ZA IZBOLJŠANJE LISTA
Vato Mn	Viak, ki
**G lt»N«r«4»" alt (s i aaratelka. Via k« kvftto-
Wm xi	:; •;
GLAS H NARODA ★
List slovenskih delavcev v Ameriki.
CITATEUE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno posknšnjo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242
No. 19. — Stev. 19.
Entered mm Second CU— Matter September 21»t, 1903 at the Post Office New Xork, N. X., under Act of Congress of March 3rd, 1879.	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 24, 1939 —TOREK, 24. JANUARJA, 1939
Volume XLVII. — Letnik XLVII.
NACIJSKI PRENAPETEZI VZNEMIRJAJO HITLERJA
UPRAVA NEM. NACUONALISTICNE DRŽAVE BO NAZNOTRAJ POVSEM REORGANIZIRANA
Ostri boj med Goeringom in Goebbelsom ogToža obstoj Velike Nemčije. — Po Nemčiji gre krik: ' Druga revolucija je v teku." — Hitler je šel s svojo vojaško odredbo preko glav armadnih častnikov.
PARIZ, Francija, 23. januarja. — Ostri boj med maršalom Herimannom Goeringom in propagandnim ministrom dr. Paulom Josipom Goebbelsom se bliža svojemu koncu in tretjemu cesarstvu vsled tega preti razpad, kot zagotavljajo dobro ^icučeni diplomatski opazovalci.
*'Druga revolucija je v teku!'* — Ta zmagoslavni krik radikalnih nacijev se razlega po celi Nem-
v • . .
Cijl.
"To je začetek konca!" tiho govore nasprotniki nacijske vlade.
Nacijski fanatiki mislijo, da so zadnje dni dobili vse. ali pa mogoče še več, kot pa so Izgubili v kr-
vavem
"čiščenju** 30. junija, 1934.
Vroč spopad med avtnimi delavci v Detroitu
LIDABAROVA JE IZGINILA
Po svojem zastopniku dr. Goebbelsu, ki zagovarja načela najbolj zagrizenih nacijev, ne samo zato, da pred javnostjo opere svoj škandal, ki ga je povzročilo njegovo razmerje z igralko Barovo, temveč da se tudi zopet povspne na stališče, s katerega ga je izpodrinil maršal Qoering, so pripravili dolg seznam zahtev za fuehrerja Hitlerja. In dvema njihovima zahtevama je že ustregel.
Med drugim je Hitler vstregel zahtevi radikalnih nacijev, da je zopet oborožil napadalne čete rjavosrajčnikov, toda s tem je šel preko glav častnikov redne armade (reichswehra), kar bo mogoče vodilo do državljanske vojne.
Dr. Goebbels je 12. januarja Hitlerju v Ber-
chtesgadenu predložil skrbno sestavljene zahteve več voditeljev radikalnih nacijev, med katerimi so načelnik nemške tajne policije Gestapo Heninrich Himmler, zagovornik in voditelj gibanja za povratek k nemškemu novemu paganstvu Alfred Rosenberg, vnanji minister Joachim vori Ribbentrop in največji sovražnik Zidov Julius Streicher. »
Kot pravi poročilo, je dr. Goebbels v imenu radikalnih nacijev Hitlerju stavil naslednje zahteve;
1 Obnovitev programa NSDAP (Nazional Socialistische Deutsche Arbeiter Partei — Narodno socijalistična nemška delavska stranka) s posebnim ozirom na gospodarski položaj. To zahtevo je dr. Goebbels podprl z dolgim poročilom o komunističnim delovanjem. Za tami poročili, ki jih je tajna policija Gestapo v resnici dobila, pa je nekaj drugega. Himmler je v industrijske kraje poslal svoje agente, ki so nastopali kot komuni stični agitatorji, čijih namen je bil doseči zmanjšanje produkcije v nekaterih industrijah, da je mogel dr. Goebbels zvrniti vso krivdo na komuniste
2.	Odstranjen je onih ministrov, ki so — kot trdi dr. Goebbels — odkrito pokazali, da so pripravljeni izdati narodni socijalizem v prid mednarodnim visokim financam. Med temi je Goebbels imenoval maršala Goeringa in odstavljenega predsednika nemške državne banke dr. Hjalmara Schachta.
3.	Popolna neodvisnost elitne garde in Gestapo pod Himmler jem od "nezdravega** nadzorstva maršala Goeringa.
4.	Zo petna oborožitev nacijske stranke proti naraščajoči oblasti reichswehra in drugim nasprotujočim krogom, ki po Goebbelsovem zatrdilu vo-
v državljansko vojno. Kot pravi Goeb-
Goebbelsova prijateljica je izginila iz svoje vile. Njen mož Froelich je najbrže mrtev.
BAZEL, .Švica, 23. jan. — Živahna filmska igralka Lida Barova, s katero je imel propagandni minister dr. Paul Joseph Goebbels ljubavno razmerje in bo zaradi tega najbrže izgubil svoje visoko mesto pri nacijski vladi, je nena<loma izginila iz vile ob Van-skem jezeru blizu Berlina.
Kot pravi neko poročilo, je bila lepa Barova v petek odpeljana iz vile, kjer je več tednov živela pri svojih prijate-Ijih.
Ob istem času pa so prijatelji moža Lide Barove, filmskega igralca Gustava Froelich a. izvedeli, da je bil Froelich iz k o ncen t rac i j skega ta bo ri šča, kamor ga je dr. Goebbels poslal v oktobru, odpeljan "4ne-znanokam". ,
Po mnenju svojih prijateljev je bil Froleich ustreljen, ker je povzročil velik škandal, ker je propagandnega ministra dr. Goebbelsa pozval na dvoboj, ker je zasledoval njegovo lepo, plavolaso ženo.
Dr. Goebbelsa so Froelieho-vi prijatelji nekaj dni pred Božičem našli pri Barovi v njenem stanovanju in so ga skoro do smrti pretepli. Od tedaj je Barova pod Goebbelsovim varstvom živela v vili ob Van-rkem jezeru. Ker pa je vsled tega škandala Gocbbelsov vpliv zelo padel, se ni več mogla zanašati na njegovo zaščito in je izginila.
Takoj nato, ko je bil dr. Goebbels tepen, je bila filmska slika, v kateri je Barova nastopala; umaknjena iz vseh nemških gledališč.
SENAT POTRDIL IMENOVANJE HOMNSA
WASHINGTON, I). C., 23. januarja. — Senat je danes potrdil imenovanje Ilarrvja L. Hopkinsa za trgovinskega tajnika. Zanj je bilo oddanih 58, proti njemu pa 28 glasov.
PERKINS0V0 BI NEKATERI RADI OSTRANILI
Očitajo ji, da se je preveč zavzela za delavskega voditelja Bridgesa, ki bi moral biti deportiran.
WASHINGTON, 1). C., 2:J jan. — Republikanski kongresni k Thomas iz New Jersey je rekel, da bo jutri predložil resolucijo, v kateri bo zahteval, naj bo Miss Perkins takoj odstranjena kot delavska tajnica.
Thomas je podal svojo izjavo par minut zatem, ko je demokrat Norton preči tal zbornici pismo, ki gn je dobil od Perkinsove. V pismu navaja delavska tajnica lazloge, čemu nI bil deportiran znani delavski voditelj Harry Bridges, ki je proglasil in vodil več stavk na zapadni obali.
Na vprašanje, ka;( misli o tem pismu, je odvrnil Thomais: — Jutri boste izvedeli. Časnikarji so hoteli vedeti, če bo predlagal, naj bo Perkinsova odstranjena iz delavskega urada.
— Da, to bom predlagal, — je odvrnil.
Perkinsova izjavlja, da je Diesov odbor, ki preiskuje neameriške delavnosti, posloval zelo 'pristransko. Obtožbe, ki jih je dvignil proti Bridgesu, so bile brez vsake podlage.
IMENOVANJE AML1E-A
WASHINGTON, D. C., 23. jan. —'Predsednik Roosevelt je danes imenoval za člana meddržavne trgovinske komisije Thomas R. Amlie-a iz Elkhor-na, Wis. Amlie je bil prej progresiven član poslanske zbornice.
SMRTNA KOSA
V Brooklvnu j« umrl rojak Joseph Medek, stanujoč na 87-71) — 119th St.. Richmond Hill, h. I. Pogreb bo s sv. mašo v Slovenski-cerkvi na Osmi cesti v četrtek dopoldne ob 10. uri in bo pokopan pri sv. Trojici. — Prizadetim naše so-žalje.
bels, bi v kaki tuji vojni prišlo do vstaje armade, vsled česar bi bila nacijski stranki vzeta vsa moč
Hitler, ki je še vedno razburjen zaradi škandala, ki ga je Goebbels povzročil s svojim razmerjem z Barovo, na njegove besede ni ničesar odgovoril.
Hitler je nato poklical k sebi Goeringu, katere mu je pokazal Goebbelsove obdolžitve proti njemu in dr. Schachtu.
Goering je zamajal z ramami in Hitlerju zatrdil svojo zvestobo do narodnega socijalizma ter rekel, da dr. Schacht še nikdar ni bil član nacijske stranke. Posledica tega je bila, da je Hitler dr. Schachta odslovil kot predsednika nemške državne banke in na njegovo mesto imenoval Walterja Funka, Čegar. geslo je "delo je kapital" in vsled česar je radikalnim nacijem po volji.
AMERIŠKE MORNARIŠKE POSTOJANKE
Predsed. Roosevelt je predlagal utrjene postojanke. — Posebno otok Guam v Pacifiku bo utrjen.
WASHINGTON, D. C., 22. januarja. —Predsednik Roose vel t je v svoji poslanici na kongres priporočal, da Združene države na svojih posestvih in okoli obrežja zgrade močne mornariške postojanke za obrambo dežele.
Obe zbornici kongresa bosta razpravljali o tem in zlasti o utrdbi važnega strategičnega otoka Guama. Za fe utrdbe je že zadnji kongres dovolil pet' milijonov dolarjev. Predsednik Roosevelt je -predlagal, da se izda ta znesek za mornariške utrdbe, toda svojemu poročilu je dodal, da more biti utrjevanje vstavljeno, ako se politične razmere premeni jo.
Japonski militaristi so takoj nastopili proti utrditvi Guama, češ, da se hočejo Združene države s tem pripraviti na! velik napad na Japonsko.
Guam se nahaja 1400 milj' južno od Jokohame, 1500 milj vzhodno od Manile in 5100 milj od San Franeisca. Le nekaj milj severno od Guama pa se nahaja 16 Mariana otokov, nad katerimi je Liga narodov dala mandat Japonski.
Otok je primeroma majhen:! je dolg samo 30 milj in od 4j do H milj širok, ter meri 225 kvadratnih milj. Toda otok je trda skala, nad katero leži zelo rodovitna plast zemlje, na kateri pod zelo ugodnim podnebjem dobro uspeva copra, hruške, pin je, sladkorni trs, li rnone, kava, koruza, riž krompir in drugo.
Na Guamu se pogosto ustavljajo trgovski parniki in aero-plani, ki vzdržujejo promet med Ameriko in Azijo. Pred vsem pa je otok velike ntra-tegične važnosti.
Zgodovina Guama, kolikor se tiče belega človeka, seže do 6. marca, 1521, ko je na svojem potu okoli sveta Magellan dospel na otok. Guam je največji v skupini otočja.
Magellan jeo otokom nadel ime Islas de los Ladrones (Tatinski otoki), tod? leta 1868 so dobili ime 'Marianas po avstrijski nadvojvodinji Mariji Ani, ki je bila španska kraljica. Do 21. junija 1898 so bili otoki pod špansko zastavo, ko je kapitan Henry Glass s svojo križarko Charleston na potil na Daljni Iztok pristal v Agani na Guamu ter obvestil španskega governerja, da je odstavljen. Šest mesecev zatem je predsednik McKinley s posebnim odlokom postavil o-tok pod uprajvo ameriške vojne mornarice. Nedolgo nato je Španska (prodala ostale otoke Nemčiji.
NEKATERI SOfl AVDUŠENI ZA MARTINA, DRUGI PROTI NJEMU
DETROIT, Mich., 2. januarja. — Tukaj se je vršilo zborovanje avtnih delavcev Plymouth skupine Automobile Workers. Unija pripada CIO. Govorili so razni govorniki ter razpravljali o stališču, ki ga je v zadnjem času zavzel predsednik H. Martin. Nekateri so bili zanj, nekateri proti njemu.
Ogorčenje je tako naraslo, da so se navzoči dejanski spopadli. Nad .300 delavcev se je udeležilo debate s pestmi, mizami in stoli. Šele poklicana policija je napravila red in pomirila vročekrvneže.
Po zborovanju je rekel Pat McCartney, voditelj Martinovih pristašev, da je »večina c-dobrila »Martinove nazore, do-čim so Martinovi nasprotniki zatrjevali, da sploh niso prišli do besede in da so bili vsi predlogi nepravilno siprejeti. Prepir ise je začel že pred šolskim poslopjem, v katerem se je imelo vršiti zborovanje.
Policija je za3tražila oder ter razpostavila svoje ljudi po dvorani. Govorniki, 'ki so hvalili Martinovo politiko, so bili izžvižgani.
Homer Martin, k: je prejšnji teden odstavil petnajst članov izvršilnega odbora, se je posvetoval v nekem tukajšnjem hotelu z zastopniki avtnih u-nij v Michiganu, Ohio, India-ni in Wi/s-consinu. Zastopanih je bilo nad sto lokalnih unij v organizaciji, oziroma polovica članstva United Automobile Workers.
PRODIRANJE V KATALONIJO
Francove prve čete so se približale Barceloni na 16 milj. — Po vladni odredbi so v Kataloniji zaprte vse trgovine.
HKNDAYK, Francija, 2:1. januarja. — Vsled vladne odredbe so bile po celi Kataloniji zaprte vse trgovine in tovarne, razun municijskih, ko .se je 5 sovražnih armadnih zborov priborilo na razdaljo 16 milj od Barcelone.
Tovarniški delavci so dobili ukaz, da grade konkretne podstavke za topove in barikade po barcelonskih ulicah, da republikanci branijo mesto proti fašistom, ki prodirajo proti Martorellu, ki ise nahaja samo 10 milj od Barcelone.
Odprti so samo uradi listov in nekaj restavracij. Vsi moški v starosti pod 55 let in ženske od 18. pa do 40. leta so bile postavljene na razpolago vojaškim oblastim.
Grmenje fašističnih topov, ki razbijajo zadnje utrdbe pred Barcelono, je mogoče razločno slišati v Barceloni. V presledkih pol ure pa fašistični bombniki sipljejo bombe na mesto.
Kot pravi poročilo iz Bur gosa, pričakuje general Franco, da bo pred koncem tega tedna mogel z več ,>U težkimi topovi obstreljevati Barcelono, ako se do tedaj ne poda.
Fašisti poročajo, da so ob obrežju od Barcelone oddaljeni samo še 16 mili.
V hotelu preko ceste se jo posvetovalo petnajst mož, katere je Homer Martin izključil iz glavnega odbora. Rečeno je bilo, da ne bodo mirovali, uo-kler ne bo Homer Marmi odstavljen.
ZAGONETNA USODA
MARLBORO, Mass., 20. jan. — Pred oseminštirideseti-mi leti sta Nelsonu Dionu zgorela dva otroka. Igrala sta -e z užigalici, nakar je v spalnici izbruhnil požar.
Včeraj je zadela Diona, ki je bil star 82 let, ista usoda in sicer v isti spalnici. Kadil je v postelji, in vnela se je odeja ter je zgorel ob živem telesu.
Guam šiteje 22,814 prebivalcev, med katerimi je 20,000 do-mačinov.
*
KITAJSKA UPA NA ZMAGO
ČUNGKIN-G, Kitajska, 23. januarja. — Dr. Sunfo, sin očeta kitajske republike dr. Sunjatsena, je časnikarskim poročevalcem izrazil svoje prepričanje, da bo Kitajska do konca letošnjega leta izvojevd-la zmago nad Japonsko.
"Japonska se naglo približuje točki,'' je rekel dr. Sunfo, "ko ne bo mog.a več dalje in ne bo več mogla dobavljati 'vojaštva in vojnega materjala, s katerim bi nadaljevala vojno. 70 o<Motkov njent vojaške sile je že izčrpanih.
"Naša bodočnost pa se 'vedno bolj jasni. Borimo se z naraščajočim zaupanjem, novim edinstvom in novo močjo. O-mahujoči možje v vladi so bi-1 li odstranjeni in vlada je postala trdna."
, Dr. Sunfo je dalje re-kel, da japonski militaristi pripravljajo zrušitev japonske finančne
I I 'stavbe, vsled Česar bo nastal splošni polom in morebiti celo. revolucija; ■______ ^ l _ ^
.. ... . .

•"BLZ8 *XRODA"—New Yoit
Tuesday, January 24, ! 939
SLOVENE (YUGOSLAV? DAILY
GLAS NARODA"

nCOPLE)	^
Owimo ud Published toy	j,
•WfBNIC PtmjWlNO COMPANY (A Corporation)
I. Lupah«, He«, of above officer«; NEW YORK, N. Y.
i l l 46th	Yeur
UMORU RVRBX DA* EXCEPT SONDAXS AND HOLIDAYS	
Advertlaeakeac	oo Aireeuent
Zrn do loto »elja Um m Ameriko t Si NL*iS*<lC •••••» ••••••«• fO.OC poi i«ta ...................... ^ Ma....................	Za New York ml relo leto . . $7 Ou Z* M ................S3.r« ln<wemotT« m celo leto .. «7..W Zrn let« ................$3.00
■uhocriptt«.	Yearlf —
NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZICMgl NEDELJ »N PRAZNIKOV	
ltLEPBONI CVeka t—124»
I^TL k^ PZ*Pla* 10	•• PrioWuJejo. Denar a naroCnlno
2LTJ!2E*a	Pr» spremembi kraj«^"
iX^ST'	tUdI PreJfaje	^ "tre* nViZ
RELIEF IN DAVKI
V kongresa so je debata -led,, reliefa zaključila s kom-promihoui, predsednik je pa poslal prejšnji ted, u kongresu dvojo poslanic, v katerih zahteva znatno razširjen je sistema javno ZAHeito, ter pripore**, naj bodo podrejeni državnim in iveotnn postavam fflede dohodninskega davka vsi zaslužki zveznih, državnih in okrajnih nameščencev.
Doslej ni bilo treba državnim in okrajnim uradnikom place vmti zvezni'-a dohodninskega davka, zvezni uradniki so bili ,„, oproščeni državnih dohodoinskih daviičin.
Nadalje priporoea predsednik, naj \h> s,h-*>uIiie zabite ueleBuih nadaljuih šest milijonov delaveev, ki doslej ni*« i 'ueli te ugodnosti. To so predvsem poljedelski delavci, hi«,u Usluzoeitei, mornarji itd. Upati je, da l>o njegov predlog o-dobren
Za relief j«, zahteval predsednik :» milijonov dolarjev, toda |M»Janska zl»oruica je dovolila le 725 milijonov.
S tem i le na rje m bodo nezajjosleni preko rime preskrbljeni, nakar Ik» dovoljenih najbrž nadaljuih 3o0 milijonov dolarjev v to svrho.
Ako kongres ne bo vjtošteval ttooseveltovih nasvetov, *>o izgubilo delo nad en milijon VVPA delavcev.
»Predsednikov predlog |H)dpira tudi senator Borah, ki *e običajno ne strinja ž njim.
DR2AVLJANSKA VOJNA NA SPANSKEM
Vse kaže, da se bliža koncu nečloveško klanje, ki se žc tri leta vrši v nesrečni španski zemlji.
1>ve veliki državi — Anglija in Franeija - sta se i>;-neverili svoji nalogi. General Franco bo zmagal z nujno iu direktno (Mumoejo.
Borba španskih republikancev je bila vredna vsega ob čudovauja. Prelivali so kri in v borili .proti največji nevar uonti, 'ki ogroža sodobni svet — borili so se proti fašizmu. Nji* levili žrtev se zaenkrat še ne da "preceniti. In tudi ne žrte, njihovih saslepljenib rojakov, katerim je obljubljal Franci deveta nel>esa. Devetih nebes pa ne ln>do deležni, pač jja 'Mussolinijevega blagoslova.
Kakoriiitro bo padla zadnja republikanska postojanka, Barcelona, bo Mussolini osrečil (Španijo. Za kralja bo postavil nekega Emauuelovega nečaka.
Mogoče se bodo Španci takrat spametovali.
i ________
imajo velik uspeh
e
POŽAR V DES MOINES
t.
Ko je kazal toplomer par stopinj pod ničlo, je izbruhnil \ <ilobe tovarni v Des Moines, Iowa, požar ter popolnoma uničil poslopje.
Nova ameriška industrija
Kakor j<- poudaril pre«!-« dni'k Roosevelt v svoji letni poslanici nii kongres, nujni problem Amerike je 44 dat i vsakemu čin veku, ki hoče delati, dejanski* delo ob dostojnih mezdah*'. In da se doseže ta cilj — rekel je — je neobhodno potrebno "dn kapital — pri-vatni in javni — stavi na delo."
Nezaposlene delavce more ab-opbirati |K»ljedelstvo, pro-iiMt, rud; r-tvo, trgovine, ^eb-ne jH)službe itd., ali od tovarniških in mehaničnih poslu/vb se pričakuje največji razvoj, l^eta 1&J0 >o tovarniške indiii-ntrije zabel« žiJe ijs.s od.-t". skujuiega prebivalstva v starosti nad 10 let, ki je zaslužil;«.
^Federalni trgovinski de I ra 11 me nt je ravnokar izdal izid (tii/iisi t<■ \ am za lll.'i? in ta |M»kazuje, da vzlie -talili veliki neza|s»sIeiio>ti -e ameriške tovarniške industrije približujejo višini, kakršna je obstojala pred depresijo. L. 1!>::7 je |,ilo \ Združenih dr zavali več k<»f litiiJHH) tovarn.
(Hir^Iu joči h pri'bliflsno 10 >nili-jonov delaveev in uradnikov. Ti s« prejemali če/ 1 J.S.Jfl m; li.jonov dolarjev na mezdah in plačah. V primeri z letom 1!Cl.*i ko je industrija padla na naj
IliŽjo stopnjo po de] h*« v^i ji, sije število mezda rje v |M»večaln za 4&.1 exist. in njih plačane mezde Ml se povišale za l<>-|..7 odst Ako -e iniame \ tej deželi osem do deset milijonov nezaposlencev. je to v-aj delo ma po-*h*diea okolno-ti, da ni bila industrija v stanu razširiti se do take in» re, da l»i mogla absorbirati tri milijone mladih delav -ev. ki v.-ak<» leto prihajajo na novo na tr^- dela
Tov arne železa Jn jekla za leto 11»M7 zabeležene kot največja ameriška industrija, a skoraj tiolMMM) delavcev je v njej za 1 ?os I en ill. Za njo prjlia-avtomobilska industrija s .yjO: tisoč delavcev in uslužbencev.-4<i2.(MMI delaveev je 4>ilo za|»o-slenih v tiskai^skih in ča-ni k ar.sk i h zavodih, 363,1100 je delalo v industriji .oblačil. 252,-(HM) v tovarnah čevljev, 148,-<HK) v izdelovanju konzerv, itd.
Nadaljni razvoj in izboljšanje teh in drugih "starih*' industrij se more pričakovati, ali ameriški ekonomisti gledajo nad« polno na ustvaritev novih industrij, ki utegnejo v porablja t i veliko število delavcev; precejšnje doibe prosperitx^fe s<» bWe vsaj deloma narstiile vsled raizvoja novih industrij.
V tej sveži je zanimivo navesti ptirmajstorico klijočih
jiidustiij. ki .^o koiiuij začele pokazovati svoj vpliv, ali -o bile v rn'davnem zasedanju A-meriškega statističnega udru ZA'-nja ( pisane kot indu-trije, ki bodo bržkone za nekoliko let zavzele velikost masne produkcije. .
Waldo K. F"-her, profesor pennsvlvani.jske univerze. j<-imenoval zgradbo eenenih stanovanjskih hiš. zgrajenih iz najprej izgotovljenih enot. kot najb lj obtdajočo novo industrijo.
Zrakoplovst vo je 11 ruga industrija, od katere ta ekonomist pričakuje hiter razvoj in abse 1 bii~iuje velik«'ga števila nezaposlencev.
Druge nove industrije na njeg<ivi lisi i so: siyjetieiie smo le in plastike-, prrhlajevanje prezračevanje, televizija, opreme vf»orabljajočc foto-elekflične sfaniee. elektrifikacija na deželi, poljedelski stroji in o-
Iz Jugoslavije.
Lačni volkovi raztrgali dečka in 10 ovac.
V vasi Bešpolju v I »osni se je pripetila s-trafcš.*ia nesreča. Mladi J oca Andrijevič je od-š» I v stajo ipokladat ovcam. Ker se nru je prrbliž: l-o od zadaj -crdelo lačnih volkov, ki so planili nanj i.n ga raztrgali. Potem so planili vol km v i še na I'Vcc in jih raztrgali. Ntvrečni deček je zakričal, ko so ga napadli volkovi. Oče je slišal njegov krik in prihitel sinku n pomoč s sosedi, ki <o pregnali volkove in rešili nekaj ovac.
V prijateljevi hiši ustreljen.
Pon-eč.i je bil ustrelji-n v va si KI a-d n je blizu Bosauskegsi Xovega preniožni kmet Dušan Kondič. T^il je v gosteh pri svojem prijatelju Pavlu Stoj-koviču. Xaenkra-t r-o počili pred hišo trije streli. Nekdo je streljal s samokresom skozi okn , in zadel Kondiča, ko se je pripravi ud, da bi pri prijatelju prenočil. Zadel ga je v glavo, ftiko da je kmalu izginil.
imi{,:.iiiiaiii,, ,,111/IJII,, .(iir.jn:,. .inniiii,
Ijill* 'llni||||l>''Uum||||i"l|n|j|j|||»!l||
•Milium
NARODA $
^ "GLAS
I pošiljamo v staro do- ^ ^ movino. K.dor ga ho- f jj če naročiti za svoje ^ ^ sorodnike ali prijate- ^ ^ Ije, to lahko stori. — £ 5 Naročnina za stari S kraj stane $7. — V t kalijo lista ^ 1 jamo.
• ^

587,264 NOVIH DRŽAVLJA NOV NATURALIZIRANIH OD LETA 1935.
V I- tih li>:Jo do IJKiS je bilo »S7.2<»4 inozemcev pripuščenih k ameri^kemiu državi}.\ihtv^u. To število vključuje HJ2.07K inozemcev. ki >u bili naturali-zirani v fiskalnem letu, ki se je zaključilo 1. julija 19:»8. Od teli zadnjih 14,8S4 inozemcev je bilo iz Jugoslavije,
Sodeč po zadnjem ljudskem štetju, (iO odst. tujerodcev. živečih v Združenih državah, je bilo že naturaliziranih. Vsekakor naturalizacija tvnri že velik problem za velike število tujerodcev.
DOLGO SPANJE PO AVTO MOBILSKI NESREČI.
Xenavaden (j>rimer spalne bolezni -zaposluje ta ča»? ko-danjske zdravnike. X'eka let na ženska je padla z avtobusa in udarila z glavo na kaineniti tlak. Od tedaj leži brez zavesti oziroma v letargičnein s]ki-nju v bolnišnici. ()<1 nesreče so iM>tekli že skoraj štirje mest ci, pa se se ni prebudila. Zdravniki upajo še vedno, da se bo osvestila, kajti v nekem drugem primeru, ki so imeli v isti bolnišnici, se je mlada ženska prebudila po 130 dneh in je jiotem ozdravela.
prema za modernizacijo ameriškega poljedelstva, masna produkcija, polarcida za steklo ,ki ne odseva žar, sintetična svila, papir iz južnih borov, masna produkcija zmrznjenih jedi! itd.
HITLERJEVA ZVEZDARNA V RIMU.
— (emu nosijo ženske visoke pete.' Kdo jih je iznašel * — me vprašuje radoveden rojak.
Ce se ne motim, je visoke pe te iznašla žeuska, katero je mo ski na čelo poljubil.
Sodnik: — Ob-ojeni ste na izgubo državljanskih pravic.
Obsojenec: — Torej mi ne bo več treba davka plačevati.
Na Monte Porzin bodo v kratkem f>ostavLli spomenik na lansko bivanje nemškega državnega kancelarja Hitlerja v Kiinu. ^jMuiieiiik bo imel p<xlobo </bseavatnrija. ki bo
najmodernejši« , prcmljcn v Kvropi. Ko je lani Hitler obiskal MiLssolinija. mu je. ki»kor znano, poklonil popolno opremo za zvezdar.no. Ixdos spomladi b- do |K>ložili temeljni kamen za observatorij, ki bo stal v -lovi tem vinskem k raju Frascaitti, 22 km oddaljen od Rima.
Zvezdama bo imela dve kupoli in velik laboratorij. Tam bo nameščen veliki teleskop, namenje za fotografiranje nebesnih teles. Xadalje bo v teli prostorih p sebc.n a^trograf ■Ustavljen iz treh teh-^kojMJV ter mnoge druge priprave za merjenje žarkov.

.o
& ■ S^^ oD \eN°	»»»
sž
AKO \ \MI |{ \ \ A rp. OBISKA II SV KTO V V O RAZSTAVO. VAM I p TA ZtMUKMO \ K O M jin l>ill»JlllUinLjv, _



0CR0IW0ST SVHOVNE RAZSTAVE V NEW VORltU BO SLEHERNEGA PRESENETILA
Vf


Izšel
je
Slovensko- Amerikanski
KOLEDAR
"■—i., »i 1.1____ .. —.— ^ ^^^^^^^^^ __ _ i» ,
POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPISJE GOSPODINJSTVO
NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA
50C * poiiniMto
N* TMiuiditt te prilik«!


Ve
Slovenic Publishing Co.
pošOjatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V Jugoslavijo:

$ 4.7o f T.OLt $11.uu $21.50 fU.uU
l»iii. lUO
IHu. •JUu l>in. JU1 I »iu. oUU
iiili. luno l>iu. Juim
V Italijo:
Za $ 61iO
$ li— $
S 57.—
Lir 100
Lir ^UO
Lib S00 Ur 1000
$112.50 .......... Lir 2000
*1«7 — .......... Ur 3000
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CK NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Zrn izplačil« večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi w dinar-ali lirah, dovoljujemo to h«U6e pogojew
NUJNA NAKAZILA IZVRftU-ŠJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1^-
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) 216 W. IRth ST., KEW TQRK
<'t' 11 ores Witi z \'seini pri.j;i trl.i, >1* ne siiics nikdar siiioj-.ti iieuiniiostiin, ki .iili poren.jajo I ju<l jc.
Kojiik je imel liiidu ženo, jr pa nekega lepega \lih naveličala in pobegnila oil njega.
Toda ženski ni dobro .-ain biti. Premislila se .k* in se vrnila k možu.
—	Ali mi boš ojpustil, ker sem te zapustila —- ga je vprašala še precej ponižno.
—	Prav rad ti odpustim, k»'r si me zapustila, - je rekel. — Nikdar ti pa ne bom odpustil, ker si se vrnila k meni.
Xa svetu ni nir lažjega k<»l vreme prerokovati. Ce pravi ofieijelno vremensko poročilo, da bo jutri dež, reci, da b«> solnce. Ce napoveduje poročilo solnčen dan, reci, da bo ii-lo kot iz škafa.
V	deveti ude vetdesetih -lu-čajili boš pravo uganil.
Ta je iz stare Avstrije.
V	bolnišnici je ležal vojak. Na nogi je imel nekak lišaj, ki ga je grozno srbel Dokler ni dobil primernega mazila, si j<* nogo sleherni dan do krvi izpraskal.
Lišaj se je le počasi zdravil. Zdravnik je predlagal, naj po šljejo moža na daljši dopust. •Predlagal je tudi, naj dajo bolniku za tri mesece zdravila, da se mu ne bo treba praskati
Visoka vojaška oblast je u-godila prošnji glede tri mesečnega dopusta, prošnja glede mazila ji* bila pa odbita z naslednjo utemeljitvijo:
(V >e poda infairterist L. na dopust, ne potrebuje mazilu, ker bo imel dovolj časa za pleskanje.
Blagor pečlarjein, zavidauja so vredni!
Nekoč sem ga srečal v Brooklviiu. M^»nda je bilo la ni ali preillanskiit*. dan po sm-tem Martinu. Obii-z mu je žr.-r**l zadovoljstva in ve>elja, iu se mu jt* za pri4>o!še malo masti cedilo po bradi.
—	Odkod pa.' Kani pa!
—	Od kosila prihajam. Iz vr>tno kosilo.	pomoli — |>ečena gos. Na veselici sem jo za*lel.
—	Nimaš slabega okusa, prijatelj, — mu pravilu, — koii-ko vas je pa bilo pri kosilu
—	O, samo dva sva bila v začetku, nazadnje sem bil pa sam,
-i iSarno dva — se začudim.
—	Ja, saui dva, — odvrne. — Jaz in pečena gos. Ko seiu gos pospravil, sem bil pa sam
No, pa naj še kdo reče, da pečlarji niso zavidanja vredni.
Neki znanstvenik pravi, da bo po štiriinšestdesetih let'h zmanjkalo na zemlji brane in kuriva.
To je grozna novica. Toda
jaz se tolažim z mislijo, da po štiri i n šestdeset i h le tih
ne bom več lačen, ne žejen. In
če se bodo nresnieile želje nekaterih, me tudi zeblo ne bo.
____
«•<* L A G ViKOO A1
Tuesday, January 24, 1939
« -
SLOVENE (YUGOSLAV? DAILY
K.NHEL i AI'lvK;
/nani razvpiti, ixl ne£tetiii ti m l ie in <ct4e aruutde oroini-
kov in tkfU'ktivov preganjani molile« Kugler j© izjavil, tla ^a ne IhmIo ujuli živega in ga i♦ - tudi nUo ujeli, vsaj živega ur. Njegov |M>»lcMlnji v celem deveti umor je hil, da je ustrelil orožnika, ki ga je hotel aretirati. Orožnika je sicer pobil, toda sani je dobil »sedem kinu« I, itd katerih so bile tri .nt v*aki način -m rt ne. Tako i«' uiti, kakor je kazal videz, jsetneljski pravici.
Njej^owi »«nrt je nastopila tako hitro, da ni utegnil občutili |M»sehne bol« <" i ne. Ko je aj«-!iova du-a zjupuslila telo bi lahko obstrmela nad eudovito-t j<i sveta nad temnim in ne--končnim pustim svetom izven ju-owtor*. Toda ni obstnnela. f'lovek, ki |e bil v zaporu in v Ameriki, smatra oni svet enostavno z*i sovo torišče, na katerem *e da s tiobo ži!ttvor>ii že nekako prebiti, kakor pač kjer koli tlru^je.
Koiirtio j«" kuulrrjtf dolt i tela tuizojf ibiut iVlednji sodim. Iver j«* v neb« »ili običajno :zje-11 m * ii | m »l* /a j, je |»r:šrl pred Senat in ne pred Poroto, kakor bi bil zaradi svojih dejanj tborda pričakoval/ Sodna dvorana je bila opremljena pre-n rr.* t o. tako, kakor na zemlji. ( V >i jo nu hitro ogledate, je taiir ln>tv«uo manjkal U* križ, na katerega prilegajo pritV. Sodnikov j«* bilo troj«*, samih starejijh, ki m> si zaslužili to čii>t že - »drugimi in nepril.rud-nimi obrazi. Formalnosti so bile v neki meri dolgočasne. Ktvjgifr Ferdinand, nezaposlen, rojen tega in tega dne, orriH. Tu «e jr izWzalo, da Ku^ler ne ve za dan svoje smrti, takoj je s|Hrziu*l .da mu to neznanje v i>čeh sodnikov Škodi, in za-U i k n i I j«'.
*4("'esa se čutite krivega!*' je vprašal preili»««<lnik.
'♦Ničesar," je rekel Kugler /a k rknjeno.
44 Privolit«* prič-o,*' j** vzdih-ni I pn^dnrk.
Kuglerju nasproti se je vse-
POSLEDNJA SODBA
del likogočan, zelo ueobirajon>
velik starec, odet z modrim
. .	I
plaščem, posutim z zlatimi zvezdami sodniki so ob njegovem prihodu vstali i 11 proti volji, kakor začaran, je vstal tudi Kugler. Sele ko se je starec rsedod, so tmli sodniki sedli.
^Priča," je pričel predsednik. "Vsevedni Bog. Poslednji sod vas je paklical, da bi niičcval v zadevi Kuglerja. Kot najvišji resnici vam ni treba prisegati. Prosimo vas v to te re-«u razprave, da ostanete pri stvari in ne prehajate k podrobnostim, ki niiso zakonske narave. In vi, Kugler, ne segajte priči v besedo. Zaman bi tajili. Prosim gospoda sve-doka, da prične."
To rek si s*. j0 -sodnik z laktom udobno naslonil na mizo ;n r-nel zlate naočnike, očitno pripravljen na daljše svedko-vo poročilo. Najstarejši vo-tant m* je udobno nann-stil. da bi lahko zadremal. Angel — zaipiisnikar je odprl knjrgo življenja.
PrW-a. sam (iosjkod Boir, se je rahlo odkašl jal in pričel.
44Torej, Kugler Ferdinand. Ferdinand Kjugler, sin tovarniškega uradnika j*' bH že kot otrok 1 »okvarjen, ti fante ti, ti si jMieenjal hudobije! Mamico si imel "Zelo rad, toda sramoval si se to pokazali, za to si hi I trmast in nejK>slu>eu. Se -jMHiiirijaš, kiiko si ugriznil o-iVta v paler, ko te jr kotel nabiti, kri- si kradel rože na notarjevem vrtoV
Affile so rože, namenjene Irmi." se je opomnil Kirgh'r.
44Vem," je rekel Bog. "Tedaj ji je bilo sedem let. V oŠ, kaj se je potem zgodilo z njo?"
"Ne vem."
4 * Poročila se je, vzela O-ka-rja, tovarnarjeveura sina, zanosila je in za splavom umrla. Se spominjaš Rudija Zarul>o-va?"
Kaj se je ž njim zgodilo?"
44&el je bratec, k mornarjem in je v Rombaju propwdel. Vidva sta bila najbolj raai>osa-jena fantina v vsem mestu.
imel živali in držail je dano besedo. Naj navedem njegove dobre lastnosti."
44Hvala," je rekel predsednik, "ni jKitrebno. Obtožencu morete kaj navesti t ~vojo obrambo?"
44Ne," je rekel Kugler ravnodušno. kaj ti zdaj mu je bilo res vse eno.
Poljub ha Japonskem
Japonci si ne delajo nobenih sivih las, kadar spravljajo s svojimi bombami in bajoneti sto titšoče kitajskih ljudi, večinoma žene, starce in otroke na dragi svet. V dragih ozirih
dovolj zgodaj, da morejo obiskovalci pravočasno domov.
Japonska filmska cenzura je slavno znana. Predvajati ne j smejo filmov, ki kažejo zločin-
ce, prelivanje krvi, železniška
^So,lnik': se -podajo k po-j P«. tf,>iČHo nvetohlinski, b* ^astrofe ali vladarje o>eb-- veto van ju," je proglasi! pred-	v zadevah -|aviie mo juosti s človeške strani. Poza
IjiPE^
Najboljši prijatelj
v nesreči
jet
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti.
ČLANSTVO: 52,000	f»r,u,
PREMOŽENJE: $6,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glarnl stan:
2657-59 S. Lawndale Ave,, Chicago, 111.
Ferdinand Kugler je že z desetimi leti kradel in na debelo lagal; hodil je v slabo druščino, kakršna je bil pijanec in berač Diaibola, s katerim je delil hrano."
Sodnik je zamahnil z roko, češ, da to ne spada sem, toda Kugler je vprašal plašno. "I11 kaj se je zgodilo z njegovo hčerko?"
"Z Marženko?" je rekel Bog. 44(%»to se je izgubila. S štirinajstimi leti se je prodajala, z dvajsetimi leti je 11-mrlu in v smrtni agoniji se je spomnila t^be. S Štirinajstimi leti si pil in uhajal z doma. Tvoj oče se je do smrti žalo-stil in tvoja mati si je iz joke la oči, osramotil, ri svoj doni in tvoja sestrica, tvoja ljubka sestra Marta ni našla ženina, in bi jo prišel i-kat v morilčev doni. Še vedno živi samotno in bedno in se prežjvlja z malimi izdelki, s katerimi jo milosrčni ljudje |M)iii/u jejo.''
"Kaj pravkar dela?"
"Zdaj je prav:kar pri Vlrku v trgovini in kupuje uiti, da bi šivala do nori. Sr spomiuj«j<š te trgovine. Tam si kupil ♦navričasfto stekleno kroglic-ko ti je bilo šest let, a že prvi dan si kroglico izgubil in je nikakor nisi mogel najti. Sr spominjaš, kako si tedaj besno in neutolažljivo tulil
"Kam neki se je takrat za-k< talila.'** je vprašal Kugler napeto.
"Vendar v odtok j>od kapjo. Vidiš, bratec, tam leži Še vedno in od tega je že trideset let. Pravkar nu zemlji dežuje in kroglica se otresa hladne in besneče vode."
Kugh*rja je prevzelo 111 sklonil je glavo. Toda predsednik je nataknil očale in mimo rekel:
44 Pririi, preiti morama k stvari. Je obtoženec moril?"
'Priča Bog je prikimal. 44Devet ljudi je ubil. Prvega pri pretepu. Zato se je v kriminalu |>okvaril. Draga je bila nezvesta »ljubica. Tretji je 'bil starec, ki ga je oropal. Četrti je bil nočni čuvaj."
4'Kaj je umrl?" je vzkliknil Kugler.
44 Umrl po treh dneh," je rekel Bog. 44V hudih bolečinah. Zapustil je šest otrok. Peta in Šesta žrtev sta bila dva stara možička. ubil ju je s sekiro, a naišel je le šestnajst kron. ker sta imela preko dvajset ti*oč."
Kugler je poskočil.
"Prosim vas, kje pa?"
44V slamnici," je rekel Bog.| 44V platneni vrečici pod slanini ca, kamor sta skrivala svoj denar, ki sta ga bila priskopa-rila z lakoto in oderaštvom. Sedniiega človeka je ubil v A-nieriki, bil je novodošlec, krajan, ki si, kakor otrok, ni vedel pomagati."
**Tako, v slamnici je bil Skrit." je presenečen šepetal Kmgler.
44Da," je nadaljeval svedok. 44Osmi človek je bil popotnik, ki se mu je priključil mi cesti,-kjer * o ga preganjali. Prav tedaj je imel vnetje pokostni-ce in je blaznel od bolečine. Bratec, mnogo si pretrpel. Poslednji je bH orožnrk, ki ga je pobil, tik preden je umrl."
"Zakaj je moril?" je vprašal predsednik.
4 4 Iz istega vzroka, kakor drugi ljudje," je odgovoril Bog. <4Iz zlobe, iz želje po denarju, iz osvete in slučajno včasih, \i veselja in drugič iz potrebe. Bil je radodaren in je včasih pomaga! ljudem. Bil je Ijube&aiv do eoaok, rad je
.ra,1<*"	Ibiti ne smemo, <la velja cesar
Kdor živi v Toki ju, mestu, na fJaponskem za božanstvo.
iki šteje 6 milijonov ljudi, mo- Prei>0vedaiii so v filmu tudi
sodnik in trije posvet o vale i so re oddaljili. Bog in Kugler .sta ostala v.sodni dvorani.	,
1 -Kdo so ti le?" je vprašal!1'41 b,tl ob 11 zv^er doma, ta-
Kugler kažoč z glavo za odha-ik° <lolo<''it stro^a Uredim. (V iaioiMmi.	pa živi* v kak('ni Predmestju,
4<Ljudje kakor ti," je odgo-jVoril Bog. 44NV. svetu so bili isodni-ci in zdaj sodijo tudi tu." j Kugler si je gr'rzel prste, j 44Mislil soni — doslej »>e nisem brigal za to, ali — priča koval sem, da boste sodili vi, j kakor — kakor —" i 44Kakor Bog," je dokončal
(Nadaljevanje na 4. str.l
poljubi. Tudi v naslovih in napisih filmov ne .miic biti be »sede poljub. Kdor |H»(a^a si lahko noč spremeniš v dan.! kakšno važnost na nočno živ-ne da bi se k lo za to brigal, j ljenje, ne najde v Tokiju nič V T< kiju jt' samo osem ples. temu po<lobnega. pač pa v -o-nih lokalov in t-udi ti morajo biti ob 11. zvečer zaprti. Za-
sedni Jokohami. A celo tam se dogaja, da |>oJici.ja ponori
BLAZNIKOVA
Prati ka
za leto 1939
Cena 25c
V s poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York« N. Y.
ustavi avto. v kakšen moški
katerem sedita in ženska, ker ta
prejo jih pa seveda večinoma že prej, ker je treba prej domov in se 41 dostojna " ženska v j se hoče prepričat i. dali tako »j>ozni uri ne sme več ka-i poročena. (V nista ali pa če zati na ee^ti. Isto »e < kine-jtega ne moreta dokazati. m< ra matografi. Tudi ti =se zaprejo1 dama takoj izstopiti in iti <a
ura domov. <'e bi komu pri (šlo na um. visi 1*1 svojemu l<-jklelu na primer pred njeirmi vrati za slovo dal p»>ljnb. bi -e mu lahko zgodi I o, da bi uri dekle to noč zaprli. Skratk»>. de žela do skrajnosti normirane in paragrafi rane morale. \>aj v ma.fhnih stvareh.
Poučni spisi:
AHK'S NEW AMERICAN INTCRP KETER. —
Trda vez. U79 stran'	Cena $1.10
Učna knjiga za Neuice iu ca oue, ki so liein-Kioe zmošoi.
AMERIKA IN AMERlKANCl. Suiul Kev. J M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano
Opis posuuiezuili držav; priseljevanje Slovencev ; njiliova društva in dru?« tanwue ustanove. Bogato ilustrirano.
Cena $5.00
AMIIKŠKO SI.O VENSKO UIIKILO. SciuvU dr.
F. J. Kern. Vezan^	Cena $2.00
BURSKA VOJSKA. »5 strani.
Cena 40c
BODOČI DRŽAVIJAM naj uroi- knjiiiro — "How to become a eitizea af tue United
States".
V tej knjigi so vsa pojasnila In zakoni za naseljen*-	Cena 35c-
BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani.
Cena 35c.
DENAR. Spisal dr. Kari EngliS. 236 strani
Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodno-gnspodar-skt strokovnjak, je razSiril svo.*» delo tako. da bo služilo slehernemu kot orientačni spis <9 denarja.	Cena 80c.
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal F ran jo Dular. 278 strani. Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike.
DO ORHIDA DO B1TOLJA. 1— -trani.
Zanimiv potopis • slikami Matln krajev naAe stare domovine,* ki mi Hiorebcem le malo sna ni.
Cena 70c.
(jOVEOOREJA. Hplml K. I^jcvart. 14» siranL S allkaf»*
Cena $1.25
IZ TAJNOSTI PRIRODE. strani.
Poljudni aplal o naravoelovju In aveadoaDan-rn.ru.
Cena 50c.
KO KONJEREJA. Sestavil Vaieutin Razinger, »4
strani. Cena tidoves .... JS% BroS. .... JI
KRATKA SRBSKA ORAT^-TIKA. 68 strani
Cena 30c.
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani-
Cena 30c.
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Ves.
Cena $1.25
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 >tr.
• Cena 50c.
KUBIČNA RAČUNICA. Trda »e*. 144 -te. ' * Navodila ca Izračuna nje •krogtofa. /euae> ga in tesanega leaa.
Cena 75c.
LJUDSKA KUHARICA, najnovejfia tu praktična zbirka navodil za kublnjo In dom. *
Cena 50c.
MATERIJA Ib ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Cermet). S slikami. 190 stran' Nauk o atomih, molekuHb In siektroaitb. Poljudno pisana razprava o Ininftin moderna ananoatL
Cena $L25
MLEKARSTVO. Spiaai Anton Pevc. 8 slikami 108 strani.
Knjiga an mlekarje 1« UabiteU« mlekarstva sploh
Cona ItOO
Kuharske
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA
Nojnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c.
KUHARICA
965 navodil, 255 strani. Cena: bros. $1.25, ves. $1.50
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša izdaja, 728 strani.
NA KOD, K* IZUMIRA. K'l al rant.
I'oijmlfn milu najm^vernejAega naroJa na svo- J tn. uiegove 6eit*e ln navade.
Oena 40c.
NAŠE ŠKODI^11 VE ŽIVALI v 1'OlMllil in BESEDI. Opisal Fran Erjavec, 224 strani. Bro^.
Cena 40c.
OBRTMI KNJICOVODHTVO. 2r»8 strani. Vez.. Knjiga je namenjena v prvi vrsti 7a stavimo, umetno in strojuo ključavničarstva »««r žele-loiirarstTK.
Cena $2.50
ODKKlTJK AMERIKE, spisal H. MAJ Alt. TrIJ« deli: lt»2. 141. strani. Cena int>hko ves Poljuden in natančen opit »Klkriga novega p" sveta. Spis se čita kakor zanimiva jxjvest ter Je sestavljen i»o najltoljšiU virih.
Cena 50c.
PKAKTlC'NI RAČUN AR. Tr.Ja ven. 251 «tr... Priročna knjižica, ki vsebuje vse. kar Je pri nakupu <n prodaji i>otrebno.
Cena 75c.
PROBLEMI SODOBNE tlLOMlHJE
Spisal dr. F. Veber. :t41 strani.
Knjigo toplo prl|K»ročaino vsakoiuur. ki se J?
hofe s<>znanlti z glavnimi čuaini sodobna
filozofije.
r	\ Cena 70c.
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. J 413 strani.
V	knjigi so opisani predlandnikl jn idejni nte- t s. meljitelji te avojevrstlio ,*uake struje.
Cena $1.50
SPOMINI, trglst.: Jože Lavtižtir.) 343 strani.
V	tej len Jul «»bnja na* znani (»otoplsec. ftupnlk Lavtltar s|»omiue na avoja bresrttfrvllna jo-
ji tovanja.
\ - Cena $1.50
SPLOftNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE.
Cena broš.	Cena 50c.
SLOV.-ANGLESKI IN ANGLEŠKOSLOVEN-
SLOVAR. 148 strani.	Cena 90c.
8LOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. 143 str.
Druga polovica knjige vsebuje nem$ko-alo-venskl slovar ln kratko slovnico aloveuskega ln nemškega Jezika.	Cena 40c.
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 atrani.	Cena 75c.
UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovBe.
Cena broa.	C©na 50c.
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani.
Zbirka zanimivih in kratkoč-asnih spretno- f stl; burke in Šaljivi poskusi: vedeževalna tabela; punkUranje; rastavlce.
Cena $l.i5
VODNIKI IN PREROKI. 128 strsnL
Knjiga Je lzSIa ▼ založbi Vodnikove dražbe ter vsebuje iivljenjeplse mož. ki ao s svojim delom priredil slovenski narod aoienjstva T svobodo.	Cena 60c.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 atrani.
Zanimivosti Is ruske agodovlne ln natanCen opis vojažke republika aaporo&klh komakov.
Cena 50c.
ZDRAVILNA ŽELlSČA. 62 stranL
.„. _	Cena 50c.
VERNE DUSE V VICAH
Spiaai Prosper Merimee. 80 atrani. Cena.. .M Eden aajboljžlh aplsor francoskega mojstra, vaeta Is našega kmetakega HvUenJa.
VOLK
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA _Me
'fjidki .-S!V: , .J,.. EMi-



"9EXS WK BO0 A""—New Tort * r * -
Tuesday, January 24, 1939
SLOVENE T YUGOSLAV? DAILY
SLEHERNI 5!>c!>c5w
W.llllllllll.flllttlliii^jiitllltiii,
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA ''GLAS NARODA" PRIREDIL L H.
= 37 =
4 * Zelo ddl>er, prikmpljiv fant," pravi gospa Reicfliertova. Toda Ounda takoj prične #ovK>riti o čem dnugem. Ni hotela pritrditi, pa tudi ne povedati svojega mnenja, kajti sicer bi ji izdala svoje resnične občutke. .
Greste proti doimi in gospa Reiclie«rtova smatra svoj iz-prehod za končan. Gunda pa hoče še nekoliko hoditi in ker si misli, da je dr. Roland od«el, gre zopet proti jezeru in skozi vrata v ograji in po stezi dalje.
8 pospešenimi koraki gre proti jezeru in gre dalje v isti ^meri, v katero je šel dr. Roland. Še ne prde daleč, ko ga zagleda sedeti na klopi poleg jezera. Korak ee ji vstavi, takoj se hoče zopet vrniti, tedaj pa Roland že poskoči in ji atopi nasproti. .
*\Ali sem sedaj srečen, ali ne? Ravno sem hotel iti dalje, ko sem -nekaj čaisa tukaj počival, tedaj pa sem vas videl prihajati in aem seveda ostal."
Gu>nda zardi in se jezi, ko začuti, da so ji lica vroča.
"Tako--** s težavo spravi skozi ustnice. In jezi se| ...	. .	.
tudi zaradi tega, ker se ^ama sebi zdi zelo neumna, ker ji ni Tellk Y?8 'n <?al slutiti te-pritšlo nič drugega skozi letnice.	zave' kl ^J™	svet p
Roland pa zopet povzame besedo:	premagano Nemčijo. Angleži
"Veste kaj se mi zdi in kaj vam moram na vsak način Potopljene ladje pozneje povedati?"	[dvignili, niso jih pa mogli upo_
"Kaj?"	i rabiti za nič drugega, kakor
"Da zelo grdo postopate z menoj. Prejšnjo nedeljo sem za ^^r el-Z°* cele ure taval okoli v <ui>anju, da vas bom videl, toda se niste Isa Madžarskem J« od 21.
Malo pogleda v preteklost
Dogodki se odigravajo tako vi karieri in je dalo navzlic hitro, da je ti^to, kar nas za-1 njegovim poznejšim zmagam nima, jutri že zbledelo, mesec slutiti, da bo njegova zvezda dni pozneje pa je pozabljeno.'kmalu zatonila.
Leto 1939 nas spominja na vr sto dogodkov, ki kažejo še danes v innogočem svoje (posledice, ne da bi se jih ljudje prav zavedali.
Pred desetimi leti smo bili vsi pod vtisom strahovne zime 1928-29, na katero nas hoče letošnja zima spet spomniti.
Pred 150. leti, leta 1789, pa lje zaibesnela francoska revolucija. 12. julija je prišlo v Parizu do prvega krvavega spopada. 13. julija «e je ustanovila meščanska milica in revolucionarna mešana uprava. Dne 14. julija je sledil že naskok na Baetiljo. Po zavzetju
Dvajset let tega, leta 1919 te trdnjave monartiistične via
/lnrialn	.. .1__'____" _____• * ___ w • •
je divjala prve tri mesece v Nemčiji grozotna državljanska vojna, v kateri so iimcli glavno besedo topovi, strojnice in letala. Ntajhujjše je bilo v Berlinu, kjer je upor špartakov-cev zahteval tisoče smrtnih žrtev. Dne 21. junija istega leta se je pred očmi Angležev v zalivu Scapa-Flow po iniciativi njenih poveljnikov in moštva potopilo internirano nemško vojno brodovje, 74 edinie. Dogodek je napravi! na ves svet
pokazali. Danes pa, — no, ste se tudi komaj zmenili za mene. Gospa Reichcrtova mnogo bolj prijazna kot pa vi."
Gunda se pokarajži in ko gre dalje, pravi skoro brezpo-men$>no:
"Žal, da je gospa Reichcrtova že šla v hišo in zato ž njo ne morete več govoriti."
Roland jo žareče pogleda. .
"Verjemite m i, gospica Gunda, da me v resnici zelo veseli, da morem enkrat sam z vami govoriti. Dovolj težko ste mi napravili, da imam dovoljenje za to."
"Ne vem, da bi vam bila to dovolila, toda vi, predizneš, za to niti ne vprašate."
To je hotela Gcnda povedati hladno in odbijalno, toda Roland in tudi Gunda gledata tako smešno resna pri teh besedah, da se oba glasno zasmejeta.
"Zato pa bova sedaj pametno govorila," pravi Roland. "»Kako pa kaj gre vašemu gospodu bratu?"
"Hvala, zelo dobro."
"Ali je s svojo -shižbo zadovoljen?"
"Da, zelo zadovoljen."
"Ali je v Švici nameščen kot inžinir?"
"Kako pa pridete na to vprašanje?"
"No, to -sem *i mislil, ker mi je arospa Plitka, ki je tako prijazn in toliko govorila, povedala, da je vaš brat inžinir in aa je dobil sijajno «!iržbo in je takoj odipotoval v Švico. Ali nisem zelo iznajdljiv in dober odvetnik?"
Gunda se zasmeje.
"Dukaj pa niste pok-azali mnogo svoje zn«ožnosti in v resnici ne vem, ako bi vari hotela vzeti za svojega zagovornika.
Roland jo začiuden pogleda in Gunda prične pojasnjevati.
4'Da je inžinir, imate prav. Sedaj .pa je tajnik gospoda We rde rja in ž njim in njegovo ltferjo v St. Moritzu na zimskem športu. Ali je sedaj zadoščeno vaši radovednosti?"
"Pr»v lepa hva.a, hvala, lepa gospica. Še nekaj. Ali se bo vaš gospod brat kaj kmalu vrnil v Berlin?"
"Prav kmalu; mogoče že v nekaj dneh."
"To je dobro."
Gunda ga malo začudeno pogleda. .
"Kaj je dobro?"
"Da morem tega prikupljivega mladega inoža spoznati. Ako bo>te enkrat stanovali v hi&i mojih starisev, in vas bo va£ brat obiskoval, tedaj saj upam, da se bom ž njim spoznal."
Hans Roland j" bil optimist in sam pri sebi je trdno sklenil, da mora to -ljubko dekle, ki se ga je navidezno tako branlo, ki pa se imu v resnici ni moglo več ubraniti, biti njegovo.
Gunda prčne nekaj hitrejše hoditi, pa sama ne ve, zakaj. Ali se je bala? Ne, toda njegova bližina, njegova stalna ve-selost, njegova živahnost, vse to jo je povsem, prevzelo. .
"Sedaj pa se moram vrniti, ker nočem biti prepozna," mu naenkrat pravi.
In kot bi bilo a&mo po sebi najbolj razumljivo na svetu, ji Roland odgovori:
"Ddbno, pa se dbrnite."
Gunda je bila razoročarana. Tega človeka ni bilo mogoče praviti iz ravnotežja. Toda sama je ie bila v popolni zadregi. Ko bi pokaral *e malo več poguma, tedaj — in Gunda zopet koraka dalje.
Pri vrtnih vratih se prisrčno poslovita. Gunda se več ne upira in ni nejevoljna. Hans Roland dolgo stiska njeno malo roko. In Gu-nda mu dovoli. .
"Kdaj *e zopet vidiva?" jo smeje vpraša.
"Videla? To vendar ne gre. Ne — ne morem — ne Sinem. Saj veste. Moj brat, Werderjeva dnužina in oli —-pora bite, kar je bilo danes popoldne in ne mislite več na to. Ljubfii mi je tako."
Toda, kakor bi vedel, da je bilo to, kar je Gunda ravnokar izgovorila, (prav velika laž, in kot bi čutil, da v njenem «rcu Igleda popolnoma drugače, kot .pa je kazala, in da samo ni vedela, kaj bi z novimi, nepoznanimi občutki, jo nenadoma privije k sebi in jo prisrčno in iskreno poljubi na ustnice. Nato pa jo izpusti, ji stisne roko in predno Gunda vse to razume, Roland fe teče po potu dalje in še enkrat zakiiče:
"Na fkorajHnje veselo svidenje!"
"Predrujež! — Ljdbi predrzne«!" mrmra vsa zmedena pred se, nato pa gre akoei vrt iproti hi£i.
Nato Roland postoji sredi pota, -s klobukom v roki, dokler mu Grada ne izgine izpred oči.
Ufctta arifcodnM)
da vine se je revolucija razširila takoj na vso deželo. Začela se je nova doba v zgodovini.
Tako bi lahko po desetletjih in petletjili nazaj zasledovali tragično zgodovino človeštva. In kaj nam prinese letosnie leto z usodno devetieo?
TUJSKI PROMET V CELJU.
V mesecu decembru je obiskalo Olje 926 tujcev (799 Jugoslovanov in 127 inozemcev), nasproti 1078 v lanskem decembru. — Pri celjski borzi dela je 1. januarja v evidenci 864 brezposelnih (752 moških in 112 žensk.) Brezposelnost je v zadnjem času zn-atno narasla.
Ako Vas zanima le-
marca do 1. avgusta imela v rokah moč strahovlada Bole
Kuna. Zadušila se je končr,«,	po čtivo. naročite si
t ako rekoč v lastni krvi.
Pred 23. leti, leta 1914 je bila vrsta velikih dogodkov, ki bodo zapisani za vse čase v knjigi svetovne zgodovine. 28. julija se je začela svetovna vojna, ob koncu istega leta je bilo že 7G60 milijonov ljudi v vojnem -stanju, približno polovica tedanjega Človeštva.
V	-avgustu 1914 je umrl papež Pij X.
Pred tridesetimi leti, leta 1909, so imeli v večno nemirni Španiji krvave nemire, ki so dosegli višek v Kataloniji, kjer so uporniki zažgali med drugim 38 samostanov in cerkva, ter pobili mnogo duhovnikov in nun. V španskem Maroku je divjala vojna z Rif-skimi Kalbili. Dne 25. julija je Ixmis Bleriot z enokrovni-kom 'kot prvi preletel Rokav-preliv med Calaisom in Dovrom, dogodek, ki je uvedel takorekoč novo dobo v razvoju mlade aviatike.
Pred petdesetimi leti leta 1889, se je zgodila ena izmed najtemnejših tragedij, kar jih pozna svetovna zgodovina. V noči od 29. na 30. januarja sta v lovskem gradu Maverlingu izvršila samomor avstrijski prestolonaslednik Rudolf in njegova Ijubavnica baronesa Marija Večera. Kakšno senzacijo je zbudil ta dogodek, vemo že vsi, saj pozneje ni minilo leto, da bi se ne pojavila kakšna nova. verzija o tej drami. Šele dolgo po zlomu monarhije, ko so odprli državne arhive, je prišlo nekaj luči v to temno ljubezensko zgodbo.
V	letu 1859 je zletela v zrak avstrijska vojna ladja "Triton" in sicer-pri Dubrovniku. To je bih) dne 8. maja, V oktobru je izginil med viharjem ob angleški obali v globino angleški potni šik i parni k, "Royal Charter" in z njim je poginilo 459 ljudi.
(Pred ipet in osenridesetimi leti leta 1854 je pobrala kolera v Evropi 150,000 oseb. V Španiji so imeli običajni vojaški upor, ki so ga zadušili s krvjo. Na Ktajskem je bila običajna državljanska vojna. V vojnem stanju je 'bila budi Rusija s Turčijo.
Pred sto tridesetimi leti, leta 1809, je v maju Napoleon pri A^pernu doživel svoj prvi veliki poraz. Teden dni pozneje so Tirolci pod Andrejem Ho-ferjem na gori Isel pri Inomo-stu tako odločilno potolkli ba-varwko Napoleonovo divizijo, da Be je Tirolska začasno osvobodila tujega gospodarstva. Bi-, lo je usodno leto v Korzičano-1
^ Slovensko - Ameri-kanski Koledar za tšT leto 1939.
z
EMLJEVIDI
ZNIŽANE CENE
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI:
JUGOSLAVIJA ........... 25
CANADA ________________________ .40
ZEMLJEVID CELEGA SVETA
Gena. JSS
ZEMLJEVID AVSTRIJSKE-ITALLJANSKE FRONTE
(L. 1918) ..........J85
ZDRUŽENIH DRŽAT
Mali zemljevid (velikost 12*20 inčev) .............1«
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alibtaa, Arkansas, A risana. Colorado. Kanaaa, Kentucky. Tennessee, Oklahoma. Indiana, Montana, Missippi. Washing-ton, Wyoming
Cena 20 centov
TURISTIČNI VODNIK
nilnols. Mli seta. Michigan, Wert Virginia, Ohio. Now York. Virginia
Vsebuje glavne ceste, železnice, električne proge, okraji, mesta, trgi, vasi, poštni uradi, jezera, reke Itd.
Posamezne države 30c.
Narofllom Je priložiti denar, bodisi ▼ gotovini. Money Order all pofttne znamke po 1 ali t trata. Co poAljete gotovino, -rkumandl rajte
KNJIGARNA
"GLAS NARODA"
216 W. 18 St., New York
DVE ŽRTVI POLEDICE.
Ko je sla 15-1 etna Antonija Koželjeva iz Št. Jurija ol> juž-j ni železnici na vlak, ji* padla) na zamrzlih tier in si nalomila) desno rdko v zaff>estju. Te dni jo padla 49-letna občinska rova Marija Tratnikova iz Šinart nejra v Rožni dolini na poledenelih tleli, t«-r se hudo f>o-škodovala |»o nosri in relirih. Ponesreeenki ne zdrsi vi ta v celjski l>olnišnici. .
POSLEDNJA SODBA
(Nadaljevanje s 3. strani.)
VSE PARNIKE
m
LINUE
ki so važne za Slovence
zastopa:
SL0VEN1C PUBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 210 W. 18th 8L, New York. N. V
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan ln tretja pa leto. l>a nam prihranite nepotrebnega dela in stroSkov, Vas prosimo, da skušate naročui-no pravoCasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali rs kateremu izmed zastopnikov, kojlh imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravi, čenl obiskati tu<r. druge naselbine, kjer je kaj našib rojakov na**-1 jenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Lauahin
COLORADO:
Pueblo. Peter C-altg, A. Safti« Walaenburg, M. J. Bay ok
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Tup—B^
ILLINOIS: Chicago, J. BevčU Cicero. J. Fabian (Chicago, (Tjutro
Id Illinois) Joliet, Jennie Bambicb La Salle. J. Spe deb M&scoutab, Frank Angnatln North Chicago ln Waukegan, Mats.
IVarkk
MARYLAND:
Kltaaniller, Fr. Vodopivee
1IICHIOAN: Detroit, L. Plank ar
MINNESOTA: Chlsholm, Frank Goule, J. L.rxan'<h Ely. Jos. J. Pesbel Eveletb. Louia Oonio
..Gilbert, Louis Vessel Hlbbing. John Povge Virginia. Frank Hrvstlcb
MONTANA: Roundup. M. M. Pan Ian Washoe, L, Champs
NEBRASKA:
Omaha. P. Brodertck
NEW YORK:
Brooklyn, Anthony Svet Oowanda. Karl Uttlo Falla.
OHIO:
Barberton, Frank Treha Cleveland. Anton Bobek. Chas. Kar linger, Jacob Resnik. Joh» Siapmk Girai-d, Anton Nagode Lorain. Louis Balant. John KumAs Youngstown, Anton KlkalJ OREGON:
Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Broughton, Anton Ipaveo Conemaugh. J. Brezove« Coverdale in okoUca, Mr*. Irana
Rupnik Export. Loo&s SupaniM Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math ffnmln Fr. Blodni kar Oreensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferencbak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant TauielJ Luaerne. Frank Bsllocb Midway, Joud 2ust Pittsburgh In okolica. Philip Progar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrar
West Newton, Joseph Jot an.....
WISCONSIN. Milwaukee, West Allla, Fr. Skak
Sheboygan, Joseph K»M WYOMING: Rock Springs. Lads Dlamondvllle, Joe Bol ten
Vsak zastopnik Izda potrdilo ta seo to. katero jo prejoL Zastopnika topi«
fTPMAVA *OMs 44tADA'
Veliki starec. "Toda je že tak<» prav. Ves, ker vse vem, sploh ne moreni roditi. To nikakor ne gT«\ Ali veš, Ku^kr, kilo te je t< krat izdal
"Xe veiH," je rekel Ku^l«*r |>resenee«*no.
"'Lnkea, natakarica, izdala te je iz ljubosumnosti.**
* 'Oprostite/* r^e je osmelil Kmrler, ".pozabili ste navesti. ,da s«'iii v (. M i i ca vru ustrelil ti-stetra nirvretlneža Ti*«ldyja.**
"Kje ni'ki,** j<* pristavil B«^ "ta se je takrat izlizal iu zdaj živi. Vem, da .i«^ demin-cijant, in vendar ji* bratec, velika dobrieina in ima zelo rad otroke. Pa vendar nisi nihrlil. da more biti kdo jiopoln nie-vrt*«lnež *"
"Zakaj neki vi — zakaj ti. Bo«;,	ne sodiš.*'"
"KVr v>e vem. i''e bi sodniki vse, prav vi-»* vedeli, bi n«' mojrli soditi. Ko bi vse razumeli bi jih od vse«ra teira 1<* srce bolelo. Kako bi te moir«*i soditi? Sodnik pozna le tvoje zločine, jaz pa veni o t«*bi vse. Vse, Kniirler, in zato te ne morem soditi.**
4*In zakaj sodijo prav ti lju d je — tudi v nebesih!**
"Ker človek vidi človeka. Jaz sem, kakor vidiš, le priča,. ali o k*azni veš, o kazni odločajo samo ljudje — tudi v nebesih. Veruj mi, KuutIit, da ,i<* tako prav, ljudje ne zaslužijo dru^e pravice, kakor človeške.**
Ta trenutek »;»> se vrnili sodniki s posvetovanja in predsednik poslednjega senata je z gromkim srlasom rekel:
"Kuprler Ferdinand se ol»soja zaradi devetkratne^a |m>-novnep^i zločina zavratneirii trmora, jn>kolja in ropa. zaradi
nedovoljene mwnje orožja in ,„„,„„- „„.„„,, ,„„„„, .......... ,,„!
zanuli kraje rož na dosmrtno tiiiiiiii,',,i:iiui!ii> ''i.huiii" i|»'iMnii',",»n»i
KRETAJNJE
PAKNIKOV
SHIPPING NEW.'?
28. januarja:
C'haujplaiii v Havre
Conte di Savoia v Genoa
1. februarja : Detut-schland v Hamburg
4. februarja : Aquitauia v Cherbourg Roma v Genoa 8. februarja : Hamburg v Hamburg
10.	feltruarja :
Qu^'ii Mary v Cherbourg
11.	februarja : Rex v Genoa Paris v Havre
I.1.	februarja :
St. l^tuis v Hamburg Sat urn i a v Trst |K. februarja:
Aquitania v t'berlmurg 22. februarja :
Ha!i>a v Hamburg 'SI. februarja :
de Fram-e v Ha*re
24.	februarja:
I le de Fran«« v Havre 21. februarja :
yiioii Mary v t'herl»«>urg
25.	februarja: VuU-ania v Tr.>t
1. marca:
Iteulx-blaiKl v Hamlmrg .'i. man a : Normandle v Havre
marca: ltex v Genoa Aquitania v l'ln-rln»urg 8. marca : Hamburg v Ilamliur^ lO. marca:
(Juit'ii Mary v CberlMairg
II.	marca:
1'aris v Ilavre Golite di Savoia v Genoa 13. marca:
Si. !>>uis v Hauiliurg 18. marca :
Roma v Genoa
lie de France v Haire
21.	man a : Euro|ta v Bremen
22.	marca:
Ilatc^t v Ilamltur^
24.	man-a:
Q«e«»n Mary v Cherbourg
25.	mar«-a : Rex v Genoa
28. marca:
Bremen v Bremen 21». marca :
I>eutschland v Hamburg
kazen v peklu. Kazen nastopi 'takoj. Prosim, naslednji slučaj. Je tu obtoženi France Macha?**
Ithijlliniitii,..(iiiilll:!,, ,,|iillliil: .qdlllilii,, ....................................................
ADVERTISE IN
4*GLAS NARODA-
-----		
	■ A ^a^MPPH	
V stoterih slovenskih domovih	L /S^^SSSSSk1 - a Tik. ft . - j^bf^^a^B^unaLtjis	i
boste našli to knjigo umetni-		
ških slik. Naročite jo še vi.		
"Naši Kraji"		
Slike so iz vseh delov Sloveni-		
je in vemo, da boste zadovoljni.		
Zbirka 87 fotografij v bakro-		
tisku na dobrem papirju vas		
stane — *		
•i.		
t	Bohinjsko jezero	
KNJIGARNA "GLAS NARODA" : j 216 WEST 18th STREET. NEW YORK