Stov. 196 TRST, nedelja 17. julija I9IO. Tečaj XXXV _ i J _JL!_LL«ii'dje 12 HAJ A VSAK DAN V MM9HBMMBBB9S ^^ NAROČNINA ZNAŠA r*ti »k Miljah in praznikih «ta 6.t ifa &ar»a*el}iiU» ih t. sfutraj. ?usaoii6se ltev. te prodajajo po S nvč. (Cutot.) v mnogih wtb*t.'fcrn»h t Trstu in okolici, Gorici, Krcnja, št. Petra, Postojni. Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-t^Ja), Dornkere^a itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 gtot.). is^f.AS: OE RAČUNAJO NA MILIMETRE v široko«ti 1 toiea«. OEIsE: Trgovinski in obrtm oglasi no • o t. mm, »rurtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 rnt 20 E., vsaka .^»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave , Saucosti". — Pl&čnje s« izključno le upravi „Ediaosti*. .»■us — Plažij^vo In utoiljiva - Trstu. ====• Glasilo političnega ®ru*tv* za Primorsko. jr pdtMwt9i l «a *alo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece » • K; na n&. brez doposlane naročnine, se uprav*, \ D® ozira. Karetaln* ak a*4*lj«k« laltaja „SOUTOSTI" •<»«•: l«te Kron 5 30, s« pol leta Kroa S i ,0; Tai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vaaa pisma ta rs »prejemajo la rakapisl as aa >ra9aja Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati ua upra vo l*3**- UREDNIŠTVO r aHoa Glorgle Galcttl 18 (Naradal Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA.. L koasoroij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edii ▼pisarna zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, h, ii i i = Giorgio Galatti štev. 18. == Paltea-fcranlliiitiil račun It 841*652, TELEFON Ii. 11-57. iffi jgnr Obnovljenje bančnega privilegija Bančno vprašanje je bilo glavnim vzrokom padu ministerstva Wekerlevega in vzrokom ex-lexu (stanju izven zakona) v Hrvatski. V tej krizi je splaval zopet na površino bivši hrvatski ban grof Khuen-He-dervary, ki ga Madjari nazivljajo — madjar-skim 'pandurom. In ta titulirani hrvatski pandur je izvel nove volitve na Ogrskem ! In — zmagal je! Kako ne bi ?! V zvajanju volitev je grof Khuen velik mojster. Na Hrvatskem se je bil dobro iz-prakticiral. Ta Khuenova zmaga na ogrskih volitvah je v principu odločila o usodi bančnega vprašanju. Bil je že zadnji čas, da se v tem vprašanju odredi kaj meritornega, ker koncesija, dana od avstrijske in ogrske vlade avstro-ogrski banki izteče koncem tega leta Zmaga pristašev skupne banke je tako velika, da ne more biti niti govora več samostalni banki, marveč edino le o pogojih, pod katerimi se ima bančni privilegij obnoviti! O teh pogojih se vodijo pogajanja med obema vladama. In ni dvoma na tem, da ogrska zbornica brez večih težav vsprejme sklepe obeh vlad. Justovci izvedejo sicer gotovo !e takozvano „načelno opozicijou, ker so jim volitve odvzele pogum za ob-strukcijo. Triletna državnopravna borba je omogočila, da se o vprašanju podaljšanja bančnega privilegija popolnoma strokovno razpravlja. Avstro-ogrska banka čaka že dve leti na odgovor na svojo prošnjo za obnovljenje bančnega privilegija in na poziv, da se glede tega vprašanja spusti v razpravo. Še le sedaj so odrejene za ta pogajanja potrebne konferencije ministrov in strokovnih referentov. No, o pozitivnih rezultatih teh konferenc izvemo šele na jesen, neposredno pred zvršetkom starega privilegija. Na srečo se ta privilegij podaljšuje sam ob sebi, ako do 31. decembra t. I., do obnovljenja, ne nastanejo kake težave v denarnih in kreditnih razmerah monarhije. Velike važnosti je, da se že danes določi smer, v kateri se ima bančno vprašanje rešiti, ker to rešenje je velike važnosti za nadaljni razvoj vse monarhije. Kar se tiče časa, ne more biti več dvoma glede perijode, do katere se obnovi bančni privilegij. Ogrska se drži stališča, da se privilegij more obnoviti samo do časa, do katerega tečejo mednarodne trgovske pogodbe, a to je do leta 1917. To je sicer kratek čas, ali ni dvoma, da bo temu stališču Ogrske zadoščeno. Avstro-ogrska banka, kakor tudi drugi merodajni avstrijski faktorji bi želeli, da bi se privilegij podaljšal na daljši čas, toda zadovolji se že z letom 1917, samo da se pride preko do spora-zumljenja. Le da bo cena, katero bi bila banka pripravljena plačati za obnovitev privilegija, vsled tega reducirana. Z velikim interesom se razpravija o pogojih, ki jih postavlja ogrska vlada. Glavni pogoj ogrske vlade bo plačevanje v gotovem. Ozirom na ta pogoj so se v Avstriji prepričali, da ne bo tako škodljiv kakor se je mislilo. Svetovna produkcija zlata je prišla PODLISTEK. iurkica Agićeva. Povest. Hrvatski spisal Ks. Šandor-Gjafski. • Prevel Fr. Orel — Hvala ti, mamica, poglej, dovel sem ti še gospico Agičevo, — je nadaljeval. Starka je opazila dekle še le sedaj. A, kako to ? Da, da, revica moja, vse že vem. Ah, grozno! A pomirite se, bodite prepričani, da, dokler sem živa jaz, ste vsikdar dobrodošla pod mojo streho, — in privila je deklico k sebi ter jo poljubila' na čelo. — Mamica, ali si mi dobra ! Pa — da ti izpovem vse. Jurkica je moja zaročenka, — prosim te — Kaj ? — kaj ? — mu je starka naglo presekala besedo, se vzdignila s fotelja in se postavila po koncu pred sina. — Kaj mi blebečeš ? Ali sanjaš ? Mari si še vedno namreč sedaj na nepričakovano visočino ter raste povsodi konstantno — tako, da bi mogla banka vedno brez težav držati dovoljno množino zlata, ne da bi znižala obresti. Zakonito uvedenje plačevanja v gotovem, ki faktično obstoja, zboljšava pogoje za kredit monarhije v inozemstvu in moremo reči, da to ne koristi samo Ogrski, ampak tudi Avstriji. Verjetno je, da se v tem složijo obe polovici monarhije in banka, ki gotovo ne bo imela nasprotstev. Kar se tiče formalnih sprememb, s katerimi bi se boljše karakterizirala Ogrska kakor država, se tudi nadejajo, da ne bo Khuenova večina delala nikakih ovir. Slovanov. In Gaj je hotel na široki podlagi Ilirstva osnuti edinstvo južnih Slovanov in Stanko Vraz se je javil kakor prvi „llirec Štajerskeu. Od leta 1833 do 1838 je večkrat potoval na Hrvatsko, a leta 1838 je ostal v Zagrebu za vedno, da bi tam deloval kakor pesnik in književnik za omenjeno idejo. Vraz je kakor dijak nabiral slovenske narodne pesmi, ki so oslikale njegovo pesniško dušo, s svojo divno barvo enostavnosti in miline njegovo pesniško dušo, ki jo občutimo najlepše v njegovih „Djulabi-/a/z", katere so odsev vsega njegovega življenja. V njih je ovekovečil svojo ljubezen Med zahtevami ogrske vlade so važ- do ljubljene deklice in svoje zatirane domo- nejše one, ki z obnovljenjem bančnega privilegija vežejo trgovske in gospodarske kroge. Pred vsem se bodo morale odstraniti spone, ki jih nadevata bankarstvu monarhije notni kontigent in davek na note. Z davkom na note plača kupčijski svet največi del cene za obnovljenje privilegija, ker on prihaja edini pod udarec zvišanja obresti, ki so posledica davka na note. Ne more se pričakovati, da bi se država popolnoma odrekla davku na note, a vendar je en izhod: ta, da država zviša kontingent davka oproščenih not. Sedaj iznaša ta kontigent 400 milijonov kron, ali to je, ozirom na spremenjene gospodarske razmere, na vsak način premalo. Potreba kredita je enormno narastla in da mora imeti v normalnih razmerah normalen obrestnik. Opozorili smo že na to, da se ne more pričakovati, da bi se produkcija zlata zmanjševala, ker ni strahu, da bi zlato odtekalo v veliki meri. Po takem bi se od strani banke moglo brez težav zadovoljiti sedanjim pogojem zaradi pokritja not z zvišanim kontingentom. Zahteve, ki jih bo banka stavila ob obnovitvi privilegija, sedaj še niso znane. Mislimo pa, da se ne motimo, ako med te zahteve vštevamo zvišanje od davkov oproščenega kontingenta bančnih not. tc—. Stoletnica Stanka Vraza Dne 30. junija je minolo sto let, odkar se je rodil Stanko Vraz. Dve uri hoda od Ormoža, v smeri proti Ptuju, leži med zelenimi griči vas Cerovec. To je rojstni kraj Jakoba Frassa, poznejšega — Stankota Vraza. Romantični kraji spodnje Štajerske in lepe narodne pesmi so mu že v rani mladosti vzbudile pesniško žilo. Že v tretji gimnaziji je začel pesnikovati. Ko je dovršil srednjo šolo, se je podal v Gradec in tam študiral filozofijo. Kakor dijak se je učil pridno jezikov in tako se je naučil francosko, špansko, italijansko, angleško in več ali manj vse slovanske jezike. V tem času je živel v Gradcu tudi Gaj, katerega stoletnica se je lansko leto slavnostno proslavila v mestu Krapini — njegovem rojstnem kraju. Gaja in Vraza je vezala ljubezen do svojega naroda, kateri je nosil težka bremena in ni užival niti najmanjših pravic. Iz te ljubezni se je razvila ljubezen do vseh vredno njegovega položaja. — Jaz nikakor ne privolim v to. Dokler sem jaz živa, — nikakor! Sem se-li mari zato zakopala za doI veka tušem, samo da tebe pripravim do udobnosti, mogočnosti in sijaja! A to, da ?odi sedaj vse zastonj ! Jurkica je nepremično stala Hanibalu ob strani. Mrzel znoj jej je žalil čelo. Grozno ej je bilo pri srcu. „Noče me, — noče me, "a jaz tako silno ljubim njenega sina! Seveda, — jaz sem omadeževana !" — mislila e v groznih mukah sama pri sebi. Hanibal Da se je med tem izjavil milo, a odločno, da ne odstopi od svoje namere. — Jurkica, usmilite se! Ako se odpoveste vi, — odstopi tudi Hanibal, — prosim vas, blago dekle, — ne ubijajte me! To bi bila moja smrt. Da bi Radmanoviči zopet ne imeli pristopa v aristokratične kroge! Gorje mi, sem se-li zato toliko mučila ?! Jurkica, usmili se me! — in starka je hotela poklekniti pred mladenko, ki se je vsa tresla vsled razburjenosti. A Hanibal jej je preprečil to. — Ah, ako nisem vsprejela Irme, kako moreš misliti — — — Mati, ne odpiraj starih ran. Ni-li ti dovolj, da si mi preprečila srečo jedenkrat ? strok ? — Mati, umiri se. Jurkica je moja za- j Sedaj zopet — ti ročenka, — tako sem odločil. j Jurkica se je stresla ter izpustila Hani- Odločil, — brez mojega sveta ! Oh, balovo roko. Bilo jej je strašno, ko je slišala Hanibal! in starka je {zajokala, a zatem to njegovo izpoved. Starka pa se je jezila je začela zaklinjati sina, naj jej ne napravi! čim dalje bolj. Namesto dosedanjih solz tega. Drugo zaročenko. |mu jegfnašla ona, zalesketalo jej je v očeh besno. Sinova ne- vine. Iz te pesnitve se zrcali njegov tihi, nežni in melanholični značaj. Čeprav rodom Slovenec, je postal Stanko Vraz hrvaški pesnik in boritelj za hrvatske narodne pravice, a vendar ni pozabljal svoje slovenske domovine. To je opeval v mnogoštevilnih, domoljubnih kiticah v že omenjenem pesmotvoru „Djula-bije" in tudi v pesniškem ciklusu : „Glasi iz dubrave žeravinskeu. V poslednjem slavi krasoto svoje lepe domovine, posebno pa svojega rojstnega kraja. Spisal je tudi zbirko sonetov, ki jih naziva „Zvonjelnice Stanko Vraz je bil tudi imeniten satirik in epigramist. Navadno se je pod satirične spise podpisaval: Jakob Rešetar iz Cernca. Pa je znal tudi dobro orešetati. Ni rešeta samo Madjare in Madjarone ampak oreše-tal je dostikrat tudi ves narod. Zadnje je storil v pesmi : „Hrvatje pred odprtim nebomu. Leta 1842 je osnoval Vraz s pomočjo Vukotinoviča in Rakovca revijo „Kolo", ki ni zaostajala, niti za drugimi slovanskimi, niti za ostalimi evropejskimi revijami Leta 1840 je naš pesnik hudo obolel. Prehladil se je bil na nekem plesu in ker se ni varoval, je nastal iz tega tifus in potem vnetje pljuč. Nikoli več ni popolnoma okreval, a delal je vseeno dalje v uredništvu „Kola* in kaker tajnik „Matice Ilirske". V znamenitem letu 1848 je šel na vseslo-slovanski kongres v Prago. Ker je bil čislan po vsem slovanskem svetu, so ga izvolili izbrani zastopniki tega shoda, podpredsednikom. V letu 1851 je začel vidno hirati. Postajal je od dne do dne slabejši in zatisnil je dne 24. majnika svoje oči za vedno. Vrazova zbrana dela je izdala „Matica ilirska" v petih zvezkih. V zadnjem zvezku je pesnikov životopis, ki ga je spisal prof. Franjo Petračič, in pesnikova korespondenca. Njegove izbrane pesmi pa je izdala „Matica" leta 1880 združene z životopisom in kritično oceno iz peresa izbornega hrvatskega kritika, prof. Franja Marko vica. * Stanko Vraz ni slaven samo kakor pesnik in književnik. Ne — Stanka Vraza slavimo zato, ker je eden največjih Slovencev, ki je pa pregazil Sotlo ter postal eden največjih Hrvatov — eden največjih prvoboriteljev za „Ilirstvo" in južnoslovansko vzajemnost. Bil je navdušen pristaš panslavistične ideje in lahko rečemo : popoln mož v vsakem smislu besede. Velika Gajeva ideja „Ilirstva" (pod tem popustljivost, njegova energična volja jezili sta njeno energično dušo. Namesto dosedanjih prošenj počela je navajati stvarne razloge. Jurkica ni niti slišala starkinih besed, tem manje jih razumela, ker duševno je trpela grozno, gotova, da jej je starka toliko protivna le zato, ker je pred svetom omadeževana. Vsaka starkina beseda jej je prav rezala dušo. Hanibal je molčal, a ta njegov molk si je tolmačila Jurkica, kakor da odstopa materi v prilog. Stresla se je v svoji veliki ljubezni. — Mati, ne, ne! Tako sem odločil in tvoje prizadevanje je zastonj, — jo je zavrnil Hanibal, a dekle je bilo tako prešinjeno z mislijo, da je onečaščena, da ga niti slišala ni. Starka pa je še vedno nadaljevala. Na-Dosled je rekla s povzdignjenim glasom: Pomisli, Hanibal, tudi če ni vsega tega, kar sem omenila, a paziti moraš tudi na — pošten in čist glas. A kako, kako, — ko je Jurkica na takem glasu ! Oprosti mi, oprosti mi, — v tem pogledu nisi morda nič mislil. Pa ne pozabi: nikoli več ne zapečati ona ljudstvu ust, — vedno jo bodo sumničili. Nesreča je to, krivica tudi, a na svetu je tako. Ne obvaruje te preci tem ne nedolžnost, ne položaj tvoj; vzemi si v izgled kraljico Marijo An- ... . o, r:. .i: , „ u: • skupnim imenom je hotel Gaj zjediniti Hrvate, Srbe in Slovence) je našla v Stanku Vrazu svojega najboljšega, najagilnejšega in plemenitejega zastopnika. Slovenec Vraz je zapustil svojo narodnost ter postal „llirec". S tem svojim korakom se je pokazal Vraz — najpožrtvovalnejšim izmed vseh Ilircev. Zapustil je svoje narodnostno ime, da postane llirec '— Jugoslovan. Bil je prvi Jugoslovan, ki je svoje Jogoslovanstvo dokumentiral z dejanjem. Zato ga slavi ves slovanski jug. Slavijo ga Slovenci, Hrvatje in Srbi. Slavijo gal ker je bil prvi pravi Jugoslovan. Jugoslovan v besedi in delu. Vraz je pri Hrvatih prvi realiziral tip popolnega absolutnega književnika tip kakoršne premorejo le narodi velikih literarnih kultur. Vraz je bil lapidaren stilist, neodvisen kritik, nevstrašljiv satirik in dovršen lirski pesnik — idealist. Vraz je bil osnovatelj hrvatske književne kritike. On je povzdignil hrvatsko književnost tako, da je od onega časa ne samo z duhom, ampak tudi s svojimi deli kos skupne slovanske književnosti. Dela Stanka Vraza so nepozabna za Jugoslovane in zato bo tudi slovelo njegovo ime Dokler slovanski rod ima po zemlji hod ! T. C. Slovenski železničarji. (Konec). Viharno pozdravljen je nato izpregovoril drž. poslanec tov. Bu rival o tretji točki dnevnega reda, „o jezikovnem vprašanju na železnicah in reorganizaciji c. kr. avstrijskih državnih železnic". Govornik je bil že večkrat v Trstu, a nikdar ga še ni napolnjevala tolika radost, kakor sedaj, ko ima priliko, da govori o naši železničarski organizaciji. Zahvaljuje se za bratski vsprejem in izroča pozdrave zveze železničarjev za Češko, Moravsko in Šlezijo, ki šteje danes že 26.000 čeških železničarjev. Gibanje češkega železničarstva ima dvojno smer, narodno in socijalno; gre pač za tem, da bo imel slovanski delavec v svoji domovini pravice, ki mu gredo v narodnem oziru, na drugi strani pa, da se mu zlepša in zboljša življenje, da se provzdigne tudi v gmotnem oziru, kajti le tisti, ki je gmotno, gospodarsko močan, more napredovati tudi na kulturnem polju. Govoreč o jezikovnem vprašanju na železnicah je povdarjal, da je prav železnica tista pot, po kateri hodi germanizacija. Nemci so si znali zagotoviti pri železnici veliko premoč, katero izrabljajo na škodo slovanskim železniškim uslužbencem. Kjer je kaj boljšega, je gotovo v rokah Nemcev ; nemščina prevladuje povsod, povsod je na prvem mestu, dočim so porinili slovanščino kakor pepelko na drugo mesto, ali pa jo celo popolnoma odrinili. Krivi pa smo temu kolikor toliko tudi mi sami, vsa naša javnost. Vse občevanje in dopisovanje z železniško upravo se je vršilo in se večinoma tudi sedaj še vrši v nemščini, in prav to je povod, da so tu povsod, zlasti pri centralnih uradih, nameščeni nemški uradniki. Jurkica pa je vsa prebledela. Občutila je, da jo je presui.fcla neka posebna sila, in kolena so se jej šibila. Opotekaje se, je prestopila parkrat; spoznala je, da se je prijemlje omotica in nek poseben občutek se je ovijal njene duše. Naenkrat je začela trgati s sebe obleko, — razločevala ni nikogar več, zenice v očeh so se jej razširile, in — skočivši k luči je vskliknila: — Glejte, tu vidite Devico Marijo božjo Porodnico, — le glejte me, — oh, vi brezbožniki ! — Znorela je! - je zaječal Hani-3al žalostno ter priskočil k njej, da jej Drepreči, da ne bi trgala nadalje obleke s sebe. Spustil se je na kolena in solze so mu ronile z lica. Preklinjal je grozoto življenja, klical in miril ljubljeno bitje, a ona je blodila dalje in dalje in čim dalje je moral motriti nje otrpnjeni hladni pogled, ki je videl vse drugo, negoli resne okolščine, — tem grozneje je njegova duša umevala strašni udarec. Da-si ni bil več v mlade-niških letih, vendar je jadikoval, da mu je usojeno toli grenko življenje. Vso noč je revež bdel in plakal, a naslednjega jutra že je izgubil vsako nado, da bi bila omračenost duha pri Jurkici le začasna ; ko pa je dospel Maleševič z njenim tonijeto! Slepe sile življenja so to, — ki: očetom, ni zmogel druzega, nego da je 33 učinkujejo neizbrisno. Jurkica naj je sveta molče pokazal na nesrečnico, ki sicer ni več cakor angetj, ali dokler je živa, nosila bo' vpila in kričala, a je namesto tega padla v na sebi znak te obdolžitve. globoko duševno in telesno potrtost. — Mati! je zaklical Hanibal. i Pride še. ker se ne čuti potreba za nameščenje slovanskih uradnikov, dočim bi tedaj, ako bi naša javnost občevala in dopisovala s temi uradi v slovanskem jeziku, morali ta mesta zasesti slovanski uradniki. Zato je tudi naš boj za naše pravice tako težak, dasi ne zahtevamo kake nadvlade, temveč edino le ravnopravnost. Železnica je pač podjetje, na kateremu bi moral biti tuj vsak narodni šovinizem; prepojena bi morala biti edino le z modernim trgovskim, komercijelnim duhom, ne pa, da bi je bil eden glavnih namenov germa-niziranje, kakor ji je sedaj, ko se zahteva za vsakega železniškega uslužbenca, da mora biti zmožen nemščine, ker sicer ni mesta zanj pri železnici. Le na ta način je možno, da sede Nemci na dobroplačanih mestih, kjer jim ni treba dosti delati, temveč le gospodovati, dočim pa je tam, kjer je treba delati, najti edino le Čeha ali ubogega Slovenca. Možne pa so take razmere le zato, ker se je svoj čas odobril § 20 organizacijskega štatuta državnih železnic, po katerem je službeni jezik pri železnici — nemški. Kakor posledica te določbe se je postavil tudi v službeno pragmatiko § 5, ki določa, da mora vsakdo, ki hoče vstopiti v železniško službo, dokazati, da je zmožen nemščine, dočim se na zmožnost drugih deželnih jezikov gleda šele v drugi vrsti, ali pa sploh ne. (Klic: To je sleparija !) To je naravnost protizakonito, neustavno, tak zakon je neustaven in proti njemu protestiramo najodločnejše! (Klic: Doli ž njim !) Ako bomo trpeli to, pride nazadnje tako daleč, da postane Nemec popolen gospodar na naših železnicah in da ne bodo trpeli, da bi se pri železnici tudi beseda izpregovorila v slovenskem ali češkem jeziku ; saj nas že sedaj zapostavljajo, kolikor le morejo. Najortodoksnejši socijalni demokrat ne bo mogel pritrditi, da bi bilo to pravično, da moram kakor železniški delavec zato, ker sem Slovenec ali Čeh, imeti po 20 ali 30 stotink manje plače na dan, nego pa Nemec pri istem delu ! Ravno tako je pri definitivnem nameščanju. Nihče ne dobi dekreta, ako ni dokazal, da zna nemški, pa naj že služi 10, ali pa tudi več let. Dokler se ne nauči nemški, ga ne dobi, dočim pa Nemcu zadostuje, da prečita instrukcije, da ga potem nameščajo stalno že z dvemi ali tremi leti službe. Kolikokrat se potem dogaja, da je potem tisti Slovenec, Čeh ali Hrvat, ki je uvajal Nemca v službo, potem pod njim in mu mora biti pokoren. (Živahno pritrjevanje.) Toda ta zistem germanizacije gre celo tako daleč, da slovanski uslužbenci, vzlic temu, da znajo nemški, da so boljše kvalificirani, nego pa Nemci, ne dobivajo primernih mest, zlasti pri centrali ne, in to samo za to, ker niso Nemci. Koliko je postaj, iz katerih so popolnoma izrinili slovanske uradnike, zlasti na Severočeškem, I kjer bi izrinili tudi češke delavce, samo če bi imeli nemških, da bi jih nadomestili ž njimi in to vse po volji nemškega „volks-rata". Proti temu zistemu se nam je boriti z vsemi silami in povsod, saj je povsod enak. In dobro je, da v tem boju nismo osamljeni, saj smo si drug drugemu v pomoč, severni in južni Slovani, Slovenci, Hrvatje in Čehi, a z nami so tudi bratje Poljaki. — (Burno odobravanje!) Če se še ni drugje, se je vsaj tu pokazala slovanska vzajemnost in to v praksi, kar je največjega pomena. Govornik je prepričan, da mora ta vzajemnost dovesti do končne zmage, ako se vse slovansko narodno železničarstvo oprime te misli. Saj je Avstriji vendar 16 milijonov Slovanov, dočim je le 10 milijonov Nemcev. In saj tudi ne zahtevamo nič nezakonitega, saj zahtevamo edinole popolno enakopravnost z Nemci. Velikanskega pomena je za.o" za nas ljudsko štetje, ki se izvede letos. Tu pojde za naše narodne manjšine, kjer je treba varovati vsakega posamičnika, kakor tudi Nemci delajo tako. Pokazati moramo, da ne nazadujemo, temveč napredujemo! Pokazati moramo, da nas je več Slovanov v državi, nego pa Nemcev, da nam gredo potem tudi naši večini primerne pravice. Vsak nazadek bi Nemci izkoriščali proti nam, in zato je treba, da vršimo vso svojo dolžnost. Izvesti se namerava tudi reorganizacija državnih železnic. Nemci bi seveda hoteli to reorganizacijo tako, da bi ostale stare razmere, dočim pa mi zahtevamo reorganizacijo, ki bi odgovarjala dejanskim razmeram. Naj se tu Nemci ne izgovarjajo, da jim gre kakor kulturnejšemu narodu več pravic, nego drugim. Saj je dokazano, da imajo Nemci n. pr. S| odstot. analfabetov, dočim jih je v Čehih samo 6 odstot., da so torej Čehi v tem oziru kulturnejši od Nemcev. Reorganizacija mora biti taka, da prinese nam Slovanom pri železnici pravic, ki nam gredo v splošnem in tudi podrobnem oziru, a biti mora tudi taka, da bo odgovarjala modernim zahtevam trgovine in industrije. Glavna napaka železniške uprave je sedanja centralizacija. Vsi osrednji uradi so na Dunaju ; vse železnice, pa naj tudi ne dotikajo Dunaja, imajo svojo centralo na Dunaju, kar Dunaj in Nižjeavstrijsko zelo obogatuje, ker mu nosi to najmanj 28 milijonov davka, dočim pa druge dežele gospodarsko vedno bolj in bolj pripadajo. Centralizacija je torej silno škodljiva in zato zahtevamo decentralizacijo. To zahtevajo Čehi in tudi Poljaki in to z ekonomičnega stališča, v korist posamičnih dežel. — Vsaka dežela, kjer je izhodišče železnic, naj ima svojo osrednjo železniško upravo! To bi odgovarjalo dejanskim razmeram in potrebam prometa in bilo bi tudi v korist rentabilitete železnic samih. To bi bilo mnogo boljše, nego oni „sistem štedenja", ki so ga uvedli sedaj pri železnici, pri čemer na eni strani skrču-jejo Število uslužbencev in jim za to nakladajo več dela, da štedijo pri uslužbencih na vseh koncih in krajih, samo da bi našli kak vinar, — na drugi strani pa razmetavajo denar. Namesto tega „zistema štede-nja" naj se preorganizira železniška uprava tako, da ne bo več tako komplicirana, da upravni aparat ne bo tako velik, saj le obremenjuje poslovanje in je zavira. Uprava naj bo manje birokratična, naj se ne porabljajo celi kupi papirja, ki včasih več stanejo, nego je vredna vsa stvar; saj gre stvar včasih tako daleč, da postaja naravnost smešna. Naj se odpravi to; in modernega komercijelnega duha v železniško upravo — to je reorganizacija, kakoršno zahtevamo mi I (Odobravanje !) Da vidijo, ali so tudi jugoslovanski železničarji enakega mnenja, zato so prišli odposlanci čeških železničarjev v Trst. Na kongresu lige se bo razpravljalo o tem. Tudi Poljaki so se izjavili v enakem smislu. Na kongresu lige se bo razpravljalo še o drugih važnih vprašanjih, tako n. pr. o socijalnem zavarovanju, katero vprašanje se prav sedaj ventilira. Dela se namreč na to, da bi se železničarstvo podredilo splošnemu zavarovanju, proti čemer se pa železničarji upravičeno upirajo, ko imajo svoj lastni provizijski institut. Gospodje, ki hočejo uvesti to stvar, pravijo sicer, da s tem ne bi bili prizadeti sedanji železniški uslužbenci, temveč še le zanamci. Toda tudi temu se moramo upreti, kajti naši otroci so to, ki pridejo za nami, in ne smemo dopustiti, da bi se oškodovali. Alarmirati moramo proti temu vso delavsko javnost! Ugonobiti se ne damo. (Odobravanje !) Govornik je zaključil svoja izvajanja z vsklikom, naj torej jugoslovanski železničarji ob priliki kongresa lige pohite v čim največjem številu med češke brate, da jim ti izkažejo vso svojo veliko bratsko ljubezen. „Pričakovala vas bo vsa češka javnost, zlasti pa naša narodna socijalna stranka, ki vas najbolj ljubi. Da se vidimo torej v zlati Pragi, vam kličem svoj bratski „na zdar !u (Dolgotrajno burno odobravanje.) Iz dežele fantazij. I „Giornale d' Italia" je zelo zaposlen s pripovedovanjem o obisku tržaške „Univer-sita popolare* v — večnem Rimu. Tržačani so posetili tudi rimsko okolico, a ko so prišli v Frascati, so se zaustavili (to je dobesedno iz rimskih novin) v občinskem domu, da prečitajo in razmišljajo o tem-le nadpisu: „II popolo di Frascati risorto a liberta — affermava solennemente il suo ri-scatto — nel giorno II ottobre 1870 — — ametendosi al regno d' Italia — con 996 voti contro 4 — in 1144 inscritti". Torej samo štirje so bili proti zjedi-njenju Italije, a drugi odsotni!" je vskliknil neki Tržačan. In kaj bi povedal tisti Tržačan, kaj „Giornale d Italia", ako bi se imelo jutri 20.000 in več Tržačanov izjaviti s plebiscitom za zjedinjenje Trsta z Italijo ? ! Med Frascati in Trstom bi bilo mnogo, mnogo razlike . . . Tržačani so videli v Rimu nekaj imenitnega : italijanski vojaški „dirigibile ..." „To je naša nada", „to so osvoboditelji delle terre irredente" ... in ploskali so Tržačani, a odgovarjali so jim „quei bravi ufficiali... In da bi s povzdignenimi desni -cami svečano ponovili svoj „čredo", potrudili so se naši dobroznani — neodre-šenci do „una delle piu belle mete del loro nobile e patriottico pellegrinaggio" — do Garibaldijevega spomenika . . .! Rimska kronika pravi, da je okonjeni junak odprl svoja bronasta usta in pošepnil: „A succe-dermi e compiere" 1' opera mia nomino . .. Mrak" — et tenebrae factae sunt.. . ... San Giuliano bo — kakor nam poročajo iz Rima — v najkrajšem času proglašen — mučenikom ... „Martire San Giuliano, ministro delle piaghe estere..." — Nič manje nego 500 akademičnih študentov je pozvalo tega kandidata za mučeništvo, da takoj izposluje od svojega dunajskega kolege Aehrenthala: 1. da dunajski parlament takoj odobri zakon o ustanovitvi italijanskega vseučilišša v Trstu, in 2. da se mej tem pripozna v Avstriji veljavnost naukov, izvršenih v Italji. Če se to ne zgodi takoj.. . brrr, saj je Mrak proglašen generalissimom ... Pripravljena bodi — dežela fantazij! Jubilejne slavnosti v Krakovem. Iz Krakova poročajo od 15. t. m.: Danes se je vršila glavna slavnost povodom petstoletnice bitke pri Grunwaldu in sicer odkritjem spomenika zmagovalcu te zgodovinske bitke, Ladislavu Jagelu. Spomenik je, kakor znano, dar slavnega poljskega virtuoza na glasovirju Paderewskega. Odkritju spomenika je prisostvovalo okolu 150.000 ljudi. Med navzočimi so bili deželni maršal grof Badeni, namestnik dr. Bobrzinski, vsi deželni odborniki, vsi poljski poslanci v deželnem zboru gališkem in v državnem zboru, i. t. d. in veliko število deputacij. Poljaki iz vsega sveta so dospeli semkaj, da prisostvujejo tej veliki narodni slavnosti. V Krakov, kjer se na velikem trgu nahaja spomenik kralja Ladislava, je došlo okolu 50 posebnih vlakov. Bilo je Poljakov iz Nemčije in Rusije, kakor tudi iz Amerike. Nadalje so došli zastopniki vseh slovanskih narodov. Tudi Rusija je bila zastopana po Rodičevu, Stahoviču in Pogodinu. Navzoča sta bila tudi ljubljanski župan Hribar in zagrebški župan Holjac. Nadalje so prišli na slavnost poljski poslanci v nemškem državnem zboru in v ruski dumi. Potem ko so pevski zbori odpeli primerno kantato, je ob navdušenih vsklikih navzočega naroda padla s spomenika zavesa. Darovatelju Janu Paderevskemu je množica priredila velikanske ovacije. Prvi je spregovoril Paderevski, ki je rekel, da ta spomenik ni nastal iz mržnje proti nobenemu tujcu, nego iz ljubavi do lastnega naroda. Deželni maršal grof Badeni se je zahvalil Paderevskemu, da je omogočil poljskemu narodu in mestu Krakovu, da je dobil ta spomenik. Potem je govoril o pomenu bitke pri Grunvvaldu. Ta bitka da znači triumf pravice in dobre stvari. Krakovski župan dr. Leo je prevzel spomenik v imenu mesta Krakova. V svojem govoru je naglašal, kako nima poljski narod v svoji borbi proti sovražniku druzih nego moralnih sredstev, zato pa lahko s polnim zaupanjem gleda v bodočnost in v preporod svojih moči. Potem so govorili na kratko še Rusa Ro-dičev in Pogodin in bivši madžarski posl. Nagy. Grunwaldske slavnosti imajo izključno! poljsko obiležje, slavnostni odbor se skrbno izogiblje, da bi dal slavnosti občeslovanski značaj. Pri odkritju spomenika so odklonili poklonstvo slovanskih mest, tako tudi položitev vencev. Oficijalno pozdravljeni in burno aklamirani so bili samo Madjari. — Odposlanstva slovanskih stolnih mest niso bila povabljena na vsepoljski sokolski izlet. Razpoloženje je skrajno hladno. Z ozirom na to zapuste odposlanstva mestnih svetov iz Prage, Zagreba in Ljubljane predčasno Krakov, ker nočejo, da bi se jih še nadalje zapostavljalo. — Udeležitev s strani Poljakov je sicer ogromna, vendar pa ni opaziti nobenega pravega narodnega navdušenja. KRAKOV 16. Danes predpoludne je imel mestni svet slavnostno sejo na čast Paderevskemu, ki je daroval spomenik kralja Ladislava Jagela. Na sejo sta prišla tudi Paderevski in njegova soproga. Župan se je v imenu mesta zahvalil Paderevskemu za njegov dar. O slovanskem kongresu v Sofiji. Mi smo naglašali že, da je vse tisto omalovaževanje slovanskih kongresov sploh in sedanjega v Sofiji od strani sovražnikov Slovanstva popolnoma neiskreno, in da tisto škodoželje, ki je kažejo nasproti radi po njih zatrjevanega fiaska izhaja le iz — jeze. Kajti nasprotniki vedo, da ideja novo-slovanskega gibanja pa tudi če se ima boriti v svojih začetkih z velikimi težavami, ima veliko bodočnost pred seboj v znamenju gospodarske in kulturne vzajemnosti slovanskih plemen. Posebno smo naglašali, da ima tista „boljša Rusija", Rusija demokracije na narodni podlagi največ razloga, da spremlja novoslovensko gibanje z vsemi simpatijami. V tem smislu razpravlja tudi praška „Union" o kongresu v Sofiji. Tudi sedanja oficijelna ruska politika — pravi praški list — postopa tako, kakor da nje koncepcije sestavljajo v — Be-rolinu. Ravno po praškem slovanskem kongresu, ki je prinesel nadebudnih začetkov za pomirjenje Rusov in Poljakov, je ruska vlada znova začela boj proti poljski narodnosti. Tudi kongres v Sofiji gleda oficijelna Rusija neprijaznim očesom. Ali naj se — nadaljuje „Union" — sodi kakor hoče o sklepih kongresa v Sofiji, ali to jedno je gotovo, da moč kake misli začenja v trenotku, ko je prešla od zavesti k formuliranju. — Ruski narod ne stoji v tej stvari na strani ruske vlade. Ruski narod je pokazal svojo politično zrelost in si bo znal izvojevati svojo pravico proti temu, kar imenuje „Neue Freie Presse" (tudi mi smo polemizirali proti temu listu) „ojačeni despotiški zistem". In tedaj, ko bo ta zistem nadomeščen po samovladi ruskega naroda, se „Neue Freie Presse" odene v črnino, kajti ohranitev „despotskega zistema" odgovarja ravno najintimnejim željam vseh sovražnikov Slovanstva in Rusije". Tako je! Le grdo hinavstvo in sle-parstvo je torej, ako Nemci — da bi kompromitirali vseslovanski kongres — hočejo hujskati „boljše kroge" v Rusiji s trditvijo, da vseslovanski kongresi služijo sedanjemu ruskemu zistemu ! Ravno narobe je res. — Nemci so tisti, ki bi hoteli ohraniti sedanji I ruski nenarodni in neslovanski zistem, ker | vedo, da šele s padom tega zistema bo dan glavni predpogoj za popolno zmago idej, ki jih propagira novoslovcmsko gibanje! ! Naj i se le penijo dalje in omalovažujejo, ali pene niso še nikdar udušile velikih zmagonosnih idej Slovan gre na dan in — pojde naprej preko reakcijonarne Rusije in nje nemških zaveznikov. Kriza v razmerju med hrvatskim banom in hrvatsko-srsbsko koalicijo. Na izrecen poziv je hrvatski ban dr Tomašič na seji hrvatsko-srbske koalicije v Budimpešti označil stališče vlade nasproti zahtevam koalicije. — V mnogih točkah so izvajanja v banovem ekspozeju sicer odgovarjala intencijam koalicije, ali vendar je prišlo do tako ojstrega navskrižja, da je ban že zažugal, da pojde nemudoma na Dunaj k cesarju, da poda svojo demisijo Do krize je prišlo radi izjave banove, da vlada nikakor ne more ustreči zahtevi koalicije: 1. za odstranjenja tistih Rauchovih trabantov med uradništvom, ki so za časa tega tirana vprav despotski postopali, posluževaje se vsacega sredstva najhujega nasilja in 2. za definitivno rešenje „veleiz-dajalskega procesa". Ker je ban Tomašić naglašal, da vlada noče tacega maščevanja nad dotičnim uradništvom. so mu delegatje prigovarjali, da tudi oni ne zahtevajo nikakega političnega maščevanja ali strankarskega preganjanja, ampak zahtevajo le zadoščenja zakonu, proti kateremu so se dotični uradniki pregrešili. Vprašanje veleizdajniškega procesa pa je vprašanje časti koalicije in vse njene politike. „Obzoru" brzojavljajo iz Budimpešte, da je sicer razmerje napeto, ali je še možno, da se najde kak izhod, po katerem bo možno skupno delo med vlado in koalicijo. Če se pa to ne posreči, nastopi gotovo dvojna kriza: v hrvatski vladi in v koaliciji, ker nekateri členi koalicije se strinjajo z banom, oziroma, ki so v sporazumljenju žnjim pristopili h koaliciji. Ali, kakor rečeno: o definitivnem prelomu med banom in koalicijo še ni govora. Dnevne novice. Jubilejne slavnosti na Cerinjah. „N. Wiener Tagblatt" poroča iz Cetinja, da se nadaljujejo priprave za jubilejno svečanost kneza Nikole. Kolikor je doslej znano, pridejo osebno na Cetinje čestitat knezu razun italijanskega kralja tudi bolgarski car Ferdinand in bržkone tudi srbski kralj Peter. Avstrijski cesar pošlje enega nadvojvod. Knez Nikola bo slovesno proglašen kraljem dne 28. avgusta. Omenjeni list javlja potem iz Belegagrada, da je kraij Peter v začetku nameraval poslati na Cetinje prestolonaslednika Aleksandra, toda Italija in Rusija sta pregovorili kraija Petra, da se osebno poda na Cetinje. Japonska je odpovedala vse trgovinske pogodbe. Iz Petrograda javljajo: „Rieč" poroča, da je Japonska odpovedala vse trgovinske pogodbe, ki stečejo dne 4. julija 1911., izvzemši p-ogodbe z Rusijo. Med Špansko in Vatikanom se je spor tako poojstril, da je vsaki čas priča-vati popolnega preloma — prenehanja diplomatskih odnošajev. V tem stadiju spora je nekaka analogija s stanjem pred prelomom med Vatikanom in Francijo. Barona Ungern - Sternberg;a, člena korespondenčnega biro-a, ki je bil aretiran v Petrogradu radi veleizdaje, izpuste baje te dni na svobodo. Dokazalo se je, da je denuncijacija, na katere podlagi so uveli postopanje proti njemu, izmišljena in zlobna. Domače vesti. Iz poštne službe. Podravnatelju poštnega urada Trst 1 Edvardu Niederkornu je podeljeno mesto višjega kontrolorja in vodstvo poštnega urada Trst 3. Iz ministerstva za notranje stvari. Cesar je okrajnega glavarja Ivana Krekicha-Strassoldo pl. Treuland, ki nosi naslov in značaj namestništvenega svetnika, imenoval sekcijskim svetnikom v ministerstvu za notranje stvari. Imenovanja. Mestni magistrat je imenoval sledeče učitelje in učiteljice definitivno : g. Frana Sancina in Frana Cibica za Skedenj, Karla Gruntarja za Katinaro, gospico Jos. Škerjanec za Sv. Križ, g. Jos. Posega za Prosek-Kontovelj in g.co Gabrijelo Vittori za Barkovlje. Družbina šola v Puli — podeželjena Mi smo že javili, da je podržavljenje italijanskega gimnazija v Puli vezano na pogoj, da dežela prevzame v svojo oskrbo tamošnjo a ■■ i-k» i > i i i i i lil »iiiii h i tjjjat'jiij i »1 j^lxj_!jt t1 • " 1 USTREDNi BANKA ČESKYCH ODHDITCI C M PODRUŽNICA v TRSTTI orUnllLLt.nl :: piazza del postebosso 3. - Vloge na injižice 47«% P^emijoTe Tloge 43/4°/0 VADIJEji KAVCIJE --- _ MENJALNICA. an »1 mj ti.i 11 mi rn \ i mmm m i miiliai1 ■ ■1 ■«i šolo družbe sv. Cirila in Metoda m Istro. Tržaški italijanski listi pa so v svojem kriku o [ podržavljenju gimnazija ta pogoj previdno — potajili. I seveda! Sladkega deželnega glavarja Riz;:ija, cegar ugled je v zadnje čase hude trpel radi klečeplaztva pred vsakim ministro m in radi dvoličnosti njegove politike — v Istri, irredentist, na Dunaju najudaneji in i lajlojalneji podanik — naj bi himne o podr::avljenj:i zopet rehabilitirale in vsaj koliko r toliko por ulizirale zopet Rizzijevo ime w italijfinskerr. taboru Istre. — Umevno je torej, zakaj so talijanski listi potajevali oni po$ joj. Oni poznajo svoje irredentiste in njihov o neugasno sovražtvc proti Hrvatom in so vedeli, da ti vest o podeželjenju družbine šole prinesla v veliko simfonijo kaj grenko noto, ki bi vzela tem slavofobom vse veselje ter jim kazala v drugi luči ne le pod ržavljanje gic nazija v Puli samo, ampak t udi — zashge d.ra Rizzi-ja. le: da se ta imenik javno razobesi od 25. jufija T910 dalje skazi 14 dnij na primorskih c. kr. okrajnih glavarstvih, c. kr. davkarijah in občinskih uradih dotičnih cenilnih okrajev. Od kedaj je Mrach postal Mrak ?! Znani tržaški odvetnik in obč. svetovalec Mrach, ljut nasprotnik Slovencev vzlic svojemu slovenskemu imenu, je postal kar črez noč zopet — Mrak. Kar zijali smo včeraj, ko srr.o čitali poročilo o zadnji seji mestnega sveta v „Piccolu", ki je včeraj menda prvič ali opetovano zapisal ime slavnega Mracha z etlinopravilnim slovenskim pravopisom : Mrak. Kako to ? Ali je morda Mrach menjal svoje ime in se piše odslej za Mraka? To bi bilo zelo hvalevredno od njega, da se je spomnil svojega slov. pokoljenja ! Morda postane s časom še naroden Slovenec. In tudi če je Mrach res postal Mrak, vendar se moramo zopet vprašati, kako prihaja „Piccclo" do tega, da piše R veliki dohodi za letno sezono JOSIP SPEHAB TRST, ulica S. Caterina štev. 9 - Piazza Nuova je bogato zalozena z veliko izbero pr Zadnjih nOVOStl Z3 LETNO 88Z0n0 po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA. Zaloga moškega suknenoga blaga. Izbera. srajc, ovratnikov, ovratnic, zapestnic itd. - Na J«- . » K* •■■—j" rt' • -— "- —- —o—7--i Tega so se bali in zato raso upali Mračriovo ime s slovenskim „kr", ki se ga • ___-__ TT n I rt m- rt r» » iml i.v»inA ' * f _ _ * 1__f___ _ _ 1—1 Uln /»^r l/Mr govoriti vse resnice. U mejeuio sicer veličino tega motiva, ali vziic i emu se nam zdi početje italijanskih list ov — srm šno in IJ v IIUIIJUii"«'" ----------IIIUjdlV.1 * i « ■ • --- J-- otročje. Saj so morali vedeti, da s tem ne nedavno pisal ce!c ime našega Slavika s pridobe odloga niti za 24 ur; kajti «a to so morali računati, d? bodo ;pa govorili — drugi ! In povedali smo t udi mi oni ^ogoj o podržavljenju gimnazija v F uli. \ zadnji je vedno bal, kaker peklenšček blagoslovljene vode?! Oni ^Piccolo" ki je pravi mojster v spakovan u slov. imen in ki je še : ANTON MIHELIC ■■ trgovec z jestvinami ■■■ Rojan št. 8 (pred cerkvijo) Priporoča tvojo bogato z najboljšim bla-Bom v caka vrsto PRESKRBLJENO TRGOVINO. Na razpolago Ima nalDolJše vrsta Kavo, testenine, olje,mineralne vOde, vino ln pivo v buteljkah Itd. Cece zmerne. Postrežba točna. ii=iei O......——J— m > »V Tj • ..Naši Slogi" čitamo pa, da-sta detičnt bi bile to. Pa recite dogovor_ že p o dopisala deželni čudeži* palj6ki žia&ui dr. Sla vr h " ! Prepričani smo. da mu je bivši Mrach j rto izrecno naročil in prepričani smo tudi, da bomo čitali v „Ficcolu" odslej „Vidako-i ič" mesto ^Vidacoiich" itd. Vsaj dosledno-—S€ ne g0Cje več' Strnchel S □eritseh Trat, Piazsa Nuova _ vo«al ulica S. Calerina Najnovejši dohodi vseh novosti. Volneno blago svile za bluze :::: in drobnarije. CENE BREZ KONKURENCE. glavar dr. R i z z i in V a r e t o n. Vest o podeželjenji i družbine šole v Šijani pri Puli pozdravlja jno seveda kakor lepo pridobitev, ker bestum dražba .prilično razbremenjena, oziroma: jej bodo sredstva, ki jih je morala dajati z. a rečeno stlo, na razpolago za druge kraj:€, ki tudi željno pričakujejo — odrešiteljice ! Al: mi nočemo posnemati italijznskih listov, ker nam je prad očmi svar in ne osebni kult, nočemo p Dtajeva=i ničesar, marveč naglašamo, dc naše zaćoščerje ni popolno. Tudi v našo v.:ašo je kanile neprijetna kaplja. . \sko družico Trsta in'okolice. Nad to-slav-j j Se je pač tudi o tej priliki uveljavilo n0SljG se veseij ^ Ves Lonjer, kajti ta vas. | staro grenko izkustvo, da roka, ki daja j nim& _ jr mecj sp3dnjeokoličanskimi vasmi nam, ni niti od daleč take poslužnć, kakor f men£a edj^a _ nijednega Italijana, niti ne, i ona, ki daja našim naspretnikom ! Docim {Q re*em0) v" zadnjem času niti enega država že z začetkom predsto/ečega eolskega tocjpadnika! Prihranimo torej dan 7. avgust* . leta prevzame italijanski občinski gimnazij j nagemu Lonjerju ! v Puli, prevzame dežela dnuž^noUU) še-le ' ^ v Trsta. Jutri v poneki ' Pnh0dSljega S°lSkem deljek zvečer ob 9. uri pride' iz Ljubljane XI .j •• r i^rtHrt Vi ,vJ Okrog 40 čeških dijakov v naše mesto., Ne* "I m*'sn'?T Hvalevredna navada "čeških -dijakov je, da t trpi nasa sokka druzbž počitnicah Tadi obisfcujejo tuje, pred vsem za ero leto, nas pece tudijeiiak^cut^ slo^vanske dežeIe SIovenJd\ Pokamo svojo moralnega uzaljenja, ktr na to apstav- ■ gostoljubnost nasproti svojim bratom! Sli- » Ijanje nase manje pitdota»Uro fj;c, venski tržaški visSkošofci se odzovejo svoji Italijanko Pnaobitev P«vrača ik ;,ave^ da; doižnosti ^ q > ,e dv^na mera še v velja« v teh po-;^^ ^ ob prihodu na južnem krajinah .... kolodvoru ter jim prirediti na to prijateljski Nasa Sloga ne ^ t^l ^čer v prostorih restavracije Balkan. - nosti, da bodo Italijani - Dobrodošel je vsak rodoljub in prijatelj njihova navada — tudi to pot hoteli po- ... *t J 1 r 1 zreti dane in podpisano btsedo. Hoteli bi ^ o, o tem smo popolnoma prepričani tudi' Razpisana učiteljska služba. Na c. sii. Ne moremo si pa misliti, da bi jim v kr. državni ljudski šoli na Lipskem trgu v tem slučaju vspelo. Vlada se je pogajala Trslu je s pneetkom solskega leta 1910 —11. tiidi s Hrvati in posledica tem porajanjem spopolniti mesto podučitelja za slovenščino, ie bil ravno pogoj, da se družbhts šola« pravicami in dolžnostmi vadniskega uci-p o dežel i! Tu je torej vezana v prvi telja. Prošnje je do 10. avgusta 1910. do-vrsti vlada. Ako bi bili mi zopet ogolju- poslati c. kr. tržaškemu namestnistvu. fani, bi torej odij te goljufije p^dal — Stalno umirovljen je na lastno prošnjo na vlado. katehet na mestni deški šoli g. Matej G r š- V slovo ! Zaslugi priznanje ! Bujno t k o v i r. razvitajoča se sokolska organizacija na tr- Javni shod v Ricmanjih. Danes po-žaškem ozemlju je izgubila z odhodom poludne ob 3 in pol se vrši v prostorih brata d.ra Irgoliča v Gorico svojo „Konsumnega društva" v Ricmanjih javen najboljšo moč. Brat dr. Irgolič je bil načel- shod N. D. O. po sledečem dnevnem nik tržaškega Sokola, vaditelj raznih oddel- redu : 1. Delovanje NDO. 2. Razno, kov v okolici. Posebno velike so zasluge1 Vabimo torej vse narodno občinstvo v njegove za „Sokola* na Opčinah. On vam Ricmanjih, zlasti pa delavstvo, da se udeleži ga je ustvaril in ga je z neumornem delom, tega shoda v čim večjem številu. N. D. O. ne plašeč se nobenega truda in nobene I ima v Ricmanjih svojo podružnico, katera žrtve, dovel do naravnost bujnega razcvita, se ravno s tem, če se udeleži članstvo in da je naravnost v ponos našemu Sokolstvu. [ pa tudi drugo občinstvo v čim največjem V obče je bil brat dr. Irgolič najbolji propa-1 številu tega shoda, gotovo prav lepo poživi gator sokolske ideje in nje najspretneji or- !• in vspodbudi k čim vspešnejšemu nadalj-ganizator. inemu delovanju, gotovo le v korist njenih- Ne treba praviti torej, kako naši Sokoli članov. — Torej danes popoludne vse na silno obžaljujejo odhod tega najboljega de- . shod N. D. O. ! lavca na polju sokolskem. In odbor je! Izlet v Pulo. Z včerajšnjim dnem so ustregel intencijam vsega članstva s tem, se začeli razprodajati vozni listki za izlet v da mu je pismenim potom na prisrčen način Pulo, ki ga priredi NDO v nedeljo, dne i izrekel priznanje in mu vznak največe hva-^4. avgusta t. I. Opozarjamo narodno de-leznosti poklonil zlato uro s primerim na-' lavstvo, pa tudi drugo narodno občinstvo, pisom. da je odslej mogoče vsak dan dobivati Pa je še neka druga institucija, katero 1 vozne listke po K 3*60 za osebo (všteta je zadela z odhodom brata dr. Irgoliča ob- je že vstopnina k veliki veselici v Puli) v; čutna izguba. — To je naša podružnica uradu NDO ul. Lavatoio št. 1, pri hišnici v „Glasbene Matice". Dr. Irgolič je izboren Narodnem Domu, pri obeh podpornih dru-in — kar posebno naglašamo — nena- ■ štvih, v gostilni NDO (ul. Carradori), v go- \ vadno vnet pevec, tako, da je bil vsikdar j stilni „Del. kons. društva" pri Sv. Jakobu pravi izgled vestnosti v izvrševanju svoje in drugih društvih. ! dolžnosti. Za znani izborni tržaški kvartet, Segajte pridno po voznih listkih, da bo ki mu je bil dr. Irgolič prvi tenorist, pa po- do 4. avgusta dovoljno število izletnikov, J menja njegov odhod težko ne nadomestljivo da se more naročiti čim večji in čim lepši izgubo. f parnik! Zaključujoč te vrstice v slovo zaslužnemu ' možu zaključujemo s trdno nado na — zo-petno svidenje. Razglas. Komisije za osebno dohoda-rino. — Daje se na obče znanje, da se je na podlagi izida zadnjih dopolnilnih volitev in imenovanj glede komisij za osebno do-hodarino, postavljenih za posamične cenilne okraje Goriško - Gradiščanskega in Istre, sestavil imenik članov in njih namestnikov, Razvitje .zastav e in ob enem ;proslava j 25-Ietmca pevskega društva „Zastava" v i ^- Lonjerji: se to vršila dne 7. avgusta t. ^'Cl/loHicPP I/H7 vseh vrst crne Za to priliko ^se že vrše predpriprave in j OKIdUI^OO IVU*, barvane vseh vrst upati je, da se ta slavnost izvrši čim eumene in črne za čevljarje in sedlarje z de- najlepše. ! lavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje Sporočati nam je danes občinstvu, da kože črne in rumene (Bakskafb). Voščila naj-je z dračestno uljudnestjo izvolila vsprejeti bolje vrste za barvane čevlje. Naročt?e za častno mesto kumice gospa Josipina dr. vse kraje dežele izvršuje točno in hitro Mandičeva, soproga našega vnetega bori- CIAOOMO GREGNAIHI di S. ^ za pravi« slovenskih delavcev v; U (poleg kavarne Sociale Lonjerci se vvesele, da bodo mogli ta i dan vsprejeti v evoji sredi veliko sloven-j Dr. 111. Mnrtlnelll Cesare Cosciancich forrcei. tehniški zobozdravnik ordinira od 9.—/. in od 3.—6. Trst, Barriera vecchia 33, II. nad. - Telefon 1708. Arturo IWodricky t^rotlajsiiloa manufakturne g a b aga in drobn h ppjdmiitov. Trsi, ulica Belvedere 32 Zkovi doiiodi za pomladno sezono, Perbal, zetir »ifcin, bel: in barvnati batift, Perib na rne.er dtojne iarokosti kjiko* tudi za ijuhc 156{100. Izijera mehkih in ženskih 9rajc. ovratnikov, za-paalnic, vai^coTratnih ovcatnic. Moderol, nosni robci, zuaje, trli£. — Mo5ki iu otroški -slsjnnikL rokoviee, aogoviee in Čipke, iz Dežniki iz bs.mbaževine in svile. - Zavese blaea itr čipk ter velika izbera drobnih predmetov. CENE JAKO ZMERNE. Alfred Frflnkel | Peto, družba Nasledniki Tovar, obuvala Modling Trst, Corso šteu. 27 Podružnica: ulica Cavana št. II Visoki in nizki čevljiza možke ženske in otroke. Q Blago lastnega -- izdelka^ SV po zmernih cenah • STALNE CENE ■ natisnjene na podplatih. ——■■- 109 podružnic v Avst.-Ogr. Neme/j/ Jn Srbiji. ( tla teden se ^tlelule 16 000 paro« če* Uradnikov in delavce? je zaposleDiii Vzorci se pošiljajo zastonj. (5 t, Shantungf, Grepon, Poulard LEJ Najnovejši prihod. Tovarniške cene. amr SUBOTA SVILA, visokost 80 cm po K 1 65 Iu dalje; _ ALLA CITTA9 DI LIOHE, TRST, PiflZZO deHđ Borsa Ste«. 3, TRST eIOibd =i7i osdlhlll J Svoji k svojim ! Svoji k svojim! Križmančič & Breščak ulica Nuova 37 - TRST - ulica Nuova 37 Največja slovenska manufakturna trgovina v Trstu. — PERILO — Ogromni izbor Tcakovr. platna in kotonlne za namlz. i p post, opralo. Vozni listki za izlet v Pulo dne 14. avgusta 1.1, s posebnim vlakom so ▼ pred-prodaji po ceni za tja in nazaj kron 3 60 pri sledečih narodnih društvih: „Delavsko podporno društvo" (Narodni dom), „Tržaško podporno in bralno društvo" (ulica Stadion 19), „Konsumno društvo" v Rojanu, „Narodni dom" ▼ Barkov- — NOVI DOHODI — Perkalov, Batistov, Zeflrjer, Panama, in Toln. blaga za žensk, obleke. m ® ® 52 o o — »ttAKOVKSTNO — žensko osebno perilo, kakor n. pr. srajce, spod. krila, 8p. hlače itd. — NOVI DOHODI — Blagravoln. za moške obleke, nrajee ovratnike, zapestnice in :: kravate. Cene brez konkurence 1 — VELIKA IZUERA — Tolne, žime, perja za pernice, sploli vse, kar spada za posteljno opravo. Cene brez konkurence 1 VELIKANSKA IZBERA drobnih predmetov, kakor vezenin, čipk, pajčolanov, trakov, gumb in raznovrstnih okraskov za obleke, kakor tudi razne baršune in svile za obleke, in okrašenje oblek. BLAGO, KATERO >1 PO VOLJI SE TAKOJ ZAMENJA. Vse Sokolske potrebščine. Narodni trakovi. Dalje na X. strani. CAKTI JUGOSLAVI : (napisao IVAN" KUSAR). Prevodi v italijanskem jeziku najboljših slovenskih, srbsfeo-h rva takih in bolgu rakih pe-mikov — Ta I. zvezek ob?ega tudi: 1'vod, potem kratek načrt zgodovine slovenskega, srbsko - hrvatskega in bolgarskega hlovstva in biogrslije sledečih pesnikov : Prešeren, češke delniške pivovarne v ČEŠKIH BUDEJEVICAH, Je izborno, na plzeuskl uaeiii narejeno. ZALOGE: LJUBLJANI: V. II. Rohrman; POSTOJNA: Emil stotnik ftarzuroll; TRNOVO : Rudolf ValencJč. TRST: Sehmidt A- Pelosi. PULA : Lacko Križ. | REKA—SUŠAK : An e Sablieh. ZNAMENITA ::: iKo : pasta in prak : ::: za čiščenje zobov, iznajdba ::: Dr.Tanzer-ja sestavljena Iz neškodljivih saovi, ki ne pokvarijo zolme Jteiiae, marveč ju olepajo i a ji * 50 kg zrnati */,'/,5 m/m od 100 kg m » » 50 k8 K 32.20 ! m . K 33 — I . k 34.20' kgr. ' či£to tože. embalaža sasioaj. = proti takojšnjemu plačilu aii povzetj^i, — .FRANKO ZALOGA TRST- P&8LO PATRIZI, T«5T ulicd Ssin Lazzaro štev. 9 Aib citta di Bi« .nsBtsa I i meks isrve vrste os da Sem sliŠal nekje pred Kristusom, zlasti Rimljani in Grki, vsako ^ " je postavil na čeIo je večjo spremembo v naravi in vsak važen I vnra jaia iui;ta 1 ' dogodek posebnemu bogu ali boginji, ki so' p N J_ ,ezušč k k • , ,a| po živeli in delali kakor ljudje, kot bogovi pa'žforH^°na « ' k° J° )e p° P imeli soveda veliko popolnosti], katere eto-, ^ ^ k . . res'? S|išal da bi svojih božjih bitij da,1 častili so . celo, deja-! imeIa»Sfc^'ž^L ^e^ naSe uf- ^ nja, lastnost, in Slučaje kot svoje bogove princezinja jo je res imela. Boginja te vrste je b.la skrb o katers> « Ze,Q ^ ^ SJ t in ta_ skrbi ob " je tudi bilo vŽe drugače nego je obrežju velike reke in njena j^e napra- 1- vila iz mokre ilovice človeško .podobone jncezi j Navadn^ brJ zv£zde - je rekfa da bi pri tem kaj posebnega mislila. Pribil- rljka 1 ' žal se jej le vladar nebes in ^mlje jupiter p0Staja|0 mi je že vroče. Trudil sem m jo vpraša!,, kaj da počenja^ BW ™Je se> da bi se spomnil, na kako princezinjo pokazala mrtvo bitje ,z : .lov ce in ga prosila > Juliki- Toda zaman. Začel sen da milostno vdahne v to bitje življenje. In ;7,fiJ . Jupiter je vdahnil podobi življenje in dušo. kar Nato pa je zahteval Jupiter to novo bitje za '■» <- • se zakaj on je je oživel. Zaman (e bogrnja "nckclajJ princezinja, ki jI bila zelo zelo skrb! prosila vladar a, naj ji vendar pusti i h j 4. . . ' . . bitje, zakaj ona je je napravila iz zemlje, Vedno se-n.smejala m je vselej Toda JuDiter je vztrajal pri svo i zahtevi. 1 J, ,. ™ sprav.jaia v aoDro ,, , J - ) .. ' '__uvolio. Nekoč so prish v aTad costie in ko Med tem se jima je ^ sQi n H kraljici, so vprašali zemlje ; ko je videla novo vsivarjeno po- inPcezinji Hoteli so, da bi ih zabavala, dobo, io *e takoi zahtevala za se, zatcaj iz- f. . J . ' , s , delana je bila prvotno iz zemeljskih siovL ^jje poslal po n]0 ^da vigem ffjdu Tem trem prepirajočim je prišel na pomoć jpenncezinTeSpi b o nrKi^ PsTedn č X končno bog časa Saturn, invsitnje soga ^n^šlLSedl ^na kam* pri ^ prosih. da naj odloči on, cegavo je novo ■ ... ' čudenie _ čakala bitje. In Saturn pravi: Imejte novo bitje vsi ™ J® ~ v vei,k?. začudenje piakaia. tri/e skupno! Ti? Jupiter. Izemi kot Vladar, ^ o je še m ^ P*"™ ^ vseh nas njegovo dušo, zakaj ti * mu to s« dal. n zemlja vzemi njegovo olrostje zakai £ J 3 princezinja se ni •zdeian je iz tvojih srndvi ■{1asmehm a. Venomer je plakala in niti tedaj skrbi, oodi svojemu otroku zvesta spremlje-\n{ n ko gQ jejj pokazali vsa krasna volka s.ozi vse življenje. dariIa> SQ ^ jej prinesli gostie. Slednjič Tako se je glasila sodba; to bitje je so -Q vpraša|^ fcaj da hoče. In s^daj je od-bil človek in usoda človekova je bila ao- gOVOriia princezinja • gnana. Skrb je postala mati človeštvu, ona ^zlato ja5olko hočem, ki leži na dnu ~e njegova varuhinja: od prvega vzdiha mor;a j« 'človeškega mu stoji zvesto na strani, pazif 'Pogledai sem, kak. utis je napravilo to na vsak korak in čin, sili človeka k neiz- na posfašalko* Julika se je smehljala prosni borbi za obstanek in ga spominja mj[0stno. vsikdar na resno sedanjost, če hoče poza-; „Kafco je bila neumna," je rekla počasi biti svojo okolico. jn je nekako ošabno napela ustnico. In do kcnca življenja je skrb tovarišica- „Zakajsem jo vprašal v zadregi, človekova. Ko se je človek preselil v svojo „Zato," ker je bila že veiika, in bi. mo-rajsko domovino, ko je angel miru utešil rala zahtevati ženina, ne pn jabolka. Čemu želje človeka po miru in svobodi in splaval' naj bi jej i;i!o jabolko ?*' s človeškim duhom nad oblake in ponesel \ In počasi mi je splezla Julika s kolen, zemeljskega trpina preko neskončnih svetov „Ti ne znaš pripovedovati pravljic, pred prestoi nebes vladarja, potem še le je kakor mama, je rekla'. „Kadar mi pripove-naloga in delo skrbi končano, potem se je duje mama pravljico, je princezinji vedno uresničil zadnji izrek usode, zakaj med tem. ime Lujiza. Ona ima ženina in potem se ko je pohitela duša k svojemu nebeškemu vzameta. Princ je hudoben, princezinja se Stvarniku, izročajo zemeljske ostanke človeka razsrja nanj in se daja ločiti od njega, materi zemlji, kateri je truplo vzeto. Ampak ti tega ne razumeš. Poglej, prišivaj -----------rajši Marički nožico, morda boš to bolje " razumel. Ampak to mora biti prišito, ne fcLV' J C - privezano s trakom, drugače bi ne <3r- J " žalo Ćtški spisal Osk2r F n, preložil Milko Sila. Poiskala sva torej debelo nit in veliko ,, . iglo in medtem, ko sem skrbno prišival „Torej stricek je rekla z nes.rpmm Marički nogo, mi je Julika sama povedala giasom Julika, ali mi boš pripovedoval pravljic0 0 princezinji. To je tista strašna sedaj pravljico, ki s. m; jo obljubil; ako ne, zgod5ica prinCezinje Lujize katero poznate bom res jezna na-te m Maricka tudi. saj £ časnikov r vendar vidiš, da je bolna! Ne smeš je. Moderno dete! jeziti." i ___* Marička. Julkina punčica. je bila res bolna, zelo bolna. Eno nogo je imela odtr- i gano in Julika si je zastonj prizadevala, da p00iave v Nemčiii Iz vseh strani bi jo privezala k cunjastemu telescu. Nemc^poročajo o S nalivih ki pro „No tak — stnček je pristavila ne-^ Vzročajo velike poplave. Mnogo rek je iz-strpno, skoro mrzlo, „da te moram tako st0piIo ter poolavilo okolico.°Voda je na-doigo prositi!" Ampak takoj, ko je zapa-1 pravila ogromno škodo. ZfaatO im-Mstfrmmfo za bole3&ne in rekonvalescente Provzroča voljo do jedi. utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. J Odlikovano 7. 22 kolajnami na raznih razstavah in ^ nad 6000 zdravniškimi spričevali, Izbora* okus. WSSr Szborai okus . r »-ii«,,, . t...., Lekarna Serravallo - Trst Hrvat.-sloven. pspimica Stjepana Turina, Trst ■ TRST, ulica Sv. Sebastijaua štev. 6. ===== Bogato urejeno sfcladisče vsakovrstnih najmodernejših pisarniških potrebščin za urade, trgovske piaErne, 5ole, občine, denarne zavode, župce urade, gospodarske zadruge itd. I^ajveČi izbor nsjlepSih razglednic in vizitoic. - Cene zmerne. 1/ CJ^/niivvi f PcEtrežba točna- — Zunanje naročbe se izvršujejo isti dan. OwUJl «V OVJ«511 . Plambir&Dje zobov Izdiranje zobov brei5 7S£,ke bolečine — v zobozdravniSkem kabinetu — n. g, or. e. mmm in a. luke - Trsi Via Nuova št. 13, I Ucšass, poslana, osmrtnic«, zahval«, nglss^ ki v oboe kakoršnokoii vrst« oglasiv sprajni* ..Inssratnl oddelek" v ullo! 61«n|te Sel&ttl št. (Narodni dom) poiunadstrepj«, Urad |o adprt ad 9. zjutraj do 12. Is a 3. sic 8. popoludn«. Po aoći s» vsprcjsra* » Edjnc9tu. ^—--— =B9Mn.*J ^ A. TOSORATTl TRST, uli ca teaicanton štev. 6 ir, podružnica Piazza Gianbattista Vica po jako zmernih cenah [zefir angkških m natJnih tovarn, Vsakovrsten perkal, zgotovljeno perilo In tkanine. Zavese, preproge, trliž, voln-t ia žima 7.0. pernice, kakor tud! drobno predm3to. v/ << PK 4 * 3 i .v; ; i«. H i> j M Pogfed po svetu, žila, da sem odložil novine, je vrgla Ma-: Observatorij na Alontblanku razdejan ričko v kot in ie začela plezati na moia , n . "" "V? «7 " rr1"" ' . J 1 J . Iz Cunga poročajo: Observatorij na Mont- RO 'na- , v . . Iblanku, ki je bil leta 1885 zgradjen z veli- „Torej kakšno ?u sem vprašal m pre-|kim stroškom, je baje razdejan in pokrit z mišljeval, kako vplivajo dobre pravljice na ]edenjaki. otroško dušo. Seveda bom moral povedati Zopet vremenska katastrofa v Srbiji. Juiki dobro pravljico. j jz Belegagrada poročajo, da je temniško ..O čem torej dolino zadela velika katastrofa. Toča pome- „O princezinji," je hotela Julika. j §ana z dežjem je padala pol ure. Toče je „Torej o princezinji." sem pritrdil.. bilo na mestih 25 do 50 cm. na debelo. Spomnil sem se v tem trenotku na neko j Tudi v Arangjeloviču med planino Bakale pravljico iz svojih mladostnih let in sem; in Venčara je bil silen naliv, ki je poplavil mislil, da bo gotovo zanimala šestletno Ju-1 vso dolino. Voda je stala na mestih meter liko pravljica o mali princezinji. i in pol na visoko. Vsa žetev je bila uni- „Nekoč, pred davnim časom," sem|čena. začel, „je živela v daljni zemlji mala prin-. Rim in njegovi istoimeniki. Italijanski cezinja." [geograf Faustini je ugotovil, da ime Rim „Ne, ne, —" me je prekinila Julika. -ta j označuje 17 mest oziroma vasi na zemlji, je bila že velika..." | v Evropi je poleg „pravega" Rima malo „Ne, ne, majhna je bila; skoro taka j skandinavsko selo na otoku Gjtlandu, ki kakor ti," sem prigovarjal. j si je prisvojilo ime večnega mesta. „Potem pa je bila to druga," je trdila i V indijski pokrajini Birma obstoji tudi Julika prepričevalno. „Ampak jaz hočem j Rim, v Afriki je pa neki misijonski kraj v ------ * področju Basutov. Največ mest tega imena je pa v Ameriki. V Zdr. državah je 9 kra- pravijico o veliki princezinji. Povedati moram torej pravljico o veliki princezinji in zopet nekoliko premišljevati. „Nekoč je torej živela princezinja," sem zopet začel. „Ime jej je bilo Zvezdica." „To je čudno ime," je pripomnila Julika. „Zakaj?" „No — mari je komu tako ime? Kadar mi pripoveduje mama pravljico, se imenuje princezinja vedno Lujiza." „Toda tej je bilo ime Zvezdica, veruj mi," sem si prizadeval, da bi jo prepričal. „In zakaj ?" ■ - •<. •£?.-. ■ ■ . • • . '"v •■ ir'* " - - I latt ^ZT T.astpa delalsiea. "^f^ TRST, hiiea Smii Nicolo 13 --^easacsascB Uvoz i n izvoz v * 3 tj \ f V. Xa željo se pošljejo eeaiki zastonj iu poštnine prosto. vc o K ^ X H Slovenci in Slovani vseh dežel! * Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trsi, ne odpotujte, predno ste obiskali znano „M Alpinista" STIflNO štev, 7. In vi, Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Ceh in govori vaš lepi jezik. - Mjegova trgovina ima vse potrebščine ^ za hrtbolazce in potovalce sploh. (Jdani D. Rrnstein. i/ Specijaliteta: usnjati rredmeti kakor na primer: kovčegi, torbice Itd. poznane tovarne Franc Zeller na Dunaju. Predmeti pripravni za darila. - Nepre-močljivi angleški plašči tvrdke Bough-tof P. Frankonstein &. Sons. HBBO Delniška glavnica : K 50,000.000.— Reservni in varnost-::: ni zaklad : ::: K 14,000.000.— t Praii. jev z imenom Rim. Največe teh mest se nahaja v Indiani in šteje okolu 30.000 prebivalcev, drugi „Rim" se nahaja v Teksasu, tretji blizu slapov Niagare i t. d. V Južni Ameriki se nahajajo trije „Rimi" in sicer v Argentiniji, na progi Bahia-Blanca in tretji v „ognjeni" deželi. V Avstraliji je tudi eno mesto tega imena. Strašna vročina vlada te dni v Nju-jorku. Mnogo ljudi umira dnevno radi vročine. Ljudje padajo kar na cesti. Bolnišnice so prenapolnjene bolnikov, ki so oboleli radi vročine. Ustanovljena 1. 1868. PODRUŽNICE: Brnu Budjevica!i Iglavi Krakovu Lvovu Moravski Ostravi Olomucu Pardubicah Plznju Prostjejovu Taboru Dunaju, Herreng. 12 Podruž. žlonostensKe banke pro Čechy a Morirau (Obrtna banka za Češko In Moravsko) M Bančni prostori: VIA __ TVol-ii ^ Menjalnica: VIA S. NICOLO štev. 30. v i- 1 oLU NUOVA štev. 29 ^ _TELEFON štev. 21-57.__ :: Izvršuje vse bančne posle. :: Obrestuje vloge na §m pj VLOŽNI KNJIŽICI P° ** 0 na tekočem računu po dogovoru. Kupnje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KUEDITE. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbnje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih. Sprejema BORZNA NAROČILA Brzojavni naslov: Živnosten~ka — Trst. Priporoma se slavnemu slov. občinstvu gostilna „Alla Stelia" Trat, trg Carlo Oi, ricni štev. 7, ki ima na razpolago Spatensko in roaronc pivo kakor tudi 'oOroznaua vina istrsko, dalmatinsko in furiansko. Vedno dobro priprav Ijena domača kuhinja, Postrežba točna. Cene zmerne : MIKIIIN : naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje pekarne iii slddčičarite na trgu S. Franceseo T tudi PRODAJ 1LNIC0 SLANINE v katerej ee dobijo razn: salami, sir. mast, praske in praške giijati tei i?orke dunajske Iu k ran j. klobase. Priporoča se za obilen obisk. Grofologinja izobražena po .. Lom-_ ... brosovi šoli, daja pojasnila o značaju in načrtih za izobrazbo otrok. - Sprejema boljše sloje vsaki dan, izvzemši nedelje in praznike od 3.-6. ure. - ROJAN, ŠKGRKUA S PiETRG 34 (Vila, pritličje). Podpisani priporoča slavnemu občinstvu »vojo dobroznano gostilno „Ai DUE ^ASPl" uiica da.r istituto št. 2 Tržcsiio posojil, in hranilnica V lastni hISL registrovena zadruga z :: omejenim poroštvom:: Telefon št. S5Ž. Trst, Piazza Caserma Z, I. n. - (1 Jhcd po Slasnih stopnicah) Hranilne vloge sprejema od vsakega. Če tudi ni ud in jg^flB** 1] 01 jih obrestuje SF^P Ž |4 [O Rontnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daj a na vknjižbo po dogovoru 5%,—6°/oi na menj'ce P° 6°/0, na zastave po 5l/»°/» in na amorttzaoijo za dalj-So dobo po dogovora o o o o o TJradre ure : od 9.—12. ure dopoludoe in od S.—5. popoludne. Izplačajo se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt- Poštno - hranilnični račun 816 004. Ima najmoderneje urejeno varnostno oelioo za shrambo vrednost, papirjev, listin itd kakor tudi hranilne pušice. s katerimi se najuapeSnejs navaja5tediti svojo deco Ju: Velika zaloga perila m bombaževine (pusto Stransclak Trst, Via Nuova štev. 23 metre po K 4 meter. Velik izbor trliža za žimnice, debel po K 1. zelo debel po K 1*40 m, direkten iz Bosne in Hercegovine, bel po K 2*50 kg, žima rastlinska po 20 do 24 st. kg. Žima živalska od K 1-80, 2*40 in 2-80 kilogram. Izbor zaves 2 enakimi pofcmali. Namizni Deli pni po K160 Jsti za gostilne in krčma po najniž. ceiafe. Priifii debeli po K 4 20 dne. tvo svetlo in temno, posamezni kosi, cele Bpalne in jediine Hobe, ogledala, slike itd. itd. SMF" vsa po nizki ceni. Izgotoulj. moške obleke ..... in šiualni stroji ..... na obroise In ceno — Proda IVANKA DGREGHIN), Trst Zaloga pohištva) ul. Madonnina S. ■ i ^^^^ msr Točne ure prodajaj AiurlR LniifscUner zapnsežani cenilec Trst - ulica Gappa št. 12- Trst Ek-kluzivno zastopništvo 3n zalogu «vptovnoznan6 tovarne koles (bicikijev in motoiiklet STIRIA tvr dke J och Pueh Co. v Gradcu Ililrkopp S _ »umann kakor tudi tu- in inozemseih tvrdk veliko zalogo priti klin. Zaloga In upeljava eloktr. zvoncev. — Sprejme kakorsnosibodi poprave v svoji stroki. Mircdiinioa flnton Orsich Sarriera vecchša st« ZALOGA fcarv, icpiicv, pavtefc in stasSi %% pode, izrezov za slikarje (štampo^ zamaškov in dišav. IVAN KRZE Trat - Piazza 3. Ghov&uni št. I kuninjdkih in kletarskih potrebščin wya od m pletenin, Škafov, brent, ćebrov m tad, sodćekov. lopat, rešet, Hit in vsako-vistnih feo&ev, jerbaacv in metel ter mnogo drugih v S^SUES*: Priporočajte: hinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemiie e^biia, Kositerja ail cinka, nadalje pa h cbieik v Trstu, u ic^ Arcejta št. 1, bo co prla.i pr n ho-' .-.n rc7.Dcl*-g VELIKA IZBERA oblek, paletot, ulster, jop, hlač iz bombaža^ine in volne, obleke ssa dečke in otroke p@ ctrnah, da se ni bati konkmense. Velika Izbera konfekcijskega blaga ::::::: za obleke po meri. Viktor Piscur u'ica Arceta i, bižzu flP3tilne AH'Antico Ussaro. Peter Zettinig trgovina čevljev. - Zalagatelj c. kr. deželnega žardarmerijskega poveljstva TRST - ulica Caiosue Carducci št. 40 Delo solidno in trajno Prevzemajo ee dela po meri fina in tudi priprosta. Sprejemajo se tudi vsakovrstni čevlji v popravljanje. Nizke cene. dojalaica bj ▼ TRSTU vla PGRterossa, sgsl ftucvs % VELIKA IZ BERA varižic, zlatih in »rebrnih ur, kakor tucSl stenskih ur vsftk% vratf- Cftauui i?j> m^ltlei mo __t V dobroznani ž'janjarni FEROTflAND PEČENKO v ulici iftiramar siv. \ dobijo se vedno pržstne pijače 9. vrste, kakor n. or fganje, sllvovec in brinjevec : takor tudi mrzle pijače fr&mbois, tarnarindi io šemaot iVilFvO DILk|SlIC A s P- a? O ij Trsi, ulica Ugo Fo^coio Fiiallka : uiica deli' Industria štsv. 668 TELEFON 13-6 Zaloga pristnih keniičao izd©la.n!h barv, posebna oremo za 6ižčwnjo poda PRODAJA NA DROBNO IN DZBELO MmM Kiselicu I TEMPEL, RAD3NSK! GIZEL1N ! j VRELEC. Najboljši mžn. vodi --- ZASTOPNIK: --- LACKO KRiZ, PULA Prodajalnka usnja : £?st, mu poUsso a 7. B .jat;. izh< ra telečjih barvanih kož, i^borr:r kozjega usnja in francoske teletine ka*.,« 'udi tu- in inozemska krznina -•o cenah, da so nI bati Konkur^icf Gotov, dii lae sL občinstvo počasti, biJjfiii« udani AGOSTINO cJi LIBERTl. Trst, ulica del Salice številka 6 izvršuje čiščenje in likanje zaves z najmodernejšim zistemom. Barvajo in čistijo se moške in ženske obleke. Cene, da se ni bati konkurence. — Največja natančnost. FILIP IVAiiSEUiČ salocja dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v olioi Valdirlvo £i. 17 (Teltfen 140«) r kateri prodaja na malo in reliko. — NadaJjc onporoča slar. občinstru svoje gostilne »Ali'AirlB klice Kaevft 11 in ,,1.1 frateill ialmatl,, mlSee Smieeah« it. S. v katerih loći SToia Tina I. rat* Odlikovana tovarna glasovirjev E. WRRB1NEK TRST, Piazza Carlo Goldoni 2. vogal Corso — via Nuova Specijaliteta pianinov — glasovirjev svetovnih tvrdk Steinwey in Jons v New Torku, Schweighofer itd. Električni planini, orlestr. Harmoniji. Izposojuje. - Menjuje. - Daja na obroke. • Popravlja. Akontira po zmernih oenah. Rabife za streho vaših hiš i s. ^SZZ^SSZSUS gr. Herman i r v s Bstrriera. ve cc h i si štev. S ima veliko zalogo mrtvaških predmetov ^ ®sr venci ^m od porcelana in biserov vezanih z me-dčno žico, od umetnih cvetic s trae kovi in napisi. SHkt na porcelanastih ploščah za spomenike Najnižje koakurosćne con«. Glavno zastopstvo in zaloga V. JANAH in drug, Srat, Via 3aaita 25 Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je kupil dobroznano gostilno „Pri Detelji" (Al Trifoglio) ulica Belvedere St 7 kje toči nujzvrstneja Crna in beta dalmat. vina, istrski refosk, befo vipavsko in vedno sveze pivo. — Postreže tudi ob vsaki uri z mrzlimi in gorkimi jedili. postrežba točna. Cene zmerne. - Za obiien obisk se priporoča udani Anton Vidakovič. Ali se hočete po ceni obleči ? Pojdite v dobroznano trgovino ALLA CITTA" 01 TR1ES7E M, ulica Giosus Cardacci fi- 40 (prej Tomnie) Tam dobite Moške obleke ... od Kron 13 do 56 Obleke za dečke . od Kron 6 da 30 Otroške obleke . . od Kron 2 da 20 Velik izbor blaga iz inozemstva in iz domačih tovara. Velika zaloga srajc, hlač in drugih pred cnetov za delavca. Sprejemajo se naročbe po meri. ALLA CtTTA' Di TRIESTE Trst, ulica Giosce Caršncci sley. 40 (prej Torrente) Giovanni isiersich TRST, uliea 3Iolan a vento št. 7 Prodajalnica vsakovrstnih potrebščin. Škafi, brente, kade. železn*1 jii steklene. — Potrebščine, nainizje, koši in rešete ter vsakovrstne lončevine. — Svetilke vsake velikosti. Cene, da se ni bati konkurence. Hajnovejša iznajdba! Brez vsake konkurence! edini perfektni govoreči aparat brez i^le Garant rani aparat za 5 iet od K 45— napre . Dvojne plošče (25 centimetrov) „ 2 50 Dvo na plošča (28 centimetrov) 4 50 Velik izb ar slovenskih, hrvatskih itd. pIoSč. — Katalogi gratis in fraoso PATšfEFOfS", Trst, Corso št. Maj boljša češka tova rs* a. Posteljno perls po zi79rnih cenah. i kg si »egi dobrega oglajeii^ga Kf. o o i, - -'vsr ■< * boljflega K prtma pol-1 ^fcfr- J -J belega K 2.S0; belega K. 4, l>e-^.iiv^i-'- lega puhastega K.VlO; 1 kg n.ijtlne i. e nežno belega oglajenejja K G 40, K 8 ; 1 kg mehkega perja (puhal sivega K 6, 7 ; finega beloga K 10; najtinpjega prsne-a puha K od o kilogramov naprej, poStnitie proato. SSP"' Narejene pesteije. iz gostonitaega rlečpga, modrega ln belega ali rumenega uankiuga l pe rnica 180 cm dolca, 116 cm Široka, skupuo * dvemi 80 cm dolgimi in 58 H; fiezervni zakladi dobičkov ... , 10,500 000 n zaklad prou vpadanju 7reJaoatij javnilt efekiov ... . 2,233.*>2> iidzervui zakiad premij za zavarovanja........... , 121.5VOG64 /iavarovnja na življenje v veijavi 31. decem r. lyC9 ...... 435,853.195 t plačana Škode v vseh oddelkih < d ustanovitve d.ufitva [183«—1SjC9 , 669(0S5.S92 l>ruatvo sprejema po jak.; ugodnih pogoj h za .;novanjii proti požaru, streli, »kodi v*led r izsue u ..umu kakor tudi pravozov p j suhem in ao.ja, 'iiepa pogo^^be zn zavarovanje življenja uo razno- Ob nedeljah in praznikih odprto do 4. popolad. ** rente plačljWe i. " ^ r • r z vljcnja aii po smrti zavarovanca, doto otroaj U Dajem se oddajo bicikli :: zaiooa dvokoles :: ii ....... ..... m in šivalnih stroja rabljenih oo zeio Sf vrstnega oSl/zafospefgo- 11 "izki Ceni tudi na 0br0ke-srpode kakor tudi za oiroke TRST, Via Scorzeria štev. 12 IT. Osv&IčLeHa VS Mehanična delavnica ^arna Oaetano Battich I Trii, Belvedere 321 p me»«...w ! p ------------S^i« Via Lazzaretto vecchio št. 48 TRST Via Lazzaretto vecchio št. 48 / ^P.1SP . v a--* ■L-'v .V ŠZ.) ■ ^ - Ki nra i Sežani M ima svojo Bas ricuo prosa-i v mB v TRSTU, ulica V:r.cen. Belllni 13 nasproti cerkve pv. Antena novega. Vsskov. verižic po tov cenEli. S • POPRAVE STROJEV : p°Si>1,cn »rehanljnt oddelek za POPRAVE DVIGAL STI i i precizno uopravliauje tiakarsk. .„ I IN PARNTIH KOTLOV, strojev vseh sistemov, avtomo- SKALNIC INT VSAKO-| i MORSKIH in DRUGIH. b,lov> motorjev ia hidravličnih .- VRSTNIH MLINOV. :: ap:-ratov, motorjev na plin in — — — — — — — — : benzin, tkainih strojev itd. i — — — — — — — — I Fopoins isadusti*;jske instalacije. E SLOVANSKA ECE3JESARNA BN TiiSOlrliiA PAPiRJJi Velika zaloga umetniških in svetili slik. slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih : knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in kuji-:::: arovežku naročila. :::: Trst, u!. Valdirivo 40. : (KRAJ KAVARNE NEW-YORK) Poštna naročila obavijaju se isti dan. Brzojavna adresa: ::: :: ::: GORENJEC - TRST. :::: TELEFON 21-15. :::: Najbo^ateja zaloga lenjig. papirja in pisarniških po-:::: :::: trebščin. :::: :::: Velika zaloga muzikalij. molitvenikov in oasopisov Rentni davek plača direktno za^od. Bavi se ta dl z vsemi b&cicovnlmi posli, ter z.avarovanjem proti zgubam aa žrebanja. P^Jaznanilo Čast mi je naznaniti slavnemu, občinstvu, kakor tudi mojim številnim odjemalcem, da sem otvoril v tem mestu v ulici Boschetto št. 2 (vogal ulice del Toro) mesnico v kateri bom prodajal najboljše goveje meso, teletino, jančka in perutnino. Pošiljal . n tudi na dom. HigijeniČnemu oziru se t>o po sveČala vsa skrb. V nadi, da me bo slav. občinstvo počastilo z obilnim obiskom se beležim udani CESARE BENEDETTICH. I \.W\W Tvrdka vstanovljona lota 1377. Schnabl & C° Succ. - Trst (Inženir G\ Franc & J. Kra,>.z) Hrad : ulica Micclb Machia¥elli št. 32. Skladišča: ulica Gioachino Rossini. Naslov za bnzojavke : „Universum* — Trst. lelelona: urad: št. 14-09. — Skladišče: St. 61, Prodajajo po zmernih cenah: Sesaljke za vino in vodo na transmisijo in na roko. Cevi vsak* za napeljavo vode, plina in pare. Pipe, guarnicije in tehnični predmeti vsaka vrste. Motorji, stroji in kotii na paro. — Priporočajo svoj tehnični urad za izdelovanje Ia osKriiijenje vsakovrstni!) strojev za obrt ---Ceniki zastonj.--- .tv OTEL M 70 sob, električna razsvetljava, lift, kcpdji. CENE ZMERNE, im J- KOGL. m s? gg p ™ 3!®xii.i ..V • V 1® Elektrika ie najboljša ZDRAVILNA MOČ NARAVE. V r pi f V ' ' • S v! t V r. 'i / i J \U jJ Dandanes : pe vozimo. : razsvetljujemo in kurimo z elektriko ter bi le težko . pogrešali v vsakdanjem živi, eni u to : piemer;it.> naravno s:lo EB| JJa si a s pri- ■ v- . i Kial l mocm el'ictri - . ke zopet lahko . ]>ri ifiVmo i«" SH i re 'e M <* i "i in f"ji 1 1 VVhVVi. A \ A A V h 11 7 V ' . -i>. - » . .J boo i. - 'r tizniu._ v >- . bt.Iii, r. ahf' ~ ine SJMtilj i. ©težnosti. i e*ra]^ijf. nerv«iz-»finu iiioJenju prebave. maiokrvn<»*ii, šrbko.ti vr>t ;n ženskim &»'«;/.ni:ut g^j boljšega H-edstvH. n^gu e tritjui ga'vnu r:i tok L>a podučimo t';>eĆe človeštvo o blago- f^f n< snem uplivu t-lektri^e hm > popisali p:m eij.e elekiro-tera i «- v ze!o zanimivi fenj-žici. kftteio pi).iiliiimo vsukomur s.istonj poStnir o pro3to. Se nik'iai- «e . i n udi o v Avstriji obiinstvii tabo p.)Jučac knjižice Elektro-terapevt, ordinacija = DUNAJ i.----= Schvvangasse 1, Mezz., oddei. 6. ^ | ^ Coupon za brezplačno knjigo. £>jgl S _ Slavn? .„ VII. 1910 w ' 15 €lektro-teraie?t. oržinac-ja S- j t^ Dunaj »_ Schwangmsss I, P»£Zi.. odd. 6. P ji f S Prosim, pošljite mi knjigo : „Ens Al- P j hanđ!u;:q uber moderne Elfcttro-ThKrapii" H t t brezplačno in poštnine prosto. J J (b -v ! a Naslov 1 Hidravlični cement , za zidanje temeljev, k?na!izacr]e, uliti kosi za okrasitve p) matrici za kopelrvee itd. Kron 3 — °/a kg ICTJHLJL4 W JŠL^^ IfJBLjrmJLJ Trsi ulica dei GsSsl št 3. Telefon S 889 Kvsdreli iz barvnatega cementa v vel kosti 25 tm* in 20 cm". uiics. štev. 11 poznana od Slovencev v okolici in na deželi, haloga T^akovrstn. blaga | za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani JAKOB BA.3IBR; TRST, ul. Cava::a 2 __\W . r-sm55a PEKAR rtA SN SLAŠČIČARNA ! .:. FRAN LAMPE Predaja svežega kruha 4-krat aa - Postreiop točnu in na don>. V n ■ i: o j 1 n i Ci '------ U g"v Ina. prilika I V fini žgaojarna na iT; -t pred Narodnim Gomom št. 1 j ■ alice Ghega) je Da razpolago. Nov dohod ogromne partije maršale in j vermoutha po K 1*60 liter. I ^ J. SRAS& & Prva praška reklamna iu upravna tvornica v Pragi £}s) 3ograto tovarniško skladišče reklamnih vrvic za vezanie paketov. — GLAVNO ZASTOPSTVO S SKLADIŠĆEJI nnt n HEYA. Trsi m. m« Tslafon Siv. 1 i 79. as «fe-f ^ 1 ^ © «1 3 " A 4 itl-i A ^ && ^ i MatrtL Zgornja P. 1 -si .c TZRRRA krImemj S*p.v S - Spumanto, Rcfo^k, zagrebški Pe- j ,,Pf?I STARI BRESKVI" V llEiCi ° Belvedere štev. 17 se toči §z- /.EiiUEV. PSUTuOLEJA ".-•f.'ini "rtio!« te. j»ilo.ii;o »viuj, Sljav, ^^tt V L^nUUaai. a* drcbir.-v i . .. linkcvac s Soiscl - P p o najzmemejših cenah. i rstt uiica Carducoi 14 (oroj Torr >nto'- ■ Zaloga ustr: ;c k -----------; V» lika izbera putrebSči /.a c?vJjari«-. — Si-ecijalif-n^ 1 V vn lio^pebs&isBa s sedia^j©, j "•ss^ , £ m -J . ^ \L JLi^IE U 3SS31 Dimnih', z vrr,r I i. r ; se oglasi pri i ivančič^u ulica dež?i Si«z?one štev. 13 V: tonu lvancič-u9 Trst v ^; :: - i.;;-- . Hova prodajal-siatarja - uraria ^Igssaiire Samara, Sr.! i I lac;jo proti upa- i..... ... . • .9 , t&rtAS^ ^V^L^ Oorso štev. 1 I Mat _ Dpeher|3W pi^o,—I BOGATA IZBERA prstanov, s 23 3. „Kazaki" Spisal L. N. Tolstoj. Prevel J. Knaflič. Cena K 160. 4. „Prva ljubezen". Spisal Ivan Sjergjcjcvič Turgjenjcv. Prevel Dr. Gustav Gregorin. Cena K 1. 5. „Poljub". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karo lin a SvStla. - Prevel J. P. Cena 80 vinarjev. G. „igralec". Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. Poslovenil R. K. Cena K 1'60. Vse te knjige se dobivajo v tiskarni „Edinost" v Trstu in v vseh :::: knjigarnah po Slovenskem. :::: Poštnina za posamezno knjigo je 10 v'nar. uhanov 2 demanti ali brilanti in brez istih. - I i Verižic«?, priveski, zapestnica, !n sra brre ure, stenska uro »iti itd. j* ' Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rezbarije. AISJ TOW QKPRf — Via Fameto štev. 4: i/M\ ! UiN _______._____p,PmA^n ncksuJi;, zrpr'--i€Ženi zvedeaeo ! w 42 — s, Parmezan, Err.sn-• thfitier iz Švice, j Cene smerne 'ta^ TRS f, Cario bCiuOSlijfcV trg Št3V. 11 e2jBmj speh. mast, kokumari, peveroni. razno | VoefnT^'i^ i«. - r. r-fflnc* PnpV ! iestvine v Iconssrvi, sardine - i4rl iM : iiSHUpli !i)i'j;l!l '0:15 lil SluiMul« ,.1 liuii j3_______ _ v sodih itd. itd. dene safi ne. C'^i i1^' ona •■'t 05 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke. 2.20 0 iz Itaiije preko Červinjana in Bivia. 4 30 O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.:i5 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7 o7 O iz Itali.e preto Červinjana in Nabrežine. 7.46 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 5 «.» B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. tt<>5 B z Dunaja in Budimpešte. II.00 0 iz Vidina preko Kormina in Bivia in B iz iz Italije preko Červinjana. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH : 10.35 O iz Nabrežine ia mejposuj. 11.50 O iz Kcrmina in mejpostaj. OPAZKE. Mastne številke značijo popoludne. O = osebni vlak: B = brzovlak. TEODOR KORN » Trst, ul. Mira mar št v. 65 HI Stavbeni in galanterijski klepar. Pokrivač streh vsake vrste. SPREJEM * .TO SE VSAKOVRSTNA DELA I>* POPRAVE PO NIZKIH CE 'AH. :: Delo dobro in zajamčeno TSlei. 25-26. □ Poslovodja: Franjo JeiAo. ljansio parobrodarsko društvo na "ton o DA LM ATI A" V O Z V aven od 16. julija I t E D 1910 do nove odredbr ODprl seje M H v Skednju eMSl _ Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih. Vsaki torek, četrtek in soboto nov program. VSTOPNINA: I. mesto 30 vin., otioci in vojaS 20 m. II. mesto 23 m, otroci ia vojaJti 10 t. S CO rt SS n 5 S z . uri zjutraj. Progra 'I RST METSOVIĆ B Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri pjpoludne. Doli .d v Trst v sredo ob uri ziutrrj. Proga TBST-3EErKOVlĆ C Odhod iz Trsta v eoboto ob 5. uri popoludne. Dohod v Trat v četrtek ob 6. u;i z:uirsj. Proga TRST-KOBČULA. Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popo'.ulne Dohod v Trat v ponedeljek ob 6. uri zjutraj. M Prva Primorska Tvornica za lesne Q izdelke z vodno silo ob kolodvoru g ^ == PODMELEC == X M 7\ - K ^ sprejme v trajno delo več dobrih | stavben, mizarjev * g mr is« st?wgarjev Mizarji z družino dobe tudi k stanovanje. V T". J Pismene ponio na priji naslov. * Slovenci in Slovani - .j^zz&ss&lsbsasassssasi Konold, Trst. finosti Otvoritev subskripcije. TOMAŽEVE ŽLINDRE, zajamčeno pristne 80% topljivosti, 75°/ 16 18° 0 foeforičnih snovij..................K f»* & KAJNIT ZAJAMČEN 12.40%.................... ®75fi KALIJEVA SOL zajamčena 40%......... • v - • • • • • - » 100 ke plačljivo v 30tih dneh brez diskonta, v novih vrečah za 100 kg brutto per netto, pošiljatev avgnst-september. Ako se hoče imeti blago prosto do zelezm kih g postai in do istrskih luk, se mora naročiti najmanje 100 kv; za luke zado- g stuie vsaka množina. Naša gnojila prod^aino z jamstvom analize, za Kitr se lahko g da naše blago analizirati v Poreču ali Ljabjani, ako se to gg. odjemalcem poljuo;. L T^ntmm^ ^ Koeold. Tzst. Kadar kupujete pri^ tvrdkah katere oclaSajo v „Edinosti"; sklicujte vedno na oqias v našem listu, ker fako bodo znaie dotične tvrd'.e, da prinašajo oglasi, ki jih uvrščajo v Edinosti, dobiček, in radi iega bodo uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za !o bodete bolje postreženi, zraven tega pa pomagate s tem ma-: : terijalno listu „Edinost*4 :: mbmmbm I CI^r-^.H J? v L fj ISL FRIDERIK SCHWARZ Trst, Via Valdirivo št. 3. Trst Zastopnik : znanih : mlinov SZMOLENSKY & COMP. ■■■■ SZABATKA aaag Prul parni mlin BeKescsaUn Akcijska družoa parnih mlinov Baja. — Zastopnik za Trst, Goriško, Istro in Dalmacijo. MIHAEL Zi ulica Sorgcnts Kupi gole, s»ce in mm ter kože istih. ^tM Ponudbe, tudi pismene in brzojavne pc-slati je na gornji naslov. zobozdravmskj • iimmm Trst, tilks San Glovsnnl 11, nods. eso 9. da i. i a 3. ca S. Avt civilni zemijemerec Kristjan Pertot Ima saolo pisarno s Trstu u ulici oella Caserraa štea. 5, II. nadstropje. si^-i-Mtip JI iissiiifisiiir ZDRAVILNA MOC NARAVE. ' Dandanes se vozimo, razsvetljujemo in kurimo z elektrik o ter bi le težko pogrešali v vsakdanjem življenju to p:eaaeoito naravno silo. Da si t# Velik izbor blaga za ženske obleke raznih vrsi. Panama enotnih barv in pidan. Zefir za bluze, pisaa za srajce. Popoleu izbor perkala z bordurami in brez, batist, foular fantazija itd. Moške barvane srajce razne, ovratnice, ovratniki, manšete itd. Drobnarije, traki in blago za narodne zastave. — Vse to se vdobi v prodajalnici manufakturnega blaga Brosch & Laureucic ulica Nuova št. 40 (vogal ulice 8. Giovanni). Redka prilika, '^m Radi velike zaloge sva vsemu blagu cene zdatno znižala. OSTANKI kakor: panama, batist, zefir, prkal, oksfort od 2—5 m dolgi, prodajava po 5O°j0 pod navadno ceno. Po pošti poSiljava v zavitkih po 5 klg po povzetju in franko ; ne ugajajoče se sprejme _franko. MRSLOV : Hedžet & Koritnik Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka sinov, v vsakem oziru novodobno »^jena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sipovin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvod« pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z m*»6kom, iz zagrebške tovarne. fMinliki ma» T UR. I:ILV. v roki pa palico. Kmalu se je spustil v tek proti ulici, ki vodi k mestnemu kopališču, za njim pa je dirjalo nekaj strežajev tuk. norišnice usmiljenih bratov, ki so ga ko-nečno prejeli ter s kočijo pripeljali zopet v norišnico, od koder je bil ušel potem, koje poprej naklestil dva stražarja ki sta ga nadzirala ! x V bicikelj se je zaljubil neki Kra-ševec doma baje iz Gorjanskega. Vgledal je namreč v veži „Monta", in ga je kar meni nič tebi nič potegnil na cesto ter je hotel ž njimi odriniti na kraško planoto. K sreči je to zapazil lastnik biciklja, ki je poklical redarja- °ko postave je razsodilo: Bicikelj dojde k pravemu lastniku, Kraševec pa v luknjo. Vesti iz Istre. Komunalni realni gimnazij v Vo-loskem-Opatiji je imel v tem svojem prvem letu 36 učencev in 2 privatni učenki. Ker pa je tekom leta izstopilo 5 učencev in obe privatistinji, je bilo koncem leta na zavodu 31 učencev. Po domovinstvu jih je bilo 28 iz Istre, 2 iz Trsta in 1 iz Hrvatske. Za to leto je bil zavod nameščen v občinski hiši, a s prihodnjim letom se premesti v lastne prostore v Opatiji. Na Kozini smo dne 4. t. m. praznovali god naših apostolov sv. Cirila in Metoda. Tudi naša ženska podr. hoče nastojati, da se ta praznik pri nas udomači. Mogočen kres je lepo razsvetlil prijazno in požrto-valno vasico. Temu je sledila neprisiljena zabava v „Hotelu Kozina" ob najpisanejši udeležbi. Na zabavi sta prijazno sodelovala pevsko društvo „Venec" in tamburaški zbor. Ob tej priliki je ženska podružnica servirala z vinom in slaščicami v prid CMD s precejšnjim uspehom. Zato se imamo zahvaliti cenjenim darovalcem v denarju in drugih prispevkih, kakor tudi številni udeležbi od strani domačinov in uglednega častništva domobr. pešpolka. Žal da nismo mogli povabiti zunanje goste, ker smo bili do zadnjega v negotovem, da-li prireditve ne prenesemo radi tehtnih razlogov. — Bila je to prva in popolnoma vspela prireditev naše ženske podr. CMD v Kozini. Darovali so : Peter Tavčar 2 K, Božidar Burič 2 K, Margita Doller 1 K, Antonija Mihalič 40 st. Boteljke in slaščice so darovali : Ana Jausta, Milena Stegu, Alojzija Rapotec, Olga Kyovskv, Ana Pavletič, Marjeta Dobrila, Antonija Dekleva, Marija Benčič, Neža Benčič, g. Jakob Klemene in Ljudevita Haudler cvetlice. Društvo „Venec" je pelo nekaj najlepših zborov, a tamburaški zbor lepo spopolnil zabavo. Vsem najlepša zahvala. Za odbor: D. Rapotec Kristina Dobrila predsednica tajnica Iz Ricmanj. Naše „Konsumno društvo" ne bo imelo svojega občnega zbora — kakor je bilo javljeno — dne 17. t. m., ampak je isti odložen na nedoločen čas. Druge slovenska delete Prazgodovinske najdbe v Kranju. — Poleg sirotišnice v Kranju so se pri kopanju gramoza našli prazgodovinski grobovi iz hallstatske dobe. Izkopali so dozdaj v enem grobišču šest žar zapored, vse stlačene od zemlje. V dveh velikanskih žarah je bilo polno pepela. Ena manjša žara je bila ob robu in na roču okrašena z bronastimi bucikami. Znamenita črna posoda je imela tri noge. Našlo se je tudi železno konjsko uzdo, dve bronasti igli za v lase in več bronastih drobcev, najbrže od konjske oprave. Kaže se, da grobi segajo še dalje. — Kopanje sta izvršila gg. muzejski preparator Dobovšek in starinoslovec Pečnik. Cene jajc v Celovcu. — Na zadnjem celovškem tedenskem semnju je prodajal neki trgovec z jajci tri jajca za dvajset stotink. Nevihta. V petek popoldne je napravila toča v Domžalah precej škode. DAROVL Iz Rocola. Pri otroški veselici, katera se je vršila minolo nedeljo so preplačali vstopnino sledeči gospodje : Fr. Lozer 3 K, Fr. Kobal 2 K, Anton Škrk 2 K, Rado Lah 3 K, Štraus 1 K, Va-tovec 1 K, Počkaj 1 K, trgovec Gregorič 2 K, Volk 1 K, * E. Abramovič 210 K, Ćretnik 2 K, Lah 40 vin., Slamič 40 vin., Lah 40 vin., Slamič L 60 vin., Slamič 40 vin., Mršek 20 vin., Lah 40 vin,, Opara 40 vin,, Rusič 20 vin., N. N. 40 vin., I. Bre-zovic 40 vin., N. N. 40 vin., Mire 40 vin., Š vage I j 20 vin., Butinar 20 vin., N. N. 40 vin., N. N. 60 vin., Cunja 20 vin., Mršek 60 vin., Miklavec 60 vin., Velič 60 vin., Just Kr. 40 vin., Germek 60 vin., Cunja 60 vin., Hrib 50 vin., Lozer 10 st., Susič 60 vin., Vidmar 60 vin. V Ljubljano poslali družbi sv. Cirila in Metoda 80 K 20 vin. in sicer kot jubilejni dar otroškega vrtca v Rocolu. — 7. in 8. tedenski prispevek skupine Drobtinarjev za gradnjo nove družbine šole pri Sv. Jakobu K 5 20. Tržaška gledališča. MINERVA. Danes Donizetti-jeva opera .Linda di C h a m o u n i x". Gospodarstvo. Slovanski narodnogospodarski kongres v Ljubljani. Slovansko narodnogospodarsko društvo na Dunaju priredi s sodelovanjem glavnih osrednjih organizacij poljedelskih, obrtnih in trgovskih iz vseh slovanskih dežel Avstrije dne 14. in 15. avgusta t. 1. v Ljubljani (o priliki kongresa gasilcev) slovanski narodnogospodarski kongres, '1 a kongres bo podlaga osnovanju trajnih gospodarskih stikov med slovanskimi avstrijskimi narodi. Pridno se dela, da bi prišlo na tem kongresu do ustanovitve državnih zvez, in sicer poljedelske zveze, obrtne in event. tudi trgovinske. Iz slovanskih dežel prihajajoče prijave pričajo o razveseljivem zanimanju, ki ga je vzbudilo to početje k okrepčanju slovanske vzajemnosti v gospodarskem taboru. Vse potrebne informacije daje „Slovanska společnost narodnohospodarska na Dunaju. Razne vesti. Velikanska bojna ladja. V ladjedelnici v Novem Jorku grade največjo bojno ladjo na svetu. Za 7000 ton bo večja nego največji angleški dreadnought. Ta in še ena ravnotako velika ladja so namenjene za Ar-gentinijo. Nov srbski list na Turškem. Srbski narod v turški državi je imel pred ustavo samo en srbski list. To je bil „Carigradski Glasnik". Po proglašenju ustave so pričeli izdajati v Skoplju list „Vardar" in „Car. Glasnik" je na to prenehal izhajati. Sedaj so turške oblastnije udušile jedini list „Vardar" in da ne bi srbski narod ostal brez javnega glasila, so začeli na mesto „Vardarja* izdajati „Zakonitost". 3RZ0JAUNE UESTI. Baron Bienerth v Išlu. IŠL 16. Danes zjutraj je dospel semkaj ministerski predsednik baron Bienerth. IŠL 18. Ministerski predsednik baron Bienerth je bil danes predpoludne pri cesarju v posebni avdijenci, ki je trajala 2 in pol uri. Ministerski predsednik in sek-cijski svetnik Erhardt sta bila potem povabljena na dvorni obed. Ob 1010 zvečer odpotuje ministerski predsednik iz Išla v Igls. - Posvetovanje hrvatsko-srbske koalicije v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 16. (Ogr. biro). Na današnjem posvetovanju ^hrvatskih poslancev, katerega se je udeležil tudi ban dr. Toma-šič, je bilo sklenjeno povabiti na posvetovanja v Budimpešto tudi one člene hrvatsko-srbske koalicije, ki ne pripadajo ogrskemu državnemu zboru. Ogrsko 500 milijonsko posojilo. BUDIMPEŠTA 16. Finančni odsek je vsprejel zakonski načrt, s katerim se pooblašča vlado, da najme 500 milijonov kron. — Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 16. Zbornica je nadaljevala razpravo o adresni debati. Prihodnja seja v ponedeljek. Pogajanja za sklep trgovinske pogodbe med Avstro-Ogrsko in Srbijo. BELIGRAD 16. Danes predpoludne je bila prva plenarna seja obestranskih delegatov za sklep trgovinske pogodbe med Avstro-Ogrsko in Srbijo. TURČIJA. BEROL1N 16. „Lokal-Anzeiger" poroča iz Carigrada, da je policija odkrila v Carigradu centralni lokal, v katerem se je shajala tajna reaKcijonarna družba in da je to hišo zaplenila. Aretirali so tudi nekega Mustafo efendija, ki je delal propagando za demokratično stranko in si je pridobil pristašev tudi v armadi. Iz Rusije. KIJEV 16 (Petr. brz. ag.) Senator Be-duilin je dovršil revizijo v vojaških zavodih. Na odgovornost je bilo pozvanih 46 oseb, med temi 21 poročnikov in 18 višjih častnikov. Dunaj 16. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Panter" danes priplula v Šangaj, kjer ostane štiri dni, od tam odide v Kiavčav. Bern 16. Mednarodni železniški kongres je imel danes svojo zadnjo sejo. Prihodnji kongres se bo vršil leta 1915 v Berolinu. Rogatec-Slatina 16. Pravosodni minister dr. Hochenburger je dospel danes semkaj na lečenje. Beligrad 16. Kralj Peter se je zvečer z rodbino podal na lečenje v Ribarsko Banjo. London 16. Na križarju „Sutlei" se je za časa pomorskih vaj pripetila eksplozija, vsled česar je bil en mož ubit, štirje pa so bili pa močno opečeni. HI H ALI 06LA5IIH MALI OGLASI se računajo po 4 stot besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 stotink. Plača se takoj Ins. oddelku. Piarict kateri bi tudi potoval, 8e takoj sprejme I Idulol Za kolonijalno stroko. — NaBlov pod „Kolonial 200" na Ins. odd. Edinosti''._ll92 Boršt, Vila Profesor. lje z nasajenimi trtami in sadjem, osem minut od kolodvora. 1190 Hririo cq meblirana soba ulica Rug. Manna UUUd SB 11, pritličje, na levo._987 P|*Q(j^ gg radi selitve, veliko množino 25X2& fitev. 28. kvadrel 8 cementa v nlici lstria 1193 Mala hieina z ^rnljiSčem se proda pri sv. maia lllolba Ivanu Štev. 729, z-»dej gostilne Capuz era, bliru tramvsjBke postaje._1184 Pnc I nun rt in zft t^0™10. veščega tndi laščine, rUOlU VuUJU išče GospoJarska zadruga v Kopru. Ponudbe z navedbo pogojev na naslov Posojil-nica in hranilnica v Kopru__1 QIll4ho icOO upravitelj s pogoji, kijih zah-OlU&uC lous teva po&Lic glede posestva, vštevli praktično Rozdarstvo, kletarstvo itd. ter pisarne. Sprejme tudi »Južbo v kaki pisarni, najraje v trgovini z vinom ali lesom kot korespondent ali knjigovodja. Ve:č je treh jezikov. Naslov pove ln-floratni oddelek Edino-ti._1173 Izredna prilika! prav dobro idoča gostilna z vso opravo na prometnem kraju io brez konkurence. Pogoji jhko ugodni in zaslužek zajamčen. Naslov pove Injeratni odd. Edinosti pod 5t. 1170 je na prodaj prodajalna manufakturnega blaga z vso pri- 1168 Na Opčinah pravo. — Z o r k o. 1/nnncnnnrlant zmožen slovenSčine, nem-!\OrBbpU«5Ut5Ill ščne in po možnosti če šČine se sprejme takoj. Ponudbe z zahtevami na naslov „G. M. 1910" na Injeratni odd. Edinosti-*. 1158 Franjo Makovec št. 40. Priporoča slav. občinstvu svojo pekarno in s!adščičarno, v kateri se dobi večerat in dan svež kruh in sladščice. Zaloga moke in likerov v steklenicah. Sprejemajo se peciva vsake vrste. Postrežba tudi na dom. 869 Vila v Pos ojil) ""J^^o^rin stanovanj z vsemi pritiklinami, z vodjvodom in električno razsvetljavo v hiši, ter z dvema vrtoma se pod ugodnimi pogoji proda. — Vila je Se davka prosta. Več se poizve v odvetniški pisarni gospoda Dr. .1. J a n c -a v Postoj1072 Najfinejši Portlandski cement ln hidravlično apno (Roman) se vdobi jri Marinu LUXA na Prošeku. _1055 Vsi oni iz nakelske županije, ki prebivajo nad 10 let v Trstu in bi radi dosegli domovinsko pravico za se in svojce v Trstu, naj se zglaSajo vsak dan v „Narodni gostilni" pri sv. Jakobu od 6. zvečer dalje. Tam ima nakelska občina svojega uradnika v osebi g. Gombača, ki jim svetu i e n preskrbi, kar je potrebno._10-5 Velika množina s prostim tekom in zavoro od K 55—110; velika zaloga novih dvokoles, gramofonov od K 15—1000 ; plošč od K 1—4 ; šivalnih strojev, najnovejših acetilen - svetilk za gostilničarje in društva od K 7—20. — Pri BATJEL-u, Gorica, Stolna ulica 3-4. Ceniki poštnine prosti. Prodaja tndi na obroke. Pekarna in sladčičarna ; Ivan Pnrfnt.Clleijt Trst» via Cavana št. 17 (na- « Cl lUl-OU&lb Bproti sodišču). Zalagatelj dra- štva „Socleta Coooeratlva fra Impiegatl prlvat" v Trstu. — Tovarna mornarskih biškotiaov. - Priporoča svoj velik izbor vedno s»ežega kruha in sladčic. — Zaloga vsakovrstnih likerov in vin v s.eklenicah. Sprejemajo se naročnine tort !o kr>ka»tov za vsako priliko. Postrežba na dom. — SVOJI K SVOJIM ? Slovenci in Mestjani! £ poslužujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fontane št. 13, za kar se Vam toplo priporoča udani Anton Novak. — Vsaki Slovan ima narodni greh. ako podpira dru^orodce. lOOfi SČPOm clll^hn kot vzK°jiteljic» ml*j$ih OUClll allllUU otrok (bonne). Ponudbe pod „Otro'"" na Inseratni oddelek Edinost._1187 IČOOm sPretao šiviljo, obleke na dom, v bližini lobcftl Trsta. Naslov Ins. odd. Edinosti. 118S Poslano*) IZJAVA. Podpisana Marija Taccani \2 B*rko-velj štev. 61 obžalujem, da sem ra^žalila gospo Marijo ud. Martelanc izBtrkovelj št. 61 in g-ospoda Janka Samec, učitelja v Birkovljah št. 6i s tem, da sem izrekla neresnične trditve, radi katerih sta g"ori omenjena vložila proti meni kaz. ovadbo pri c. kr. okrajnem sodišču v Trstu pod opr. štev. U V 956 10 in U V 9(57/10. TRST, dne 16. julija 1910. Marija Taccani. Ivan Štrancor za pogađanje.. parketov z veliko zalogo istih vsakovrstne velikosti hrastovega in bukovega lesa. — TRST, Via Foscolo 9. 923 IZJAVA. ' Podpisani preklicujem svoje obdolžitve proti gospodu Ivanu Veškovo pok. Andreja, blagajniku „Posojilnice in hranilnice" v Pomjanu ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopanja. JOSIP RAZMAN pok. IVANA iz Pomjana m. p. *) Za članke pod tein naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva. |nfl;n Cinlfo mizar*ki mojster, Trst, ulica Jcoip OLUlId. lielvedere Štev. 8, izvršuje vsakovrstna m-zarska dela. DM:nnHiA4 oo mesnica TOMAŽA ZAD rripurubd OC NIKA, Trst, trg sv. Ivana 6t. 6. Prodaja se goveje Uieso, telečje, jaučje, vsakovrstna perutnina in seeže meso. _717 "7**lnno Krompirja, zelja, česna, čebule in Bladke £o o CO za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. Moif KoM, u!. S. aiouonnl 16, i. n. zraven „BUF-ET AUTOMAT1CO" POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju. P0Z3R ! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju. : CANTI JUGOSLAVI: S_______________I Jugoslovanske pesmi j | I .J | | IVANA KUŠAR-ja B E č* F m O m r» f" Prevodi v italijan. jeziku najboljših slovenskih, srbsko-hrvat. in bolgarskih pesnikov. - Ta prvi zvezek obsega tudi : Uvod, potem kratek načrt zgodovine slovenskega, srbsko - hrvatskega in bolgarskega slovstva in biografije sledečih pesnikov : Prešeren, Gregorčič, Kette, Zmaj Jovan Jovanović, Preradović, Branko ..............Radičević, August Senoa. ....... Knjiga se prodaja po K 3*— v vseh knjigarnah. a s a ■ e H ■ B Naročila sprejema Slovan, knjigarna g. JOSIP GORENJEC, Trst, Valdirivo 40 C#J T .Generalna, agentura za .. Primorje.. Trst, ul. del Campanile : številka .. 3 l-tflttffl^f*-* fT- '/4 ? CJTT~7fm"T5*" redni odhodi nemških postnih in brzih parnikov. Odpremanje potnikov I H in III. kabine kakor tudi izseljenikov v vse dele sveta posebno na progih Hamburg-New York .____.Tr. KamhTirtf-M pvlUft Hamburg-Argentina Hamburg-Brazilija Hamburg-Kanada Hamburg-Kuba Hamburg-MexlkO Hamburg-Afrika Hamburg-Angleško Hamburg-Francija Zabavno pomorsko potovanje! Zelo priljubljena so 13 dnevna potovanja s parnikom Meteor" do Drontheima, vožnje na sever do Itlanda, Severnega Kapa in Špicberaa, vožnje v znamenita kopališča, na Anflleško, Irsko In Sotako. Informacije dajejo in poMlja|o se brezplačno! Hamburg-Amerika Linie, Abteilung Personenverkehr, Hamburg. .Generalna, agentura za : Primorje : Trst, ul. del Campanile : številka .. 3 M0VG P08REBN0 PODJETJE £ |aV z bogato opre «o za vsako- Corso 49 (Piazza Goldoni) Tel. 1405] vrstni pogreb. "^S^ in prodajal-inico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic | perle, porcelana. — V*ftka zaloga ^ij^^^^gg^K^ 'T- voscemii sv^c žMMmr Prodaja na debelo ln drobno o "t-atic ^ummmmammssmBmmBmam Filijalka v Opatiji della & Ii Risparmio št. S (lastno poslopje). Fifljalka v Opatiji KUPUJE IN PRODAJA VREDHOSTJ^E PAPIRJE {*X|tTH, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA. TOItfORITETH. DKLafilCK, SREĆKE i. t. 4. 1. t.