvaljujem vsem na udeležbi. Želim, da bi ta proslava ostala vsem v prijetnem spominu in da bi nas tesno spojila v narodnem in domovinskem duhu ter kulturno gospodarskem delovanju. Gasilska organizacija naj napreduje in naj bodo njeni oddelki zmožni učinkovito nastopiti povsod, kjer bo potrebno. Odnesite iz proslave prijetne utise, pokrovitelju in vodstvu gasilstva pa kličem živijo! Na to so mimo grada prikorakali člani fantovskega odseka in dekliške ga krožka, ki so šli na svoj tabor v park. Gasilcem se je pa dalo voljno, da si ogledajo Prekmurski teden, živinorejsko razstavo in da se eventuelno udeleže taborja. Ob pol 12 uri so se pred gradom začele izvajati simbolične vaje s sekiricami. Prva je nastopila gas. četa Krog, ki je vaje, pod poveljstvom g. Gomboca, prav lepo izvedla. Nato je nastopila gas. četa tovarne Benko s svojim članstvom, ki je bilo enakomerno v belih srajcah, brez bluz in čepic, prav lično opremljeno. To moštvo je vežbalo pod poveljstvom g. Benka mi., v spremstvu godbe, prav lepo. Sledila je vežba z orodjem in mo-torkami, obeh čet M. Sobota. Četi mesto je poveljeval g. Dittrich, četi tovarna pa g. Benko ml. Tudi te vežbe so bile strokovno prav dobro izvedene. Med tem je prispelo v Mursko Soboto 4 motorne in 16 ročnih brizgata z vpregami, ki so bile določene za sodelovanje pri požarnih vajah, toda radi prevelike udeležbe na proslavi tudi od strani ostalega prebivalstva, so se požene vaje morale opustiti. Program požarnih vsj. ZADATEK Vojašnica je popolnoma v plamenu. Streha se je porušila, ogromen plamen šviga v zrak. Piha močan vzhodni veter in nosi ogorevke na zapadno stran Grajske ulice. Dve poslopji v tem delu ulice je ogenj že napadel. Požar v vojašnici je toploto tako razširil, da ga je nemogoče napasti. Po naročilu starešine g. Benka, se je župa formirala v Grajski ulici radi mimohoda. Od tu je odkorakata po Slovenski, v Šolsko in nato na Aleksandrovo cesto. Na čelu so bile 4 zastave In sicer v častni četi. kateri je poveljeval g. Šohar Štefan. Mimohod je vodil g. Bac Ludvik, polu župsm pa sta poveljevale g. Kuhar Štefan iz Tešanovec in g. Frahtn Vilko iz Pro-senjakovec, komori je pa poveljeval g. Vlaj Viktor iz Predanovec. V primerni razdalji so pa bile uvrščene tri gasilske godbe. Tako formirana župa je prikorakala po Aleksandrovi cesti in dala pozdrav dostojanstvenikom, med katerimi je bil tudi minister g. dr. Krek Miha, na Glavnem trgu. Gasilci so korakali pri mimohodu strumno. Poseben utis je pa napravila komora z tremi gasilskimi avtomobili, na katerih je bilo 6 motork ter v odzadju z šesnajstimi ročnimi brizgalnami z vpregami in gasilskimi četami katerim je sledil oddelek samarjanov s svojim reševalnim avtomobilom. Take velike gasilske armade in proslave gasilskega praznika v Murski Soboti še ni bilo. V vrstah naših po-žarnikov smo opazili mlade in starejše člane, ki so v strumnosti in discipliniranosti med seboj tekmovali. Vse to je napravilo na opazovalce in prijatelje gasilstva mogočen in nepozaben utis, starešini župe pa doprineslo popolno zadoščenje za njegov trud, ki ga tako krepko vlaga v izvežbanost članstva svoje župe. Splošnim čestitkom k sijajno uspelemu nastopu naših požarnikov, se pridružujemo tudi mi. Iz uprave Prekmurskega tedna Fotografi! Vse foto-amaterje in fotografe, ki so slikali na razstaviščih Prekmurskega tedna in vse prireditve, ki so bile v tem času, prosimo, da pošljejo po eno kopijo na upravo PT za morebitni odkup. PrenoCnlne I Uprava Prekmurskega tedna poziva vse, ki so dali za časa Prekmurskega tedna na razpolago prenočišča in imajo tozadevna potrdila v redu, da jih do 30. t. m. predložijo referenta stanov, odseka g. Zrimu v svrho izplačila pripadajočega zneska. Račune, ki se se jih predloži po navedenem roku, se ne bo upoštevalo. Pozor I Uprava Prekmurskega tedna poziva vse, ki imajo do PT kakšne terjatve, da do 30. t m. predložijo svoje račune v svrho izplačila. Po tem rokn se rafonov ne bo večupoštevalo. Člani PadmlaMoB 3adr. Straže in Rdečega firiža VII, in VIII. razreda Samoupravne reai. g.mnazije v M. Soboti so pnp*avili dva obsežna albuma fotogratij in umetniških prilog, da ju odpošljejo svojim prekmurskim rojakom v Ameriki v pozdrav in bodrilo. Albuma sta izdelana in urejena po zamisli dijakov samih. Na prvi strani kaže lepa slika našega mladega kralja Petra II., obdanega od državne tro-bojnice, ki naj svedoči, kaj pomeni prekmurski mladini naša skupna, s tisočletnimi borbami priborjena država. Za to sliko se vrstč številne fotografije najrazličnejših krajev iz vsega Prekmurja, ki jih krasita po dve umetniški prilogi akad. slikarja g. Jakoba in stud. f«l. g. Kuharja, prekmurskih domačinov in več umetniških motivov fotografa g. Kološe. Zaključujeta pa album sliki učencev obeh samouprav-oih razredov, poslopje drž. realne gimnazije v M. Soboti in nekaj posnetkov iz Prekmurskega tedna, najnovejše in zgodovinske manifestacije narodne in državne zavesti Prekmurja. Gornja albuma bodo soboški višje-šolci poslali te dni svojim prekmurskim rojakom v Ameriki z namenom, da preko njihovih glavnih organizacij njim vsem povedo, da prekmurska mladina nanje ni pozabila, temveč ona se zanje zanima in se hoče v bodoče še bolj in temeljiteje posvetiti delu zanje, kot tudi študiju perečih slovenskih in jugoslovanskih izseljenskih problemov v obče. Albuma sta bila od 20. do 22. junija razstavljena v izložbi trgovine Hirschi na Aleksandrovi cesti. Ob tej priliki se odbora obeh Pomladkov najlepše zahvaljujeta gg. Jakobu, Kuharju in Kološi ter vsem dijakom-sošolcem za podarjene slike, gospej Brumenovi za jugoslovanski trak, gospej Cifferjevi za delo z njim, g. Zveru za lepo in ceneno izdelana albuma in g. Hirschlu za prijaznost, da je blagohotno dovolil razstavitev albumov v izložbi svoje trgovine. Albumi sta izdelana dostojno, kolikor so dopuščale denarne moči dijakov in imata precejšno denarno, zlasti pa, — in to dijaki želijo in upajo, da bodo dosegli, — še večjo simbolno vrednost. Da bi albuma prišla še bolj do izraza, spremljajo vsako slovo pesniško zamišljene opombe izpod peresa abiturienta g. Šebjaniča. Radio aparati KOLESA ŠIVALNI STROJI POST. VLOŽKI GRAMOF. PLOŠČE LE OD Nemec lanez H. Sobota Strokovno polnenje in popravljanje vseh vrst akumulatorjev po najnižjih cenah. HITRA POSTREŽBA ORKHNAL 6RB3SR1 RjHO MUBSHfl SDBOTU PREDSTAVE• v sredo," dne 28. VI. 1939 ob 21 uri v četrtek, dne 29. VI. 1939 ob 11 15 uri »OSAMLJENO SRCE" PREDSTAVE: v četrtek, dne 29. VI. ob 15.30 uri ob 18. uri in ob 21. uri v petek, dne 30. VI. ob 20'30 uri v soboto, dne 1. VII. ob 17 30 uri Duhovita komedija in ob 20"30 uri »POGUMNI ŽENIN" (MOŽ O KATEREM SE GOVORI . . .) Heinz RUhmann Theo Lingen Hans Moser Gusli Huber V nedeljo dne 2. VII. 1939 ljudska predstava ob 11 uri 15 min. »POGUMNI ŽENIN" Znižane cene: 2'—, 3"—, 5— din Dodatek: Najnovejši „Metrojournal" in predigra PREDSTAVE: v nedeljo, dne 2. VII. ob 15 15 uri ob 17 30 uri in ob 20 30 uri v ponedeljek, dne 3. VII. ob 17-30 uri ob 20.30 uri SBlBfilm v torek, dne 4. VII. ob 20 30 uri »DOLOMITI V PLAMENIH" Ludvik Kerscher Roil Pinegger Franziska Kinz Eduard Kock Dodatek: Najnovejši „Alla-Journal" in predigra fPOMAČE VESTI CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN. FILMI Dolomiti v plamenih. V tnali vasici med visokimi vrhovi živi mati Tonija Brugg-lera samo za svojega edinca, kateri vidi v svoji materi vse vrline. To lepo življenje zajame val svetovne vojne. V veličastnih scenah, ki nam prikazujejo Tonija Brugglera kot borca v društvu svojih tovarišev, stricev in dedov v romantičnih dolomitskih krajih, je prikazana kolektivna duša vasi. Po naporih, tragedijah in nesreč si pribori vasica svobodo in mir. Tonijeva mati je zopet najsrečnejša žena, Toni pa junak vasi. POgilitin! ženin, toni Matis je študent zoologije. Zamudi že tretjič izpit in profesorski zbor ga izključi. Stric, ki ga je vzdrževal, je razkačen. Stric se odloči, da vzame Tonija na svoj dom in da ga oženi z eno od treh hčerk gospe Blanke. Toda Toni hodi svoja pota, ko izbira nevesto izmed treh hčerk, se zaljubi v Bianko, „Kraljico zraka". Biankin oče, cirkuški direktor, ne privoli v zaroko, ker hoče dati svojo hčerko le artistu. Toni se prizadeva v najkomičnej-ših prizorih, da bi postal artist. V cirkusu nastopi kot krotilec levov in doseže pri gledalcih tak smeh, da se Biankin oče takoj odloči za poroko. SOBOTA — Vpis v državno ljudsko šolo -novinci. Uorava državne ljudske šole v Murski Soboti vpisuje učence novince, ki niso rojeni v soboški župniji, a vstopijo 1. septembra v šolo, dne 29. junija predpoldne. — Zdravstveni pregled učencev- novincev bo d«r 30. junija ob 2. ur« v osnovni šoli. — Smrt. Dite 11. t. m. je umrla v Grazu Aurelija Rauer, sestra g. Kološa Josipa, učitelja v pokoju iz M. Sobote. Pokojnica je bolehala na sladkorns bolezni in je po krajši bolezni izdih nila. Naj počiva v miru! Preostalim naše sažalje! — Vabilo. Dne 2. julija 1939 po končanih okrožnih vajah priredi Se-donja Štefan, gostilničar na Gorici, plesno veselico v vseh prostorih in na vrtu. — Banovinski živinozdravnik g. Plantarič Igo iz G. Lendave je odšel na orožne vaje in ne ordinira ed 1. VII. do 31. VIII. t. 1. — Prvoobhajanci. Na Alojzijevo ie pristopilo prvič h Gospodovi mizi 80 učencev soboške šole. Po svetem opravilu so bili pogoščeni na dvorišču g. Fafitka z milodari, ki jih je zbrala ga. Vertovšekova, soproga tuk. sreskega podnačelnika. — Nabiralki in vsem, ki so prispevali, topla hvala! — Zadnja pot Viktorja Titana. V nedeljo dne 18. junija so odnesli k večnemu počitku komaj 30 letnega mladeniča V. Titana. Na zadnji poti so ga spremljale štiri gas. čete s svojimi zastavami. Članice Društev kmet. fant. in deklet so nosile pred krsto nebroj vencev, ki so jih položili prijatelji in razne organizacije pokojniku na grob. Ob odprtem grobu se je z lepimi besedami poslovil evang. kaplan g. Darvaš, v imenu gasilcev poveljnik g. Maroša. v imenu kmeiske mladine pa gdč. E. Contala. Lep mu bodi spomin! — Okrožje KFID je odobrilo sledeče prireditve: Tekmo žnjecev v G. Petrovcih 9. jul., tekmo klepačev v Črnelavcih 16. jul. in medokrožno tekmo koscev med Ptujskim in Prekmurskim Okrožjem v Murski Soboti 6. avgusta. Tu bodo tekmovali samo kosci, ki so bili že kdaj nagrajeni na področju omenjenih Okrožij. Nad 15000 obiskovalcev je bilo samo zadnjo nedeljo na Prekmurskem tednu. Ob tem velikem uspehu se je odločila uprava Prekmurskega tedna, da bo nagradila obiskovalce, ki bodo prišli na praznik, v četrtek, dne 29. t. m. na Prekmurski teden. Nagrade bodo podeljene po žrebu. DARILA: Moške in ženske ure Gospodarske potrebščine Moško blago Žensko blago Čevlji i. t. d. i. t. d. Žrebanje v četrtek, dne 29. t. m. ob 19. uri na veseličnem prostoru PT. Pridite! Sreča Vas (aha! Obiščite Prekmurski teden, ki traja do 30. junija. HALO! PAZITE IN ČITAJTE! nnrrrn OD NAJCENEJŠIH DO RUblJUH NAJBOLJŠIH]VSEH ZNAMK GARANCIJA TUDI ZA NAJCENEJŠE KOLO. CENE NAJNIŽJE. I [Tj So « w m < w Sz >o