% 'of the Slovenian Women's Union ofAmerica 1 Official Publication Number 5 MAY, 1944 Volume 16 SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Ustanovljena 19. dec. 1926 Inkorporirana 14. dec. 1927 ' Chicagi, 111. državi Illinois Slovenian Women's Union of America Organized Dec. 19th 1926 in Chicago, 111. Incoiporated Dec. 14th, 1927 in the State of Illinois Member of: National Council of Catholic Women Duhovni svetovalec—Spiritual Advisor Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31st St., Lorain, Ohio Glavni Odbor Supreme Committee Predsednica—President Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave, Sheboygan, Wis. I. podpredsednica First Vice President Mrs. Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio II. podpredse.iDica—Second Vice President Mrs Mary Coghe, 4517 Coleridge St., Pittsburgh, Pa. III. podpredsednica—Third Vice President Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., Ely, Minn. IV. podpredsednica—Fourth Vice President Mrs. Frances Raspet, 305 Spring St., Pueblo, Colo. V. podpredsednica—Fifth Vice President Mrs. Mary MarTcezich, 2809 E. 95th St„ So. Chicago, 111 Tajnica—Secretary Mrs. Josephine Erjavec, 527 No. Chicago St., Joliet, III. Blagajničarka—Treasurer Mrs. Josephine Muster, 714 Raub St., Joliet, 111. Nadzornice—Auditors Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th St.. Cleveland, Ohio Mrs. Mary Lenich, 609 Jones St.. Eveleth, Minn. Mrs. Pauline Ozbolt, 2029 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Svetovalni in porotni odsek — Advisory Board Mrs. Frances Süsel, predsednica, 15900 Holmes Ave., Cleveland. Ohio Mrs. Ivanka Zakrajšek. 6059 — 68th Rd.. Ridgewood, N. Mrs. Marica Kopach. 1217 So. 61st St|., West Allis, Wis. Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City, Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Ave., Eveleth, Minn. Y. jLaUa THE DAWN URADNO GLASILO SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V AMERIKI OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN'S UNION OF AMERICA Izhaja vsak mesec—Published monthly Naročnina $2.00 na leto. Za članice SŽZ $1.20 na leto Subscription price $2.00 per year Members of the SWUA $1.20 per year Office of Publication: "ZARJA" 6117 St. Clair Avenue, Cleveland 3. Ohio Editorial Office: ALBINA NOVAK. Editor 6117 St. Clair Avenue, Cleveland 3. Ohio Telephone ENdicott 5882 Entered as Second-Class Matter June 28, 1929, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of August 24. 1912. Prosvetni odsek—Educational Committee Mrs. Albina Novak, Urednica in upravnica "Zarje," 6:17 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren, Ohio Miss Gladys Buck, 10036 Ave. L., So. Chicago, 111 Odbor za Mladino in razvedrilo—Yauth & Recreation Board Albina Novak, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Frances Bogovich, 6701 Schaefer Ave., Cleveland, Ohio Lillian Kozek, 2244 So. Wolcott Ave., Chicago, 111. KLIČE SE VSE DOBRE ČLANICE NA POMOČ ZA DOBRO STVAR! Enajsta ura se približuje, kar se tiče kampanje za nove članice, štiri meseci so že v kraju in preostaja nam samo en mesec, v katerem nas čaka še veliko delo. Zato se pošilja posebna prošnja na vse dobre in zveste članice, da pridete na pomoč. Pridobiti eno novo članico, ni preveč zahtevano, ker vsaka ima prijateljico, h kateri se lahko obrne v sili. Kampanja je nekaj, kar zahteva pomoč od naših prijateljic, zato ker jih potrebujemo, da izpolnimo kvoto in da dosežemo cilj, za katerim stremimo. To je en način tolmačiti kampanjo. Vpošteva se pa lahko tudi druga stran in ta je, da vsak pot, ko pridobimo novo članico, smo s tem v pomoč svojim prijateljicam, ker dokažemo svojo nesebičnost, ker ponudimo tudi našim prijateljicam priliko, da pridejo v našo sredo in tako bodo deležne lepe družabnosti in drugih koristi, katere dobimo kot članice ene največjih ženskih organizacij med našim narodom. Ženske v Ameriki imamo mnogo načinov, s katerimi lahko služimo v korist svoji deželi. Najprvo seveda, nudimo vso pomoč vladi in s tem, da pazimo, da naselbina v kateri živimo izpolnuje svoje dolžnosti, kar se tiče domače obrambe. Vse to je zelo važno in se lahko boljše izvršuje v skupnosti. In pri tem pridejo v poštev naše organizacije, ki igrajo važno vlogo v vsakem oziru in lahko mnogo več dosežejo kot bi posamezniki. Drage odbornice in članice! Me imamo zelo dober vzrok biti ponosne na našo Zvezo. Kot organizacija smo se udejstvovale v vsem delu, ki je za povzdigo naše domovine in naših domov. Me smo združene zato, da nadaljujemo biti na uslugo in zavedati se moramo, da nas čaka mnogo dela za storiti za bodoče varstvo naše svobode in medsebojnega miru. Denimo ramo k rami in delujmo ne-utrudljivo ter širimo lepe namene in cilje naše Zveze v vsak kotiček v svojih naselbinah in da bomo opravile še boljše delo, je potrebno, da dobimo nove moči s tem, da pridobimo nove članice. Majnik, najlepši mesec v letu, je med nami, zato prinesimo novega življenja in nove lepote tudi v našo Zvezo. Prosi se vas, da pridobite vsaj eno novo članico ta mesec! CALLING ALL GOOD MEMBERS TO AID A GOOD CAUSE! The eleventh hour is approaching, as far as the membership drive is concerned. Four months have passed and only a little more than a month remains during which we have a big job to do. Therefore, an SOS call is sent to all our good and loyal members to come to the aid of our drive. To get one new member shouldn't be too difficult, because everyone has someone to whom to go when in need of help. A membership drive is something that requires the assistance of our friends because we need them to fulfill our quota and to achieve the purpose for which we are striving. This is one way of interpreting a campaign. But then there is another very important thing to consider, and that is, that every time you get a new member, you have really been of service to your friends because you have shown your unselfish spirit by asking them to join your group that they, too, may enjoy the many diversions and the many benefits we get by belonging to S. W. U. The women in America have many ways of serving our country. First of all by giving aid to our government and in seeing that the community we live in is doing its part on the home front. Either of these two very important functions can be performed more successfully if we do them in a united spirit. That's when our organizations play their very important part because we all know it to be a fact that a group will do much more than individually. Dear officers and members! You have very good reasons to be proud of our Union. As .an organization we have been doing every act of service for the betterment of our country and our homes. We are organized to continue being of service and we must realize that we have many duties to perform for the future security of our freedom and domestic tranquility. Let us work shoulder to shoulder and spread our purposes and aims to every corner in our community, and to do a good job it is necessary to get reinforcement by securing new members. May, the most beautiful month of the year, is here, so let's bring some new life and beauty also into our Union. Please, each get at least one new member during May! - MARIE PRISLAND: Slovenska mati - iunak junaKinja MEIZČRPNA je sila naroda, ki ima pogumne, vstraj-na in potrpežljive žene in matere — in take so Slovenke. Stoletja trpljenja so vtisnila slovenski ženi in materi značilno črto odločnosti in poguma, ki jo najdemo le pri junaških narodih. Ta odločnost in ta pogum sta se posebno izrazito pokazala po zadnji svetovni vojni, ko so slovenske žene rešile in otefe svoj dom in rod. Njih naloga ni bila lahka. Izčrpane in sestradane so se po vojni vračale v porušene domove. Vojna jim je vrnila može-invalide, tujina pa pokvarjene otroke. Bodočnost jim je obečala le trdo delo in težave, a niso se tega ustrašile slovenske junakinje. Delale so in garale, da se je iz ruševin dvignil nov dom, da so obrodila sadna drevesa in da je polje dalo svoj kruh. Iz podrtij so se dvignile nove domačije, iz razruvanih polj je vzrastlo žitno klasje in preko vasic in poljan je spet za-donel glas miru. Pa je pridivjala nova vojna, hujša od prve, ki gre zdaj že v četrto leto in ki je mnogim slovenskim materam pobrala prav vse ... Slovenski domovi so porušeni, družinski člani na vse kraje razpršeni, le mati je ostala sama. ' Morda so ji pustili najmlajšega, ostale je morala žrtvovati nenasitnemu vojnemu molohu . . . Kakor so naše slovenske pra-matere, sključene od dela in skrbi, stoletja čuvale in varovale svoj rod in trpele brez pritožbe, tako tudi prav gotovo sedanje slovenske žene in matere prenašajo svoje trpljenje vdano in v ljubezni do rodne zemlje, v ljubezni do svojih najmlajših ter v ljubezni in skrbeh za one svoje drage, od katerih so se z bolečino v srcu poslovile in ki jih morda ne bodo videle nikdar več. Tem slovenskim materam-junakinjam, naj bo posvečen letošnji Materin praznik z gorko željo, da po sedanji temni noči tudi zanje in za našo nesrečno rodno domovino nastopi dan odrešenja, ljubega miru in svobode. Tudi od slovenskih mater v Ameriki bo ta vojna zahtevala junaštva. Skoro vsaka hiša in vsaka družina, ima člana v vojaških vrstah. Vsi se ne bodo vrnili. Marsikaka mati bo morala prestati težko in bridko preiskušnjo. Srca bodo krvavela . . . Slovenska mati, vajena križev in težav, bo junaško, s polno narodno zavednostjo v srcu ter v močni veri in zaupanju v Mater božjo, ki je sama izgubila edinega Sina, junaško zmagala svojo bolečino, v tolažbi, da je tudi ona doprinesla svoj del k svobodi naše nove in stare domovine in za lepšo bodočnost vseh narodov, katero naj kaj kmalu Bog podeli sedanjemu nesrečnemu in razruvanemu svetu. MATERI Ljubezni je spominski dan napočil, ljuba mati, odkar zadela nase križ si materinstva svojega in hkrati lepoto in življenje dala le za preubogega otroka . . . Kjerkoli hodil, kjer sem bil, bila z menoj je Tvoja roka. Vodila si življenja pot, z ljubavjo srca jo rosila, vse moje dni si blagoslov v te moje ure od Boga prosila. Da bi ne bil mi v duši svet spomin na Tebe, mila mati? Noben ni mogel več kot Ti zame žrtev darovati. Bog sprimi Te, Bog živi Te in mnogo let Te nam ohrani, Ker Tvoj spomin nam zdravje je in olje tisočeri rani. Še dolgo naj ožarja nas luč svetla Tvojega očesa, dokler za goro ne odpre Bog vsemogočni Ti nebesa. —Rev. Alexander Urankar. Krasni spomini na domovino Pred velikonočjo so bile razposlane vsem tajnicam krasne kartice, katere je Zveza založila z dvema namenoma. Prvi je, da se nudi članicam priliko nabaviti krasne spomine na domovino. Te vrste spomini se lahko vporab-ljajo na več načinov, da se pošljejo sinovom, bratom ali hčerkam v službi Strica Sama, in vsem, kateri se za nas bojujejo. S tako lepo kartico bi jim pokazali, da se jih še vedno spominjamo, da mislimo nanje, da jih spremljujemo v duhu na vseh potih. Kateri vojak, mornar in častnik bi ne bil vesel take kartice, ki bi ga spominjala na domovino staršev, za katero je bil on poslan čez morje, da jo pomaga osvoboditi? Mnoge izmed vas ste gotovo želele imeti sliko naših narodnih noš v svojem arhivu, mnoge ste hotele pokazati drugim narodom in prijateljem, kaj je narodna noša, in tu na tej sliki se vam nudi, da jo imate za spomin. Poleg lepe slike fanta in dekleta, so tudi dopisnice s krasnimi gorskimi cvetlicami, planikami, vijolicami in rododendro-nom. Vsi, kateri so nekoč plezali na nevarni hrib Triglav, tam visoko blizu Bleda, se bodo spominjali, kako so se v nevarnost podajali, ko so šli nabirat planike, to je tisti slavni edelweis cvetlica, ki je imenitna zato, ker je tako nevarna za natrgati. Kartice kot so te so pripravne, da se pošljejo za čestitke k raznim dogodkom v družini, za rojstni dan, za obletnice in številno drugih slučajev. Vsaka posamezna članica si bo veliko prihranila, ako si nabavi tako škatljico kartic, kajti dandanes, ko je vse tako drago, vam nudi Zveza za tako nizko ceno $1.00 kar polno škatljico kartic, 42 kart in 30 kuvert. Pri vsaki škatljici si prihranite najmanj en dolar. Drugi dober namen pri teh karticah je, da bo Zveza obrnila za uboge sirote z domovini ves pribitek. To bo za otroke, ki so danes begunci in so pognani po svetu in se bodo vrnili enkrat v Slovenijo. Mogoče jih ne bo čakal njih dom, temveč le razvaline. Potreba bo mnogo, mnogo denarja. To se Zveza zaveda, radi tega se je zavzela in ustanovila novi sklad pod imenom "šolninski in dobrodelni sklad." Torej članice, ako boste kupile te kartice, boste na dvojen način storile dobro delo; prvič si boste prihranile na ceni, in drugič boste deležne dobrega dela, ki je namenjen za otroke. Katera izmed vas bo tako trda in neusmiljena, da bi ne segla po teh karticah in s tem utrla solzo strada-jočemu otroku? Pojdite čim prej do vaše tajnice in si nabavite ne samo eno temveč več takih škatljic, katere kartice bodo v vsaki hiši dobrodošle. Mnogokrat damo en dolar, pa zato ne dobimo nobene povrnitve. Z našimi karticami pa v prvi vrsti pomagate revnim otročičem, poleg tega pa imate še lepe karte na roki in vse skupaj samo za en dolar. Saj bi ne smelo biti članice, ki trdi, da je Slovenka, ki si ne bi nabavila eno škatljico teh lepih kartic, ki nas spominjajo na domovino. Ako ste mogoče preoddaljeni od tajnice in če jih je tajnici zmanjkalo, potem pa pišite kar naravnost na moj naslov in jih takoj pošljem. JOSEPHINE ERJAVEC. "KROŽEK ZVEZINIH PRIJATELJEV" V mesecu aprilu so pristopili štirje člani v naš "Krožek Zvezinih prijateljev," ki so darovali pristopnino v Šolninski in dobrodelni sklad, kateri bo služil za najple-menitejše dobro delo na svetu in to je za ureditev domov ubogim zapuščenim otrokom v starem kraju ter jim pomagati priti vsaj do kotička miru in strehe, da si okrepijo zdravje ter pridejo pod pravo varstvo. To je velika naloga in važna za bodočnost našega naroda v Sloveniji. Kdo bi zaprl svoje srce nedolžnim otrokom? Zato se prosi vse podružnice, da pridobivate člane za Zvezine prijatelje, saj bo šel vsak cent za ubogo deco. Pristopila sta: Mr. John Sever, 2041 W. 23rd St., Chicago, 111...........$ 25.00 Mrs. Pauline Stampfel, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio .......................................................... 20.00 Mr. Joseph Zalar, glavni tajnik K. S. K. Jednote, Joliet, Illlinois ............................................................ 25.00 Mr. Joseph W. Wilkus, City Attorney, Sheboygan, Wisconsin ...................................................................... 20.00 Od zadnjega meseca ..............................................$202.00 Skupaj ................................................................$292.00 Bog povrni vsem, ki so v ta sklad darovali. Potreba je velika, zato ne odlašajte, temveč priglasite se še drugi! Denar se pošlje na glavni urad: Josephine Erjavec, 527 No. Chicago St., Joliet, 111. ^Oet PRI BODOČI MIROVNI KONFERENCI MORAJO BITI TUDI ŽENSKE DELEGATINJE V prejšnjih vojskah med raznimi državami, ni bilo nobene mobilizacije žensk. Doma so ostale, pretakale solze in zaupale v božjo pomoč za hitro rešitev in zmago. Danes pa so ženske zelo važen del perbivalstva in če podrobneje pogledamo, najdemo ženske prav povsod, razun malih izjem na bojnem polju. Skoro bi tudi tega ne mogli trditi, kajti tudi na bojnem polju se trudijo in izpostavljajo nevarnosti, kjer rešujejo ranjence in jim delijo pomoč v sili kar med grmenjem topov in žvižganjem strojnic. V industriji so ženske zavzele vsa izpraznjena mesta in pripomogle do take produkcije, da lahko dajemo pomoč tudi našim vojnim zaveznikom. Trda bi predla vsaki deželi, kjer bi ženske odrekle svoje sodelovanje. Vojna je nekaj strašno neusmiljenega in surovega in nežni ženski čut se upira po-končevanju in mučenju dragocenega človeškega življenja in materijalnega bogastva, katerega je bilo treba s trudom človeškega razuma in rok spraviti skupaj. Vse to strašno uničevanje, pobijanje in požiganje je posledica politike, ki so si jo omislili moški voditelji. Vsa državna posvetovanja so se vršila med moškimi državnimi zastopniki. Ena ženska vladarica, gospa Wilhelmina na Nizozemskem, se je trudila do zadnjega trenutka, da bi preprečila to velikansko svetovno katastrofo. Žal, da vse njene prošnje in prepričevalne besede so bile bob ob steno in niso niti malo razrahljale čuta vesti, ki jo morajo nositi v srcu tudi taki človeški izvržki, ki so zapalili svetovni ogenj, ki bo pokončal tudi nje same prej ali slej. V vsej tej svetovni drami stojijo na odru tudi ženske, ki izvrstno igrajo svoje vloge. Njihova pomoč je sedaj priznana in cenjena in krivično in nepošteno bi bilo, ako bi jim moški ne ponudili sedeža tam, kjer se bo delalo načrte za svetovni in trajni mir med narodi. Mednarodne ženske organizacije po celi Ameriki razmotrivajo to važno vprašanje, kajti vsak razsoden človek pripozna, da moški svet ni do sedaj preprečil vojska in skrajni čas je, da prevzamejo vsaj del te naloge ženske, ki bodo mogoče pametnejše odpravile to strašno prokletstvo izmed človeštva. Dokler nimajo ženske nobene besede pri ureditvi državnih poslov, ne morejo imeti tudi nobene odgovornosti za taka grozodejstva, kakor jih prinašajo vojne. Dajte priliko ženski, katere bijološki namen je ustvarjati družino in graditi dom, da bo imela besedo pri rešitvi državnih in meddržavnih problemov in pričakovati smemo, da bo to zadnja vojna, ki danes divja med nesrečnim človeškim rodom, ki so ga do sedaj vodili možje. POMOČ VOJNIM UJETNIKOM POTOM RDEČEGA KRIŽA Ta ogromna organizacija, ki je bila ustanovljena predvsem deliti pomoč vojnim ranjencem, vrši velikansko delo za vojne ujetnike s tem, da jim vsak teden razdeli posebne pakete. V vsakem zavoju, ki tehta enajst funtov, je prav skrbno zložena hrana in druge potrebščine. Po osem unč je sladkih piškotov, čokolade in sira. Štiri unče je kavi-nega izvlečka, in ravno toliko je oranžnega koncentrata. Govejega mesa (corned beef) je dvanajst unč, jeterne paštete je šest unč. Prešičevega mesa za narezek za lunč je dvanajst unč, ribe salmon je osem unč. Suhega sadja je petnajst unč. Mlečnega praška in oleomargarina je vsakega po en funt. Sladkorja dobijo pol funta. Priloženo je še milo štiri unče in štirje zavojčki cigaret. Iz tega zapiska lahko sprevidimo, da so ti zavoji pravi rešitelji za vojne ujetnike. Že sam dokaz, da je nekje organizacija, ki skrbi zanje v težavnem položaju po taboriščih daje ujetnikom novega poguma. S to dodatno koncentrirano hrano je omogočeno zdravje, ker ob sami ujetniški hrani, bi te nesrečne žrtve preveč hirale in podlegle raznim boleznim. Poleg pisem od domačih, se vsak ujetnik razveseli tudi takega zavoja od Rdečega križa. Te pošiljatve širom sveta neprestano prihajajo do naših Amerikancev pa tudi do ujetnikov drugih narodnosti. Poleg treh ladij, ki nosijo ime Caritas (Dobrodelnost), ima Rdeči križ še prostora na drugih ladjah, ki prevažajo poleg drugega tudi ta dobrodelni tovor. Kot nepretrgan tok prihaja ta izvanredna pomoč tedensko na določeno mesto. Rdeči križ se je preskrbel tudi za nepričakovane težkoče, ko bi iz enega ali drugega vzroka teh zavojev ne mogli razposlati po svetu. Da bi se kaj takega ne zgodilo, so določili gotovo množino te hrane za posebne shrambe v Švici. Na ta način imajo dostop do teh zalog v slučaju kakih ne-rednosti in zadržkov med morsko .vožnjo. En milijon zavojev v vrednosti tri in pol milijona dolarjev je odposlanih vsak mesec naravnost ujetnikom in v skladišče za silo. Razne pomožne organizacije in vlade prispevajo v poseben sklad za kritje teh ogromnih stroškov. Agrikulturni oddelek naše vlade nakupi vso hrano za te pošiljke in vse te stroške povrne naša armada in mornarica. Našim ujetnikom preskrbijo tudi potrebno obleko in toaletne pritikline, ki spadajo zopet v posebne zavoje in jih razdeljuje Rdeči križ. Tuje vlade morajo z naročilom za take predmete priložiti ček za kritje teh stroškov. Vse delo z vlaganjem hrane in zavijanjem je po veliki večini izvršeno od žensk, ki darujejo svoj čas in delo za ta blagi namen. Ko je odplula švedska ladja Gripsholm, je Rdeči križ odposlal zavoje ujetnikom na Japonsko. V New Yorku in v Philadelphi-ji so ženske napolnile sto štirideset tisoč zavojev v štirih dneh. To pokaže, koliko dela gre za dober namen in povsod se ženske najbolje izkažejo. Mednarodni Rdeči križ ima najete ladje, katere prej naznanijo sovražnim vladam, da so pod posebnim varstvom in plovejo razsvetljene ponoči. Po večini so to grški parniki, ki vozijo hrano do Lizbone ali do Marseille. Po železnici gre hrana v zapečatenih vagonih in shrambe v taboriščih so zaklenjene z dvemi ključi. En ključ ima nadzornik taborišča in en ključ drži eden izmed ujetnikov. Oba Na delo, drage sestre! Takle oklic pride prav zagotovo vsako leto iz mojega urada. Zveza ima namreč redno vsakoletno kampanjo in zato tudi ta redni oklic. Nobena organizacija, naj bo še tako velika in močna, ne more napredovati ako ne pridobiva na članstvu ter se tako* izpolnjuje in utrjuje svoje moči. To velja tudi za našo Zvezo. Z novim članstvom pridejo v organizacijo nove sile in moči, nove ideje in novo prijateljstvo. Kampanje služijo v prvi vrsti seveda za pridobivanje članstva, pri tem pa tudi opravijo lepo in koristno reklamo za Zvezo. V dobi kampanje ponovno utrdimo svojo lojalnost do organizacije, ter opozorimo na koristi, ki jih naša Zveza nudi svojim članicam. Te koristi niso vedno odštete v dolarjih, ker naša Zveza ni kaka "inšurenc" družba, pač pa se koristi dobijo tam, kjer jih navadne zavarovalninske družbe ne dajo, namreč na narodnem in kulturnem polju. Z dobro zamišljeno kampanjo opomnimo širšo javnost na važnost našega socialnega, kulturnega in prosvetnega dela, ki ustvarja Zvezo svoje vrste organizacijo med nami. Iskreno torej apeliram na vse kampanjske delavke in na vsako posamezno članico, naj se letos, bolj kot kdaj prej, potrudijo ter stopijo do svoje sosede ali prijateljice in jo pridobijo za vstop v Zvezo. Čim več nas bo, večja in močnejša bo organizacija, kar bo vsem nam v korist in zadoščenje. Nagrade v kampanji so lepe, še lepša pa bo Vaša zavest, ko boste lahko pokazale kaj vse premore dobra volja in ženska marljivost. Torej, na delo, drage sestre! Z najlepšimi pozdravi do vseh, MARIE PRISLAND, predsednica. L___; ključa morajo rabiti ,da odklenejo shrambo. Hrano potem prevzame tisti, ki je bil odbran za kuharja. Seveda je moral prej dokazati, da se razume na ta tako važen posel. S to ameriško hrano in pa s tistim, kar dobe od Nemcev, je treba pripraviti taka jedila, da so ujetniki zadovoljni. Ob sami ujetniški hrani bi nihče dolgo ne vstrajal. Nemška juha je pripravljena iz posušene repe, fižola in graha. Tega bi se vsak kmalu naveličal, zato pa je dodatna hrana iz zavojev visoko cenjen priboljšek. Rdeči križ ne skrbi samo za hrano, čeprav je ta najbolj potrebna. Ujeti vojaki potrebujejo tudi svežega perila in obleke, katero jim Rdeči križ tudi pošilja. Take zavoje imenujejo "Capture parcel." V njem je vse potrebno spodnje perilo in razne druge drobnarije, ki pridejo v takem slučaju vselej prav. Marsikateri ujetnik se zaobljubi, da bo veliko več prispeval za kolekto Rdečega križa, kadar bo zopet svoboden državljan. Najbolj zapuščeni so ujetniki na Japonskem. Ta vlada je tako trdosrčna, da nikakor ne mara sodelovati pri tej dobrodelni akciji. Rdeči križ si prizadeva na vse načine, da bi pošiljal zavoje tudi na Japonsko, a do sedaj je bilo to dovoljeno samo dvakrat, ko je ladja Gripsholm vozila izmenjane japonske in ameriške državljane. Enkrat so imeli eno nevtralno ladjo že naloženo z potrebnim živežem, obleko in zdravili, ko je japonska vlada poslala prepoved takega izvoza. Seveda so potem morali ves tovor zopet sprazniti. To je res prav žalosten odlomek dobrodelnosti Rdečega križa. Tudi poštna zveza za te reveže je jako slaba in nezanesljiva. Pisma od tam so jako kratka in prazna Rdeči križ si zelo prizadeva, da bi mogel doseči kak sporazum z japonsko vlado in olajšati žalosten položaj naših ujetnikov. ZANIMIV RAZGOVOR O MEJAH NAŠE STARE DOMOVINE Ameriški časnikar C. L. Sulzberger se je sestal z dr. Josip Smodlako ter je v svojem sporočilu zapisal marsikaj zanimivega o pogajanjih z italijansko vlado. Dr. Josip Smodlaka, minister zunanjih zadev za Jugoslavijo se nahaja v Bari, Italija, kjer se je sestal z vrhovnim vojskovodjo Badoglio v svrho sporazuma glede razdelitve narodnostnih manjšin po obmejnem ozemlju. Dr. Smodlaka upa, da se bo severna meja Slovencev dala po-voljno rešiti po vojni. Meja med Italijo in Jugoslavijo mora bazirati na zdravi ekonomski pravici. Obrežna mesta Istre so večinoma italijanska, medtem ko je notranjost obljudena s Slovani. Italijani so se izkazali za jako slabe gospodarje čez to provinco in ker verujemo v svobodo, bi bilo pravilno, da dobi Jugoslavija ta kos ozemlja in preb-i valstva, da ona pokaže, kaj se da narediti dobrega za te zanemarjene kraje. Italijanska manjšina ima že enega svojega zastopnika v svetu Slovencev, kar dokazuje, da Dr. Smodlaka je demokrat in je večkrat potoval po severnih deželah, kjer se mu je politično ozračje zdelo čistejše. Danska in Švedska ne pozna take korupcije, kakor je bila razpasena po Jugoslaviji. Dr. Smodlaka je posebno poudarjal, da se Jugoslovani borijo za tisto svobodo kakor njihovi mogočni zavezniki. Nespametno je misliti, da bi komunizem prevladal med našim prebivalstvom. Umevno je, da bodo nastale gotove socijalne reforme, a to ne samo pri nas samih, ampak bodo izpeljane tudi po drugih državah. Jugoslavija mora dati vsem narodnostim in religijam enake pravice in enako svobodo, za kar se danes tako hrabro borijo. IZBOLJŠANJA ZA DELAVKE Naša vlada ima v Washingtonu poseben oddelek U. S. Women's Bureau, ki se zanima za vse zadeve ženskih delavk. Pri zadnjem raziskovanju se je izkazalo, da se ženske jako zanimajo za delavske unije in po kakšnih krajih so pronašli, da je od 80 do 90 odstotkov delavk v uniji. To kaže, da se ženske zavedajo svoje vrednosti in da si znajo poiskati potrebno zaščito, katero najdejo v uniji od AFL, CIO in drugih organizacijah. Narodne unije se drže principa, da se plača za enako delo, enako plačo brez ozira kdo to delo opravlja. Če je delo ženske ravno tako dobro izvršeno, kakor je bilo od moških delavcev, potem mora delavka zaslužiti enako visoko plačo. Ta princip mora biti vključen pri vseh delavskih kontraktih. Načelnica ženskega biroja, Miss Mary Anderson, je s pomočjo drugih unijskih članic prišla do zaključka, da so lokalne unije tiste, ki delajo največ kontraktov in zato so pridobile lokalne unije, da so sprejele več točk v zaščito delavk. Vsled medsebojnega sporazuma med unijo in družbo, ki bo zaposlila delavke, ne bo delala nobenih razlik pri najemanju delavk brez ozira ali so to poročene ali samske ženske delavke. Plače se ravnajo po tem, kakšno delo se opravlja. Začetna plača mora biti ista za delavko, kakor je v navadi za delavca. Prednost delavke naj se stopnjuje sorazmerno z dobo zaposlitve. Čim delj časa je pri gotovi tvrdki, tem večje pravice naj uživa, kakor je to v navadi glede moških delavcev. V slučaju, da en oddelek prekine, naj se upošteva službeno dobo delavk ter se jih prestavi v kateri drugi department. Poleg prostega časa za lunč, naj se da delavkam tudi dvakrat po deset minut odmora tekom delovnih ur vsak dan. Čas za lunč naj ne bo kasneje kakor čez pet ur od začetka delovnega dne. Navadno se določi pol ure za lunč Matere-delavke, ki pričakujejo veselega dogodka, naj United Electrical and Radie Workers ima mnogo žen- predlože zdravniško spričevalo za odpust, ki naj traja šest skih članic. Ženske so bolj počasi pristopile v unije, a so tednov pred porodom in dva meseca po porodu. polagoma prevzele vodstvo v glavnih uradih. LEO ZAKRAJŠEK: KOLIKO NAS STANE VOJNA? V mislih namreč imam — koliko stane vojna vsakega Amerikanca, — tebe, mene in ostalih 135 milijonov prebivalcev v naši republiki. Velikanski obseg in izreden značaj vojne ter velika in velevažna vloga, ki jo Amerika igra v tej vojni, stavljajo na našo državo težke finančne naloge ter istočasno nalagajo na vsakega po-edinega Amerikanca brez razlike ogromna finančna bremena. In ta bremena niso samo vprašanje naše sedanjosti, temveč tudi vprašanje naše bodočnosti in ravno tako tudi vprašanje bodočnosti naših otrok ter celo njihovih potomcev. Ta bremena torej niso samo vprašanje našega kupovanja vojnih bondov in znamk ter naših prispevkov za naš Narodni vojni sklad, Rdeči križ itd., temveč so nekaj večjega in dalekosežnejšega, čeravno se tega pri svoji zaposlenosti ter svoji zainteresiranosti v hitro vrsteče se dnevne vojne dogodke in pojave tega v splošnem ne zavedamo. To pa kljub temu, da skoro dnevno čitamo v časopisih in slišimo na radio take tozadevne številke, ki segajo v astro-nomične višine. Tako velike so, da jim skoro ne vemo pravega imena, a še manj pa se zavedamo njihovega pravega pomena. Že prej v depresiji in dalje v teku sedanje vojne smo se jih tako navadili, da nam nekaj bilijonov dolarjev več ali manj skoro ne dela razlike. V splošnem si namreč ne jemljemo časa za pomislek, da en bilijon pomeni tisoč milijonov ter da vsak bilijon dolarjev izdatkov naše vlade indirektno obremeni vsakega ameriškega prebivalca za nad $7.40. V prvi svetovni vojni smo majali z glavami, ko smo videli in slišali o deset-bilijonskih izdatkih naše vlade, a danes so se ti izdatki podeseterili, to je, danes ti izdatki segajo v sto-bilijonske številke. Seveda, ako bi te številke ostale samo na papirju in bi se ne tikale vsakogar izmed nas, bi bilo navsezadnje že vseeno, kako visoke so, toda pozabiti ne smemo, da bo moral ameriški narod vsak dolar, zapopaden v teh številkah, najprej zaslužiti in ga potem plačati v odplačilo, kajti te številke pomenjajo račun oziroma dolg za ameriško prebivalstvo. Ta račun oziroma dolg bo treba prej ali slej plačati z obrestmi vred, kajti vojna nas stane dosti, dosti preveč, da bi mogli njene stroške kriti v celoti iz tekočih prejemkov, kljub temu da so sedanji davki že zelo visoki. Nekoliko številk Predsednik Roosevelt je na 13. januarja t. 1. kongresu izročil svojo poslanico o državnem proračunu za poslovno leto 1944-45 (od 1. julija 1944 do 30. junija 1945) ter ob tej priliki podal natančno poročilo o izdatkih za vojno do 31. junija 1945, kakor tudi o dosedanjih in prihodnjih predvidenih dohodkih. Za tekoče poslovno leto (1943-44) so vojni stroški pro-računani na 92 bilijonov dolarjev, a za bodoče poslovno leto (1944-45) pa na 90 bilijonov dolarjev. V dobi od 1. julija 1940 do 30. junija 1943, so vojni stroški naše države znašali nekako 118 bilijonov dolarjev. In kakor je naš predsednik v svoji poslanici tudi naglasil, bodo znašali državni stroški od 1. julija 1940 do 30. junija 1945, to je za dobo 5 let, približno 3CO bilijonov dolarjev. Iz številk, ki jih je predsednik kongresu predložil, je razvidno, da je naša državna blagajna v Washingtonu v poslovnem letu 1942-43 prejela iz vseh virov (od vsakovrstnih davkov, carine in za račun Social Security) $23,-384,645,502.54, a med temi prejemki je bilo $1,103,002,-793.30 za starostno zavarovanje (Social Security) in zato se ta znesek ne more prištevati med redne vladne dohodke. Nasprotno pa so državni izdatki v istem letu znašali dosti več in sicer $78,187,885,240.87. Tako je naš državni primanjkljaj v poslovnem letu 1942-43 znašal $55,900,-705,931.63. Vlada je ta primanjkljaj pokrila deloma s posojili od svojega prebivalstva potom prodaje vojnih bondov, a deloma s posojili od denarnih zavodov. To pa seveda pomeni, da je državni dolg naše države za toliko narastel. Primanjkljaj za tekoče leto (1943-44) se ceni na 54 bilijonov dolarjev, a za 1944-45 pa na 57 bilijonov dolarjev. To pa zopet pomeni, da bo naš državni dolg za toliko narastel. Na podlagi predsednikove izjave bo naš državni dolg do 30. junija 1945 narastel na 258 bilijonov dolarjev. Ako bi se pa vojna nadaljevala še preko omenjenega datuma je samo po sebi umevno, da se bodo izdatki vzdržali na sedanji približni višini ter da bo tudi naš državni dolg sorazmerno naraščal. Upajmo pa, da se to ne zgodi. "Najdražje" vojno leto V prejšnjem poglavju je bilo povedano, da so za tekoče poslovno leto (1943-44) vojni izdatki naše vlade proraču-nani na 92 bilijonov dolarjev, a za prihodnje poslovno leto (1944-45) pa na 90 bilijonov. To kaže da so baš v tekočem letu vojni izdatki dosegli svoj višek. Kako visok je ta višek, bomo tem lažje pojmovali, ako ga razdelimo na dneve, ure, minute in sekunde. Ako 92 bilijonov dolarjev razdelimo v tem smislu, najdemo, da pride nekako 252 milijonov dolarjev na vsak dan v letu, $10,500,000 na vsako uro, okrog $175,000 na vsako minuto ter približno $2925 na vsako sekundo. Predsednik Roosevelt je v isti svoji poslanici kongresu naglasil, da naš letni narodni dohodek, to je dohodek vsega ameriškega prebivalstva, sedaj znaša 125 bilijonov dolarjev. Ako bi torej hoteli sproti kriti sedanje izdatke za vojno, bi moral vsak ameriški prebivalec plačati $73.60 od vsakih $100 svojega dohodka, to je $736 od vsakih $1000 dohodka. Jasno pa je, da gospodarska struktura naše države tega ne bi prenesla, ker bi ogromni večini prebivalstva ne ostalo dovolj denarja za najbornejše vsakdanje življenje, zlasti ne pri sedanji draginji. Vlada se zato mora omejiti le na tako visoka davčna bremena, kakršna velika večina prebivalstva zmore brez slabih posledic. Iz vsega tega pa je dalje jasno, zakaj si mora vlada izposojevati denar potom prodaje vojnih bondov in znamk, da more tako točno kriti vse svoje ogromne finančne obveznosti, katere ji nalaga ta draga vojna, a istočasno vzdržati gospodarsko življenje v državi na zdravi in močni podlagi. To ni niti majhna, niti lahka naloga. Ker ameriški narod s svojo vlado v tem oziru skoro sto-procentno sodeluje, je bila vlada do sedaj v polni meri kos tudi tej svoji težki nalogi. Koliko je 300 bilijonov dolarjev? Kakor je bilo zgoraj omenjeno, bo na podlagi predsednikove izjave vojna do 30. junija 1945 Ameriko stala nekako 300 bilijonov dolarjev. Koliko denarja je to? Tukaj navajam nekaj praktičnih primerov, iz katerih bo lahko tudi najbolj priprosta čitateljica in čitatelj dobil vsaj nekoliko jasnih pojmov o pravem in resničnem pomenu te naravnost bajčne vsote: 1.—Ako se 300 bilijonov razdeli na 135 milijonov ameriškega prebivalstva, pride, brez razlike starosti in spola, na vsakega $2222. Ker pa se računa, da pridejo na vsako ameriško družino 4 osebe, pride torej na vsako družino $8888. To pomeni, da stane, oziroma da bo stala vojna vsako ameriško družino $8888. K temu pa bodo seveda prišle še obresti. 2.—Na celem svetu je približno 2,150,000,000 ljudi. Ako bi 300 bilijonov dolarjev razdelili med vse ljudi sveta, bi vsak dobil nekako $140. 3.—Evropa ima 400,100,000 prebivalcev in ako bi 300 bilijonov razdelili med vse te prebivalce, bi vsak dobil $750. 4.—Število vseh Slovencev na svetu se ceni na 2 milijona duš. In ako bi se tem razdelilo 300 bilijonov dolarjev, bi vsak dobil $150,000. 5.—Od Kristusovega rojstva do sedaj je preteklo 1943 let. Ako bi si kdo ob Kristusovem rojstvu stavil za nalogo, da hoče v 1943 letih spraviti skupaj 300 bilijonov dolarjev, bi moral vsako leto spraviti skupaj nič manj kot 154 milijonov dolarjev (o obrestih pri tem seveda ni govora), ako bi hotel ob koncu minulega leta imeti 300 bilijonov. 6.—Sedanja vrednost čistega zlata se računa na $35 za unčo. Za 300 bilijonov dolarjev je treba 2,628,571,428 unč zlata, to je 164,285,714 funtov, ali 82,143 ton, ali približno 3000 vagonov. Vse države na svetu skupaj, vključno Zedinjene države, ki imajo danes nekako tri četrtine vsega kovnega zlata, nimajo niti za 30 bilijonov zlata. Vse države na svetu skupaj nimajo torej niti za eno desetino toliko zlata, kolikor bo stala vojna samo našo republiko. Črta okrog in okrog zemlje ob ekvatorju meri skoro 25,000 milj (24,902). Za 300 bilijonov dolarjev bi lahko kupili toliko zlata (ako bi bilo kje na prodaj), da bi iz njega napravili okrog in okrog zemlje obroč, ki bi bil pol inče debel in eno inčo širok. 7.—Za 300 bilijonov dolarjev bi lahko iz prenapolnjene Evrope preselili na dobro in rodovitno zemljo v Severni in Južni Ameriki, v Afriki, v Avstraliji in drugod 60,000,000 močnih in dela-željnih posameznikov in družin ter vsakemu cMarjettca Spisal Anton Koder (Nadaljevanje) "Ko postaneš gospodinja, boš pa kar vse vedela že, kakor vidim. To pa stavim, da se ne ustrašiš nobene vaške gospodinje in se je ne." "Jaz da bi znala? Zakaj pa ne? Pa, ko bi bila gospodinja, potem bi pa že že, to je res. Ne rečem da bi ne," pravi Marjetica in kakor piruh zardi v lice, pobesi oči in premišljuje, zakaj jo neki hvali in pa tako poprašuje ta Štefan. O, ko bi vedela vsaj to, kaj misli zdaj on! In če je vse res, kar pravi, kako srečna bi bila. Srakar je sedel med tem, kakor bi ne čul tega pogovora in pogosto spuščal dim iz svoje pipice gori nad sveto razpelo na steni in nad oljkino vejico od cvetne nedelje za njim. A Srakar je vse to dobro, prav dobro umel. Ko bi ne mogli soditi tega po drugih opazkah, že po tem, da je dva pota pogledal izpod širokokrajevca po Štefanu. In na tem pogledu se je zibal dobrovoljen, pa prijazen posmeh. Potem se je tudi morda samega veselja spozabil in pljunil enekrati po tleh, kajti poslednje Marjetici ni bilo povšeči. Tla je hotela imela čista, kakor omizje. In kedor bi se ji hotel zameriti, pomazati bi ji bil moral tla, ali kar si bodi. Kaj enacega bi bila ona odpustila najtežje. Srakar pa sicer zdražbe ni nikdar delal. Zamero pa je sovražil kot pogubni naglavni greh. Tisto popoldne in tisti večer je bil Marjetici najlepši izmed vseh. Ko se poslovi Štefan stoprv v mraku, spremi ga ona do hiš.nega ogla in postoji še nekoliko z njim tam. Potem pa zre še toliko časa za njim, da se skrije za vrtnim drevjem. Po molitvi in večerji se ji stori celo milo pri srcu, zapuščena in samotna se dozdeva sami sebi. Ako se ozre v svetel prstanek na roki, mine jo otožnost. Tacega prstana nima pač nobena v vasi, niti v fari ne, kakor ona. In da oziroma vsaki dali $5000, kar bi zadostovalo za njihove selitvene stroške kakor tudi za ustanovitev njihovih novih domačij, kjer bi si te pridne in močne roke ustanovile razmeroma dobro in stalno eksistenco. Ako bi iz Srednje in Zapadne Evrope izselili toliko ljudi, bi za ostale ostalo dovolj zemlje in dovolj kruha. Nasprotno bi se pa kupovalna moč vsega sveta v nekaj letih toliko dvignila, da bi bilo tudi za vso svetovno industrijo dovolj dela in zaslužka. Poleg tega bi se pa tudi produktivnost sveta tako pomnožila, da bi bilo dovolj živeža za vse ljudi na svetu. Na konferenci Združenih narodov za relif in rehabilitacijo, ki se je pred nekaj meseci vršila v Atlantic City, N. J., je bilo povdarjeno, da svet danes ne pridela dovolj hrane, da bi je bilo dovolj za vse prebivalstvo na svetu ter da je zato potrebno povečati produkcijo hrane za visoke odstotke. Kako to doseči, je veliko in težko vprašanje. Preselitev močnih in pridnih ljudi na neobdelano zemljo, katere je na svetu še neizmerno veliko, bi bila ena rešitev tega vprašanja. Vse to so seveda samo misli, ki bodo ostale na papirju. Morda pa svet enkrat vendar pride k pameti ter prične svet reševati z delom in kruhom mesto z besedami in političnimi mahinacijami. Ljudem naj dajo dela in kruha, svobode in demokracije, pa bo mir na svetu. Dokler pa ljudje tega ne bodo imeli, je pa govoričenje o stalnem svetovnem miru več ali manj mlatva prazne slame, kajti lačni in zasužnjeni ljudje bodo vedno revoltirali in noben Hitler ali Hitlerič, noben Mussolini in Mussolinič in noben -čič, -nič ali -tič tega ne bo preprečil. bi ga ne bila ona vesela, pa žalostna naj bi bila nocoj? Ne, tega ne! XII. Srakar je drugo jutro že z gorečo pipo okoli pohišja hodil, kuretino napasel in kozama nekaj zelenja položil, ko se prebudi in vstane Marjetica. Stopivši na prag, položi dlan na čelo in pogleda na nebo proti solncu, kakor da bi ne mogla verjeti, je-li res noč tako kratka, ali so vse to le sanje, nič druzega kot sanje. Sinoči je namreč pozno premišljevala v postelji, potem sanjala o vaškem mlinu in še o nekem drugem. Kje pa je spanec? "Marjetica, kar urno zajutrek pripravi, potem pa kozi izpusti. Glej, solnce je že za moža visoko!" ogovori Srakar Marjetico in mahne z rokama, kakor bi hotel reči: le urno, mudi se in temu si kriva sama ali kali. Marjetica se torej ročno obrne in zaneti ogenj. Ko se dviga in poka plamen na ognjišču, sede poleg njega na skladnico drv, prekriža nad prsimi roki in misli — kaj neki misli? — o ,prav mnogo, in zre v plameneči ogenj. Vesela je današnjega jutra in nevesela. Preživo ji je v spominu včerajšnji dan. Ko bi mu bil današnji vsaj po senci enak. Prvič se ji dozdeva neprijetno, danes goniti kozi na pašo. Sicer ima rada živalici. In kako vesela je bila nekdaj tega posla! Saj pa tedaj še ni imela na vsem širnem svetu nikogar, da bi ga ljubila, kot očeta in ti živali. In danes ima tolikanj, da ne more povedati nikomur, — in zopet ničesar, prav ničesar. Tudi se prepriča, da je ona zdaj za pašo že prevelika. Kaj pa, ko bi jo dohiteli celo vaški pastirji in jo jeli zmerjati: "Glej jo kozjo pastirico!" Ona odpušča sicer vsakemu rada in jeze niti ne pozna, a ko bi čul kaj enacega Štefan o njej, kako bi jo sodil, kaj bi storil? Da, samo zaradi njega bi ne pastirovala rada več, ne hotela bi ga osramotiti, da je znan s kozjo pastirico. Po drugih ljudeh ona niti ne vpraša ne. Ko se utopi v take. misli, niti ne zapazi, da kipi pri-stavljeno mleko in bi bilo tudi izkipelo, ko bi ne bil pri-hitel mimogrede Srakar in odpihnil s svojim širokokrajni-kom prevroči plamen. Potem postoji celo nekoliko pri ognjišču, poseže z žu-ljavo roko po gorečem utrinku, vredi ga na natlačeno pipo, potisne turniček nanjo, puhne kaka tri pota dima in pravi: "Marjetica, kaj pa ti je danes, da kar nič ne govoriš, in pa glej no, nekaj bleda se mi dozdevaš?" "Nič ni, prav nič. Pa kaj bi bilo?" meni Marjetica, odrine s kleščami nekaj prevroče žrjavice in odstavi, po-magaje si z belim predpasnikom, kipeči zajuterk. Danes Srakar in Marjetica molčeč zajutrkujeta, ali bolje zajutrkuje le oče. Njegova mlada družica pomaka le žlico v jed, ki ji ne gre v slast. "Ali ti ni bilo po godu, da sem Štefana povabil včeraj ali kali?" vpraša oče. Marjetica zardi po vsem obrazu, položi žlico pri tem vprašanju in pravi: "Zakaj bi mi ne bilo? Meni je vse prav." "Pa ti ni, sam ne vem, zakaj. Pošten mladenič je, njega se ti in treba ogibati, če hočeš," povzame zopet Srakar, kakor nalašč, da bi izkušal svojo zamišljeno družico. "Da bi mi ne bilo, pravite? Kaj bodete neki to, oče," pristavi Marjetica in hiti odpirat kozama hlevine duri. Tako dolga pot po pogorju se ni dozvevala Marjetici še nikdar, kot danes. Sicer si je vedela najti vselej svojo zabavo in veselje. Ob stezi je trgala rože in jih povila v venec, ki ga je darovala svetemu razpelu v gorski kapeli. Večkrat je vzela pobožno knjigo s seboj, ali pa je vezla bele nedeljske nogavice. Dnevi so ji tekli kakor trenotki, kar vedela ni, da gine in mine teden za tednom. A zadnji čas ni več tako, dasi bi rada imela, da bi bilo. Dolg čas jo spremlja povsod, prejšnje zabave in igrače pa so ji nezanimive. Prišedši v goščo, sede Marjetica na mahovje in obraz zakrije v dlani. Tako sloni kakor brez življenja. Tu ji je prijeten, primeren prostor, sama je, nihče jo ne gleda in ne moti. Samoten ščinkovec sicer zaščinka semtertje na visoki smreki, a odleti zopet dalje čez vrhovje. Tamkaj po-trkuje in dolbe marljiva žolna votla drevesa. Žametno viš-njevkast brglez pleza in šviga po deblu. Od vršiča do vršiča poskakuje vesela veverica in semtertje plašno zaprska. A po Marjetici ne povpraša in se ne ozre nihče. In kaj bo neki? Pomagati bi ji ne mogel. V naravi le vsak sam za se skrbi, vse drugo mu je tuje. Ko sedi Marjetica tako, se ji srce prav milo užali. Dozdeva se ji prvič, in to stoprv čez toliko let, da je vendar le sama in zapuščena, da ona nima mladosti, kot jo imajo drugi otroci in deklice iz vasi. Oče je malobeseden ž njo, druščine se mora ogibati, ji zapoveduje vedno. Ko bi le vedela, čemu? — In pa zakaj Srakarjeva, zakaj očetova hiša ni bela, visoka, kot je mli-narjeva v vasi? Zakaj pravijo ljudje, da je revna in to ve tudi sama. Da ji je hudo, prav hudo vse to, kriva ni sama,, ona potrpi vse. O dobro ve, da bi se ji posmehovale njene družice v vasi, ko bi jim pokazala ta-le prstanek in bi povedala, čegav je. In zakaj? Samo zato, ker je ona Srakarjeva, Štefan pa je mlinarjev. Kaj pa Štefan sam? Ali ne bo spoznal polagoma to tudi on, ali ne bo govoril, kot govore vsi ljudje? To pa bo njena smrt. Tega ne preživi, dasi ne ve, zakaj ima rada Štefana, le tako toži se ji in dolg čas ji je po njem, da niti povedati ne more. O, ko bi bila ona bogata, postavim, ko bi imela bel grad, ko bi bila imenitna gospa v svili in zlatu, o katerih je čula, da prebivajo v mestih, pa da so take, kakor so naslikane kraljice, ona bi bila vse drugačna. Vse bi vzela in prinesla pred nekoga in dejala: "Na, tu imaš, pa zasmehovati me ne smeš, in pri meni moraš ostati, da veš!" Ko sloni tako utopljena, posili jo neka nenavadna dre-mota, da podpre glavo s komolca in objame jo sladek spanec. Solnce je že visoko na nebu, ko se predrami, plane kvišku in pokliče kozi. A kako se začudi, ko ji zagleda poleg sebe. S prijaznim, nekako pomilovalnim pogledom jo pogledujeta, nastavljata ji roge kakor v dvoboj ter mekečeta, kakor bi hoteli reči: "Povej, Marjetica, zakaj si otožna in sloniš tu, vesela bodi, pa domov pojdimo, glej, pozno je že!" Marjetica je žival vedno rada imela, posebno pa kozi. A tako prijazni, tako pomilovalni se ji nista dozdevali še nikdar. Prepričana je bila danes, da jo umeta, da vesta, kaj misli ona zdaj, da čutita z njo, da sta samotni in za-puščeni. Ko se pogovarja Marjetica z živalima, zašumi nekaj v obližju. Urno se ozre in zagleda Štefana s sekiro na rami. "Marjetica, kaj te ni prav nič strah tu, ker si sama v gozdu?" pravi mladenič in se ustavi pred pastirico. "Da bi me strah bilo in pa tebe, Štefan?" odgovori Marjetica in pobesi v zadregi rdeči obraz. "Kaj pa, ko bi volk prišel in bi ti kozi vzel, kaj?" nadaljuje tovariš. "Nič, — tega bi ti s sekiro pregnal, — mene bi pa pustil, saj me ni škoda, jeli?" "Tebe da bi škoda ne bilo, Marjetica? O, poznati bi hotel človeka, ki bi ti storil kaj žalega, skrivil ti le las na glavi, celo vojsko bi premagal, mislim, sam v boju za te," odvrne nekako navdušeno Štefan in sede poleg deklice. "Tisto že, Štefan, tisto bi že storil ti za me, ko bi ne bila Srakarjeva, da veš, tako pravijo ljudje in mislim tudi jaz." Izgovorivši se ji užali zopet srce in domisli se sanj, katere je sanjala prej, ko je zadremala tako nenadoma. Naposled jih jame Štefanu tako-le pripovedovati: "Dozdevalo se mi je, da je priletela bela rajska ptica tu na drevo in je zapela pesem, pa tako milo, tako nebeško, da je strmelo drevje okrog in se priklanjalo. Jaz pa sem bila kakor zamaknjena. Stisneta se mi očesi in pred seboj zagledam bil grad, kakoršnega še nisem videla nikdar. In ptica zleti skozi okno vanj, in jaz hitim šiloma za njo. Vrata se mi odpirajo, kakor sama od sebe. Zdajci pridem v veliko, prav veliko dvorano. Večja je bila kot naša cerkev in kako lepa! Vse je bilo v zlatu in svili. Ljudstva pa se je gnetlo polno okrog in ti si sedel spredaj na visokem sedežu kakor kralj in povsod se je razlegalo tvoje ime. Trudoma se gnetem in delam pot proti tebi. Prišedši pred prestol omahnem in se zgrudim na tla. Ti pa me dvigneš in posadiš poleg tebe. A čuj, strašen krik nastane med ljudstvom. "Srakarjeva Marjetica je," se razlega glas, in tega ni konca ne kraja. Tako se prebudim." "Pa ti, da si tako sanjala, Marjetica, pa o meni?" povzame Štefan in ujame deklico za roko. "Jaz, a sanjati ne smem več, to vem, preveč mi je hudo potem in tudi govoriti si ne upam dalje s teboj, veš, ti si mlinarjev in jaz — " Preden izgovori zadnjo besedo, užali se ji srce in solze jo polijo. "Kaj je to, Marjetica, jokati pa ne! Kedo nama more braniti, če govoriva, in kaj je to, če nisva oba iz enake hiše?" tolaži mladenič družico. "Jaz tudi ne vem, zakaj ti pravim take reči, samo zato, da veš, kaj mislim in kako mi je." Tako se vije njujin govor in nadaljuje, ko odideta skupno proti domu. Marjetici se dozdeva zopet kratek čas in kmalu pozabi sanj. Na razpotju pravi Štefan: "Ali bodete nocoj kaj dalje svetili?" "Bomo, če prideš k nam," odgovori deklica. "Da bi k vam prišel, praviš? Bom; če že spiš, pa na polknice potrkam, jeli da smem in da se mi oglasiš?" Marjetica ne odgovori: kako tudi? Rdečica jo zalije in spomni se fantovske pesmi v noči na sredi vasi. Ko se razideta, se ozreta še enkrat drug za drugim in se nasmejita. Srečna človeka: Marjetica in ta mlinarjev Štefan! XIII. O požinskih so napravljali fantje Beriške vasi ples pod široko vaško lipo. Ondi so se zbirale deklice vse okolice. Stare matere in tetke, otroci in starejši možakarji pa so zijali, kako mladeniči sučejo svoje družice in bijejo s petami ob tla, klobuke privzdigujejo in poukavajo. Pa kako velikanska je bila priprava že mnogo tednov prej za oni veseli dan! Deklice ga niti dočakati niso mogle. Ugibale so skrivaj zvečer v postelji, s katerimi bo plesal anajraje ta in ona, katera bo najlepša, kateri mladenič najgorši, in ali pride tudi ongav in ongava, ki sta že na oklicu. (Dalje prihodnjič.) PRISPEVKI ZA JPO-SS V zadnjih mesecih smo prejeli sledeče darove za JPO-SS: Št. 2, Chicago, 111.....................$ 39.00 Darovale so sledeče Mrs. Rose Skrinner $10; Mrs. Frances Sardoch $1.50; Mary Tomazin $1.50. Po $1 so darovale: Josephine Zeleznikar, Lillian Kozek, Mary Kovacic, Elizabeth Zefran, Mary Grill, Julia Pavlin, Mary Bavetz, Lucille Cemazar, Jennie Pu-hek, Mary Koren, Elsie Je-rin, Antonia Zitnik, Matilda Sever, Jennie Stayer. Po 50c: Margaret Gregorich, Rose Bahor, Antonia Vod-rich, Mary Sinigoy, Anna Zorko, Mary Mravla, Lena Pieman, Theresa Markoja, Frances Horwath, Mary Puklavetz, Celia Krzisnik, Mary Gerdovich, Albina Grimsich, Frances Jerina, Josephine Koren, Frances Zibert, Mary Mladic, Agnes Zunich. Po 25c: Anna Kos-mach, Anna Frank, Mary Ross, Veronica Kolenko, Clara Vrasich, Catherine Persa, Theresa Balazic, Mary Zalig, Barbara Frank, Anna Vintar, Emma Meg-lin, Mayme Fabian. Po 15c: Mary Paranich; 10c: Mary Polenik. Št. 68, Fairport Harbor, 0..... 9.00 Darovale so: Po 50c: Baje Josephine, Svigel Anna, Skrabec Fran., Jr., Skrabec Frances Sr., Setina Mary, Sebenik Mary, Troha Jennie, Lunka Angela, Juzna Amelia, Ulle Josephine, Supan Jennie, Znidarsic Mary, Zuzek Rozi, Gerlica Josephine, Mateiko Louisa, Perko Josephine, Jakopin Anna. Št. 6, Barberton, 0................. 3.00 Prispevale: po $1: Mary Strazisar, Frances Lah in Jennie Usnik Sr. Št. 63, Denver, Colo............. 6.50 Št. 30, Aurora, 111................... 4.00 Št. 19, Eveleth, Minn............. 10.25 Darovala podružnica $9.25; Rose Jerome $1.00. Št. 78, Leadville, Colo................75 Urna Nežika za bond od Joe Pograjca, Cleveland, O. 18.75 $ 91.25 Prejšni izkaz božičnega darila revežem .................... 158.10 Skupna svota božičnih prispevkov ............................$ 249.35 Prejela v marcu: Julia Mehle, Goodland, Minn. $ 1.00 Marg. Lustik, Pueblo, Colo..... 1.20 Prejšni izkaz ............................ 2,083.21 Skupaj nabrano ..................$2,334.76 PRISPEVKI ZA RDEČI KRIŽ Prejšni izkaz ............................$1,304.24 Zvezin dar ................................ 65.00 Frank Koren, Chicago, 111..... 2.00 Mary Penko od št. 10, Cleveland, Ohio ............................ 2.00 Martha Batich, od št. 10, Cleveland, Ohio .................. 1.00 Mary Strukel od št. 14, Cleveland, Ohio ............................ 5.00 Št. 18, Cleveland, Ohio ........ 9.00 Št. 41, Collinwood, Ohio ........ 4.00 Prispevale po $1: Katherine Artel, Mary Mihelich, Ursula Ponikvar, Terezija Žele. Št. 65, Virginia, Minn........... 5.00 Skupaj nabranega ..............$1,397.24 PRISPEVKI ZA SANS Prejšni izkaz ............................$ 782.00 Št. 6, Barberton, 0................. 3.00 Skupaj nabranega ..............$ 785.00 Lepo se zahvaljujemo vsem članicam in podružnicam za prispevke v dobrodelne namene. Hvala tudi tajnicam, ki pomagajo pri nabiranju. V tem seznamu je največ prispevkov od št. 2, zato lepa hvala tajnici Lillian Kozak, ki se je potrudila. Bog vam povrni stotero vsak dar! IZID TRETJI MESEC KAMPANJE Agitatorice: št. novih Mary Markezich (95) ........................12 Frances Knaus (31) ................................11 Mary C. Terlep (20) .............. 6 Mary Otonicar (25) ................ 6 Antoinette Lucich (31) .......... 6 Angela Schneller (65) .......... 5 Louise Klopcic (25) ................ 4 Mary Urbas (10) .................... 3 Frances Süsel (10) ................ 3 Mary Hrovat (15) .................... 3 Virginia Bendick (59) ............ 3 Mary Lovse (88) .................... 3 Mary Zabukovec (101) .......... 3 Podružnice: Št. 31, Gilbert, Minn..........................17 Št. 95, South Chicago, 111..........12 Št. 25, Cleveland, 0..............................11 Št. 10, Collinwood, 0............. 8 Št. 20, Joliet, 111..................... 6 Št. 65, Virginia, Minn........... 6 Št. 50, Cleveland, 0............. 5 Vse druge podružnice ........................53 V januarju: Odrasli oddelek .................. 14 Mladinski oddelek .............. 19— 33 V februarju: Odrasli oddelek .................. 15 Mladinski oddelek .............. 29— 44 V marcu: Odrasli oddelek .................. 28 Mladinski oddelek .............. 13— 41 Skupaj ..........................................118 JOSEPHINE ERJAVEC, tajnica. ČASTNA LISTA Podružnica št. 31, Gilbert, Minn., je prva podružnica, ki je dosegla kvoto 10 odstotkov. Naše čestitke in želje, da bo več naših podružnic doseglo svojo kvoto v tem mesecu! PRISRČNA PROŠNJA Zarja je ta messe posvečena našim materam. Skoraj vsak dopis v tej izdaji omenja mater in prelepi mesec majnik, po katerem smo vsepovsod hrepenele. Težko je bilo čakanje, še posebno takrat se nam je zdelo pusto, ko je bilo mraz in dež nalival po par dni skupaj. Toda sedaj so tisti pusti dnevi gotovo v kraju in prihodnji bodo son-čnati ,ki bodo ogreli ozračje in pod čistim podnebjem se bomo tudi boljše počutile. V tem upanju gotovo začenjamo mesec majnik. V tem mesecu je pred nami zelo važna točka tikajoča se napredka naše Zveze. O kampanji je bilo na dolgo in široko že poročano v Zarji, v posebnih pismih in tudi na sejah so odbornice pridno nagovarjale članice, da bi se potrudile. Upati je, da niso bile vse te bodrilne besede, kot glas vpijočega v puščavi, nekaj je prav gotovo padlo na dobra tla, kjer se bo pokazal sad. Jaz sem imela že od nekdaj veliko zaupanja v lojalnost naših članic in prav gotovo me ne boste to pot razočarale. Bog pomagaj, da ne! Obračam se torej s prisrčno prošnjo do vsake posamezne glavne odbornice, do naših krajevnih odbornic in naših spoštovanih članic in zlasti, katera je prepletena z vsemi upi, da bi v tem mesecu majniku zares pridobile nekaj novih članic. Ne vpraša se vas za preveč dela ali časa, ampak da bi vsaka, ki ima količkaj ljubezni in čuta do napredka svoje organizacije žrtvovala vsaj par ur časa ta mesec ali vsaj začela pri domačem ognjišču ter vpisala svoje ljube hčerke in stare mamice pa svoje vnukinje. Seveda pri tem ne pozabite na svoje sosede in prijateljice. Iz dna srca vam bom hvaležna za vsako najmanjšo pomoč. Vaša voditeljica kampanje, Albina Novak. PRAZNA SOBA Soba Tvoja, prej vabljiva, vsa živahna in prijazna, kar odšel si—zdaj žaluje, ker sameva, ker je prazna. Bratom svojim si številnim moral tudi Ti slediti, sin in bratec naš najmlajši, za svobodo se boriti. V sobo to jaz včasih stopim, pa jo pazno ogledujem, iščem Tebe in pri tem rad prošle dneve premišljujem. V duhu vidim Te, ko sedel si pri knjigah, ko si pisal; dolgo v noč učil se tukaj, ter naloge delal, risal. Knjige v kotu zaprašene, kmalu bodo—ni dijaka! Posušila se črnila v tintniku bo kaplja vsaka. Postelj Tvoja tudi prazna je, v kateri si počival, poleg nje pokleknil, molil, sen zatem si sladek vžival. Postelj takih sobe naše s Tvojo vred še več imajo, čakajo povratka onih, toda dneva pa ne znajo. Bodi zdrav, Ie vstrajaj, upaj, saj jih upa na milijone: Vojna kmalu bo minila, uničila sovražne spone! —Ivan Zupan. Iz glavnega urada POZOR ČLANICE! PREMENITEV DEDIČA: Ako se je primerilo pri Vas, da je oseba umrla, katero imate zapisano na certifikatu kot dediča za vašo smrtnino, potem takoj imenujte drugo osebo ter izpolnite formo št. 4. S tem se bo izognilo raznim težkočam in neprilikam po vaši smrti. V takem slučaju je važno, da greste takoj k vaši tajnici in premenite dediča. Ne odlašajte, ker smrt ne čaka. KAMPANJA: Samo še en mesec in pol, in zaključila se bo letošnja kampanja. Znano vam je, da se to leto menuje 10% kampanja. To število ne bo težko doseči podružnicam, ako se le malo potrudite. Pokažite svojo dobro voljo in agilnost kakor ste vedno poprej. Sedaj ko je toplejše vreme, bo lažje obiskati prijateljice ter jih na prihodnjo sejo pripeljati s seboj. Ne pozabite, da čas hitro beži. Torej takoj danes se potrudite do znanke, ki še ni v naših vrstah. PROŠNJE ZA NOVE MLADINSKE ČLANICE: Rabite formo št. 2 za mladinske članice, to so iste kot za odrasli oddelek. Prečitajte točke št. 7 in 9. Ako nimate prošnje na rokah, mi takoj sporočite, da vam jih nemudoma pošljem. Torej ena in ista prošnja se rabi za vse razrede. ZVEZIN DAN: Zvezin dan v Lemontu bo letos dne 23. julija. Na ta dan bo zopet romanje k Mariji kot druga leta. Članice od blizu in daleč so prošene, da se že danes odločite, da se pridružite k letnem romanju Slovenske ženske zveze. VOŠČILNE KARTICE: Tajnice se prosi, da čim prej prodajo svojo zalogo kartic. Dobiček od prodaje teh kartic je namenjen za naše si-rotne otroke v domovini, članice bodo gotovo šle na roke našim tajnicam, ter jim pomagale k razprodaji. Ravno te dni sem prejela pismo od tajnice št. 68, Mrs. Josephine Baje, iz Fairport Harbor, Ohio, katera je bila prva, ki mi je poslala ves denar za kartice. Dalje pripomni v pismu, "Za delo nočem nič vzet, saj bo za sirote." članice in tajnice, vzemite njo za vzgled. Gotovo boste vi ena izmed tajnic, ki se bodo potrudile, da se čim prej kartice razprodajo. Ne pozabite, da za vsako škatljo, katero bo kdo kupil, bo storil tudi dobro delo. V nadi, da se čim prej odzovete na moje vrstice, vas vse skupaj pozdravlja, JOSEPHINE ERJAVEC. MATI Mati! . . . Kako lepo zveni ta beseda, ta čudovita beseda . . . Mati! . . . Saj je v tem imenu izražena vsa ljubezen, vse trpljenje, vsa bridkost. Mati! Kako neizmerno Te ljubim. Ti si mi edina, kateri lahko potožim svoje bridkosti in težave, ker vem da molčiš. Komu bom potožila tedaj, kadar tebe več ne bo, ko boš počivala pod mrzlo grudo, ko ne boš več slišala mojih vročih prošenj, ko bo tvoje srce mrzlo in nemo? O, mati tega si ne morem misliti! Ti me vodi in spremljaj skozi to težko življenje, ki je posuto z dehtečim cvetjem, a pod tem se skriva bodeče trnje. Mati! Tvoja ljubezen je kakor pomlad, večno lepa, večno mlada in cvetoča, nikdar ne usahne. Kako te ljubim. Ti si mi najdražje na svetu. Pred teboj naj se skrijejo vsi zakladi zlata in srebra sveta. Mi vsi, ki imamo pri sebi še ljubljeno mamico, oklenimo se je in privimo se k njenemu srcu! Njeno oko naj nam bo zvezda vodnica za pot v življenje! -o- Št. 1, Sheboygan, Wis—Prav lepa zahvala vsem, ki ste se udeležile zadnje seje. Vem, da vam ni bilo žal, ker ste prišle. Kakor na vsaki seji, uredile smo vse redne zadeve, vpisale dve novi članici v mladinski oddelek in sicer Carl Jane, hčerka sestre Kristine Penko in pa Margaret Mary, hčerka sestre Mary Erzen-Zahn. Za prihodnjo sejo imamo tri kandidatinje in posebno prihodnji mesec priporočamo našim članicam, da bi agitirale za> po-množitev članic naše podružnice Prav lahko bi dosegle kvoto v tej kampanji, saj imamo osebne prijateljice in znanke, katere bi se zanimale za našo organizacijo in naše delo, ako jim raztol-mačimo naše nazore in cilje. Sestre, pomagajte zidat, ne podirat našo podružnico. Na članicah je odvisno, ali bo naša podružnica napredovala gmotno in družabno, ali bomo kar tja v en dan pustile, da visi, neve-doč ali bi žrtvovale vsaj par dobrih besed v prid svoji lastni organizaciji ali pa vzele dobro voljo še tistim, katere veliko žrtvujejo gmotno in s svojim prostim časom pomagajo k napredku in delujejo na to, da obdržimo, kar smo v slabih časih in težkočah zgradile. Vsaka dobra mati želi zapustiti svoji hčerki za spomin nekaj lepega in pomenljivega, kar bo čuvala in čislala kot delo in žrtve svoje dobre mamice, ko nje ne bo več med živimi. Naj bo naša Zveza tisto darilo hčerkam in našim naslednicam v narodnem oziru, kar jih bo spominjalo v bodočnost na našo društveno združenost. Pomnimo,, da to bo naša dedščina mladini in od nas je sedaj odvisno, ali bo to nekaj narodu koristnega ali pa bomo imeli za vedno pečat,, da se nismo brigali. Zato je naša sveta dolžnost, da skrbimo za napredek svoje organizacije in mladino pripravimo in navdušimo, da nam sledi. Sedaj je čas za to, ako imamo v svojih srcih količkaj narodnega čuta in ljubezni. Na pretekli seji so bile razdeljene vstopnice za proslavo Materinskega dne 14. maja. Odbor apelira na vse sestre, da se potrudite razprodati tikete za naš program, kar bo v gmotno pomoč naši blagajni. Program ima v oskrbi sestra Stanza Prances. Videli smo že raznovrstne prireditve, ki so bile pod njenim nadzorstvom in vodstvom in vselej bili zadovoljni in splošen vtis je bil, da je bila predstava vredna mnogo več kot se je plačalo vstopnine. Glavni igralec pride iz Milwaukee in bo pokazal vsakovrstne čarovnije, kar niste mogoče še nikdar videli. Nastopil bo naš pevski klub in podana bo kratka igra in nekaj prav lepih in ginljivih točk v počast materam. Program se začne točno ob pol osmih zvečer v cerkveni dvorani v nedeljo. Imamo tudi lep dobitek, prevleke za blazine, katere je darovala sestra Uršula Marvar. Kateremu bo sreča naklonjena, bo dobil to darilo za malenkostno odškodnino. Odbor vas vljudno vabi na udeležbo! Rada bi še na kratko omenila, da smo imele po zadnji seji prav lep program, pod oskrbo sestre Kristine Rupnik. V aprilu je poteklo že tri leta, odkar tujci gospodarijo po naših lepih krajih v stari domovini. Zato je bil program ves slovenski v spomin stari domovini. Prva je deklamirala sestra Agnes Gergich "V spomin stari domovini." Nežika je nastopila v narodni noši in dramatično poudarjala besede ginljive deklamacije Solze so nam lesketale v očeh sočutja do naše uboge domovine. V glasbenih in pevskih točkah sta nastopili sestri Mary Krainz in njena hčerka Mary, ki sta krasno igrali in peli naše narodne pesmice. Upamo, da ju bomo še slišali. Šaljivi prizor "Janez se ženi," sta vprizorili Kristina Rupnik in Anna Modez. To je bil super prizor. Tako sem se smejala, da ni javno za povedati. Kristina in Ančka, te dve ga pihneti! Škoda, da ni bilo več članic prisotnih. Sestra Johana Zore nam je zaigrala na harmonike par veselih po-skočnic. Tako smo obudile spomine na naše nekdanje čase v domovini in razšle se v živahnem razpoloženju domov. Vsem, ki ste bile na programu, hvala za vaš trud in dobro voljo. Na prihodnji seji ima razvedrilo v oskrbi sestra Anna Modez, naša zapisnikarica in tudi Ančka ima nekaj posebnega na programu. Pridite sestre in se pridružite naši družbi in dajmo priznanje tistim, ki žrtvujejo dragocen čas in se trudijo nam pripraviti nekaj veselih ur v teh resnih časih. Vsem materam želim za njihov dan 14. maja zdravja in tolažbe v zaupanju in za boljšo bodočnost in vdanost v voljo Božjo, kateri se ne moremo izogniti, ker to je pač naša usoda Vemo, da je vojna mnogim razdrla lepe nade in želje, toda pride gotovo dan odrešenja. Pozdrav vsem! Mary Godez, predsednica. Zahvala iz Sheboygana Zadnji mesec smo bile na kegljaški tekmi v prijaznem mestu Joliet, 111., pa smo tako dobro kegljale, da smo dobile nagrado od zadnjega konca gori. Kaj ne, da se postavimo, mislim da je naša kapitanka, Mrs. Ribich ponosna na nas. Mrs. Emma Planinšek, predsednica podružnice št. 20 nam je poslala nagrado. Prisrčna hvala Mrs. Planinšek za okusne klobase. ' Res so dobre vrste! Lepo se zahvaljujemo tudi naši glavni predsednici, Mrs. Prisland za dar $5, katerega nam je poklonila. Lepa hvala glavni tajnici. Mrs. Josephine Erjavec za njeno ljubeznivost, ki nas je povabila na nien dom in raz-kazala glavni urad, kar nas je zanimalo . Pozdrav vsem glavnim odbornicam in članicam SŽZ! Christina Rupnik. KONCERT PEVSKEGA KLUBA ŠT. 2. CHICAGO, ILL. Pevski klub podružnice št. 2, Chicago, 111., vljudno vabi vse članice in cenjeno občinstvo na pevski koncert in predstavo v nedeljo, 28. majnika, 1944. Vrši se v dvorani šole svetega Štefana, začetek ob treh popoldne. To bo ena najbolj slikovitih in prijetnih prireditev in gotovo vam bo žal, če ne boste med posstniki, ki bodo imeli lep užitek in videli nekaj novega. Vrši se tudi posebne vrste zabava, za katero se zelo trudijo vsi igralci, da bo zabava čim bol.i prijetna. Torej ne pozabite si rezervirati nedeljo, 28. maja za poset našega koncerta in lepe predstave. Vljudno vas vabi, Pevski klub št. 2. -o- KOGA NAJ LJUBIMO? Mati! O vzvišeni blagovonj te nebeške besede! Toli majčkena vendar vsebuje veliko misel. Porodi se na nežnih ustnicah ob prvem našem koraku in spremlja nas tekom težke poti življenja, vzklik kakor blagoslov nebes do zadnjega hipa v smrti. Mati! Sladka, sveta beseda! Da jo izgovoriš, treba dvakrat samo stisniti in odpreti ustnice kakor v poljub. Dobri Stvarnik, ki najde uteho vsaki naši bolesti, je hotel dati v radost človeštvu velik čudež tega popolneg-a učlovečenja ljubezni. V vsaki materi je angel. Ona edino pozna nerazumljivo skrivnost kako krotiti in ublažiti naše vzhičenje, kako utešiti naše solze. Nesrečno dete, ki nikdar ni moglo nasloniti trudne glavice v mehko materino naročje, in ni poznalo sladke utehe objema in ne majkinega nebeškega smehljaja! V vsakem času, tudi med manj kulturnimi narodi, se je vedno čislala mati kot najčistejši simbol žrtvovanja in srčnosti. V bližini njenega svetega bitja, ki je duševno zavetišče življenja, vzcvita v srcu človeškem mehek brst otroške hvaležnosti. Bogati in ubogi, poeti in umetniki, možje toge in meča, vsi so nežno ljubili svoje matere in gojili zanje kult globoke hvaležnosti. ČUJ, MARIJA! Čuj, Marija, klic matere srca, saj si polna usmiljenja Ti, mogočna sveta Mati. moraš moj'mu sinu pomagati! Ko nikjer ni več pomoči, si mu zvezda v temni noči. Glej, otroci Tvoji so, Tebi vse skrbi zaupajo! Čuj, Marija, klic srca. Bodi našim sinom usmiljena!^ Angela Križman, št. 25 SŽZ -o- Št. 5. Indianapolis, Ind.—Najlepša hvala vsem odbornicam in članicam, ki ste pomagale in darovale za lep uspeh kart pardija, Saj ni tako hudo, samo če bi članice večkrat skupaj prišle, ker odbor ne more vsega sam narediti. Pri družini Mr. in Mrs. Prank Cerne so dobili zalo hčerko. Čestitke! Naša blagajničarka Mrs. Mary Ur-šič si je zdrobila prst pri delu v tovarni Mrs. Zevnik in Mrs. Trušnik sta srečno prestali bolezen ter se vrnili iz bolnišnice. V^em bolnim želimo ljubega zdravja. Louis Česnik Vest, ki je pretresla vso naselbino, je prišla od vojnega oddelka k družini Česnik, da je sin Alojzij bil smrtno ranjen v vojski. Dne 13. aprila bi bil star 24 let. Pohajal je štiri leta v Cathedral višjo šolo. Bil je med prvimi, ki so bili poklicani k vojakom in to je bilo meseca oktobra, 1941. Na italijanski fronti se je nahajal 20 mesecev. Imel je čin korporala in bil odlikovan z višnjevim srcem (Purple Heart). Domov je rad pisal in vselej z velikim veseljem končal, da se kmalu vrne zmagoslavno domov. Ranjen je bil 6. januarja, 1944. Dne 9. januarja je napisal svoje zadnje pismo staršem Dne 12. januarja je za vedno zaspal v Gospodu. Zapustil je žalujoče starše, tri sestre in tri brate. Brat Martin je že nad dve leti na Angleškem. Družina Česnik izreka najlepšo zahvalo vsem darovalcem za svete maše. V imenu podružnice tem potom izrekam naše globoko sožalje. Bil je to hud udarec za vso naselbino, ker s tem slučajem smo izgubili prvega vrlega vojaka iz naše srede. Ranjenih in pogrešanih jih je pa več. Edino, kar moramo pomagati, je molitev in kupiti vojne bonde ,da bi se skoraj nehalo nečloveško klanje. Čujte, matere in žene, poslušajte mili glas, katerega pošiljajo v duhu vrli fantje do nas ter storimo vse. da se čimprej povrnejo med nas! Julka Zupančič. j ANNA KOREN "... gori pri otrocih v nebesih je v srcu zadovoljna, in prepeva si ..." Mnogokrat je moja nepozabna sestra Anna prepevala zgorajšnji verz, kot da bi hotela mi reči: "Mary, ko bom jaz zapustila zemeljski svet, boš Ti nadaljevala s prepevanjem moje verze!" In res, vedno mi je v spominu. Ob tretji obletnici smrti moje ljube sestre, katero je smrt nenadoma iztrgala dne 6. maja, 1941, si ne morem kaj, da ne bi napisala nekaj besed v njen blag spomin; pa se mi tako težko jemlje beseda izpod peresa, tako bridko mi postaja . . . Preveč sem Te rada imela, prehitro si nas zapustila, prehitro! Ana, draga moja, bridko mi je pri srcu, ko smo bile usodnega dne skupaj, ko sem Te takrat zadnjikrat videla, da sem na križišču zadnjikrat s Teboj govorila, da smo se razšle, nevedoč, da čez nekaj minut za tem bo telefonični glas mi naznanil, da Te je zadela smrt. Avtomobil Te je zadel le nekaj korakov pred Tvojo hišo, ki je v bližini slovenske cerkve, kjer je odzvonilo večerno "Ave Marijo." Duhovnik Ti je podelil zakrament sv. poslednjega olja. Lahen dež je legal na Tvoje mirno truplo, čakajoč mestnih oblasti, da ugotove nesrečo, ki je zadela Tebe in nas. Glej, Anna draga, koliko let smo bile skupaj, koliko veselih ur, dnevov, mesecev in let smo preživele v stari domovini v lepem kraju Mozirje v Savinjski dolini in tukaj v naši dobri Ameriki, bila si najstarejša izmed naše številne družine; bila si nam kot druga mati. Bile smo si vedno dobre sestre v veselju in žalosti! Nehote se mi spomin oživlja na Tvoje veliko delo v javnem kulturnem življenju, ko smo ustanavljali slovensko faro sv. Trojice v Indianapolisu, si bila Ti med prvimi; bila si večletna cerkvena pevka. Bila si članica raznih katoliških društev. Bila si med prvimi članicami podružnice št. 5 SŽZ. Bila si njena večletna predsednica in si veliko žrtvovala za obstoj podružnice. Gotovo bi bila sedaj vesela, ko se naša podružnica pripravlja na prihodnjo konvencijo Slovenske ženske zveze, a žal. Tebe ni več med nami . . . Moj Bog, zdaj je zastonj vsaka beseda, saj volja Najvišjega je bila, On Te je hotel k Sebi, k Njemu si odšla! Toda le eno še, Anna draga: spomin in ljubezen na Te, to ostane! Globoko v srce bom zakopala bolečine, moja duša bo jokala, brez glasu bo moje žalovanje, toda spomin nate. na pomlad, ki sedaj prihaja in jo bom že tretje leto doživljala brez Tebe, dobre, zveste sestre—spomin, Anna, ta pa bo ostal! Z Bogom, na svidenje! Tako Ti je pred tremi leti pri odprtem grobu zaklicala uradnica podružnice in mi smo stali in klečali okrog, jokajoč z brati in sestro. Z Bogom, moja sestra Anna in na svidenje! Tretje leto v hladnem grobu, sestra draga že počivaš, meni pa težko pri srcu, ker nisi več pri nas. Saj ne mine nikdar dneva, da bi ne bila v duhu tam, kjer zdaj spava Tvoje truplo, kjer Tvoj dom je zdaj hladan. Mary (Donas) Gačnik. V Indianapolisu, Ind., v maju, 1944. Št. 7. Forest City, Pa.—O krasna in vesela pomlad! Kako pridno ogreva naravo, ki se prebuja iz dolgega zimskega spanja. Sedaj se pripravljamo za delat na naših vrtovih ali "Victory Gardens," katere priporočajo vsaki družini, kjer imajo količkaj prostora za vrt. Med slovenskimi ženami ni to nič novega, ker smo navajene delat in sadit vsakovrstne stvari, kar nam bo prav prišlo, posebno v teh resnih časih. Dne 14. majnika bo dan posvečen vsem materam, ki pa ne bo tako veselo praznovan, kakor je bila navada pred vojsko. Marsikateri sin bi bil rad v bližini svoje matere in se ž njo veselil Materinskega dne. Mnogi se bodo tolažili s spomini in pismeno v duhu pozdravili svoje drage, saj duh matere seže daleč preko morja. Me pa prosimo Boga. da bi se naši vojaki čimprej vrnili zmagoslavni in zdravi domov. Tudi naša slovenska dekleta ne zaostajajo. Od nas sta dve bolničarki v službi Strica Sama, First Lieutenant Josephine Sever v Walter Reed bolnišnici v Washington, D. C., in Ensign Ann Bechy v U. S. Naval bolnišnici v Charleston, S. C. Dalje sta pri WAVES ženskem ameriškem oddelku Margaret Petrich in pri vojaškem oddelku WAC pa Mary Gerchman. Sylvia Petek je članica naše podružnice in Mary Gerchman je hčerka Fannie Gerchman v Broundale, Pa, ki je tudi naša članica. Sylvia Petek se nahaja v Fort Sills, Oklahoma. Zopet smo izgubile eno članico. Preminula je sestra Frances Gerstel-Volk, stara komaj 45 let. Doma je bila iz Medvejeka, fara Št. Vid pri Stični. Zapustila je dva sina, eden pohaja v šolo in starejši je pa Corporal Gabriel Gerstel pri Marines in ena hčer Fannie, poročena Gerstel, ki je naša članica ter sestra Mary Kotar, ki vodi gostilno v Forest City, Pa. Bil je veličasten pogreb iz cerkve sv. Jožefa. Krsto so nosili člani Ameriške legije, ker je bila članica ženskega oddelka Ameriške legije. Njen prvi soprog je bil v prvi svetovni vojni. Počivaj v miru. draga sestra! Naj Ti Bog podeli sveti raj. Me se Te bomo spominjale v molitvi. Vsem preostalim naše globoko sožalje. Sedaj je v teku kampanja za nove članice. Drage sestre, pripeljite kaj novih na prihodnjo sejo. Priporočajte mladim članicam, da se zavarujejo za višjo smrtnino. Anna Kameen, predsednica. Št. 9, Detroit, Mich.—Na seji v aprilu smo sklenile ,da se kupi tretji vojni bond meseca junija. Meseca julija in avgusta ne bomo imele redne seje, zato pridite vse na prihodnjo sejo, ker bomo imele lepo zabavo in okrepčilo. Tudi po zadnji seji smo se prijetno imele. Prejela sem 30 škatljic voščilnih kartic. Vsaka navzoča članica na zadnji seji je kupila eno škatljico. Naša dolžnost je pomagati za dobrodelne namene. ker ubogi otroci po Evropi so resnično reveži. Uverjena sem, da bodo članice pridno segle po teh krasnih karticah in ne bo nobenih težkoč pri prodaji. Sestra Agnes Gregor ich je na bolniški listini. Vsem bolnim želimo okrevanja. Naznanjam, da sem zopet tajnica in prosi se naše članice, da si to zapomnijo, saj vse veste, kje stanujem. Theresa Caiser, tajnica. Št. 10. Cleveland (Collinwood), O — Prijazno ste vabljene vse članice naše podružnice na prihodnjo sejo v četrtek, 11. maja. Na tej seji bomo imele proslavo Materinskega dne. Pretekla leta smo imele vedno lepe prireditve za ta pomembni dan, danes so pa časi spremenili marsikatero stvar, ki dela ovire pri pripravljanju. Zato smo za letos opustile. Sklep zadnje seje pa je bil, da imamo zabavo po seji v maju, ki se vrši ravno par dni pred tem praznikom. Za okrepčila bomo imele prav okusno potico, krofe in sendviče, kakor tudi druge dobrote in seveda, tudi dobro kapljico za zaliti. Torej vidite, da je vredno priti. Podana bo tudi pomenljiva deklamacija v počast materam. Sestra Lojzka. Čebular je obljubila, da bo ona pripravila nekaj prav lepega za ta dan. Kampanja za nove članice traja že nad štiri mesece, toda dosedaj ni še popolnega odziva Prošene ste. matere, ki imate hčerke, da jih vpišete meseca maja za gotovo. Asesment za nje do 18 let starosti je samo 10 centov na mesec, vpišete jih lahko takoj od rojstva. Brale ste, da- je vsaka podružnica prošena, da napreduje za 10% za našo podružnico to pomeni vsaj 60 novih članic. To kvoto lahko dosežemo, če se boste članice količkaj potrudile, kar tudi upam, da se boste. Letos je naša podružnica zelo prizadeta. V zadnjih par mesecih nam je neizprosna smrt pobrala kar štiri članice, te so: Anne Hočevar, Angela Rošel, Rose Krebel in Pauline Brate. Vse so bile dobre članice in skrbne matere, ki bodo pogrešane pri svojih družinah in pri podružnici. Težko prizadetim družinam izrekam globoko sožalje. Pokojnicam pa naj bo Bog dober sodnik. Zadnji mesec se je poročila Rose M. Rossa. Ona je bila dve leti kapitanka in dve leti predsednica vežbalnega krožka.- Ves čas je bila zelo aktivna in je veliko pripomogla, da je krožek lepo napredoval. Želimo ji mnogo sreče in zadovoljstva v zakonskem stanu. Sporočam tudi, da imam na rokah krasne voščilne kartice in razglednice, ki nas spominjajo na stari kraj in so zelo lepe za vsakovrstna voščila. Vsaka članica bi morala podpirati lepo slovensko stvar ter si nabaviti en zavojček, v katerem je 30 voščilnih kartic in kuvert, ter 12 razglednic in vse skupaj stane samo en dolar. Kar bo prebitka od te prodaje, bo šel pa v naš šolninski in dobrodelni sklad, ki bo za odpomoč ubogim zapuščenim otrokom, ki so razkropljeni po vseh krajih Evrope. Ako niste še kupili zavojčka, storite to gotovo na prihodnji seji. Na povabilo sem se udeležila seje podružnice št. 50 meseca aprila. Bila sem iznenadena nad lepo udeležbo in nad vodstvom odbora. Posebno agilni sta pa predsednica in tajnica in sploh ves odbor je zelo vljuden do članic, zato se ni čuditi, če članice rade pridejo na sejo. Imele so tudi "Style Show (Razstavo mode). V tej predsta-stavi so nastopile članice v oblekah, katere so tudi same naredile. Očarane smo bile nad lepimi kroji in pa praktičnem udejstvovanju mladih žen in deklet. Vsaka je tudi povedala, kakšne vrste kroj je rabila, kakor tudi koliko je obleka stala z vsemi okraski. Presenečene smo bile nad majhnimi stroški Tukaj je dokaz, koliko se lahko prihrani, če obleko sama napraviš Zelo priporočljiva umetnost vsem, ki cenijo lepe stvari, ki pa v teh časih draginje tudi mnogo stanejo. Po predstavi smo pa bile obdarovane s pirhi in okusnim prigrizkom in navzoče glavne odbornice smo pa prejele prav krasne spominčke. Prav lepa hvala dekleta. Le tako naprej s pridnostjo, kar vam ne bo nikdar žal, pač pa vedno v ponos in v dobrobit. Frances Sušel. tajnica. Št. 12. Milwaukee. Wis.—Naša seja je bila slabo obiskana, najbrž, da ste pozabile, da se seje vršijo na 815 S. 5th St., pri Angeli, kateri prostor je poznan vsem na South Side. Po seji smo imele malo zabave. Hvala sestram Stampfel, Krivitz, Kopach in Turk, ker ste tako izborno zapele. Tudi vsem drugim hvala za voščilo sestri Jamnik in meni. Na rokah imam precej zavojčkov z voščilnimi karticami, ki so zelo lične in bi vsaka članica morala imeti en zavojček. Čisti dobiček od te prodaje bo šel za dober namen, namreč za uboge sirote v stari domovini. Dalje prosim naše sestre, da bi se potrudile za nove članice, saj mi boste vse priznale, da je naša Zveza najboljša ženska organizacija v Ameriki. Vaše lepo sodelovanje bo srčno dobrodošlo. Naznanjam tudi, da je preminul oče sestri Bubnik. Ni še leto, odkar je izgubila svojo drago mamico. Naše sožalje vsem trem hčerkam in sinu. Naj počiva v miru! Še enkrat apeliram na članice, da bi šle vse na delo v tej kampanji, kar bo koristilo naši Zvezi ter vsaki posamezni članici. Mary Schimenz, tajnica. V SPOMIN NEPOZABNI MAMICI Zašlo je solnce našega življenja oni dan, ko si — nepozabna mamica —■ zasnivala svoj večni sen. Naša otroška srca ječijo ob Tvoji gomili, slednji kotiček naše duše pogreša Tvojo brezmejno materino dobroto, saj si živela in trpela le za srečo in blagor svojih otrok. Domek, kateremu si posvetila vse svoje moči in za katerega si žrtvovala trudapolne dneve in nešteto noči, je pust in ledeno-mrzel, odkar ga ne ogreva plamen Tvoje velike nesebične ljubezni. Polje, ki si ga tolikokrat rosila s potom svojega obraza, kliče Tvoje pridne žuljave roke. Mamica — težko je brez Tebe—, zavest, da Ti je v novi domovini bolje, nam je v uteho. Tvoja utrujena duša je našla pokoj na božjem srcu, kjer boš praznovala materinski dan. Svečko bomo prižgali na Tvoj grob, a v srcu Tvojih boš vedno živela v otroški ljubezni in hvaležnemu spominu. Tvoja Rozika. MAMICA Ob Tvojem prazniku kipi iz moje duše vroča prošnja, naj Te dobri Bog ohranja še mnogo let, da boš mogla s svojo ljubeznijo osrečevati naš dom in vse, ki smo Tvoji! Ti si v trpljenju me rodila, v sladki sreči me pojila. Zdravo zibala si me vesela, v žalosti, če sem zbolela, koliko noči si prejokala v strahu zame—ne bi znala. Ti si me učila delati korake, učila delati na čelo svete znake in zato je prvi moj klic oznanil Tvoj sveti poklic: mama! Vse kar zame si storila nikdar ne bom Ti povrnila. Molila bom zate in te ljubila. -o- Št. 14. Cleveland (Nottingham), O.— Pregovor pravi: "Boljše pozno kot nikdar!" Tako je z menoj, kar se tiče poročila, toda upam, da mi boste oprostile, saj veste, da sem zelo zaposlena. Na zadnji seji smo imele prav prijetno zabavo. Proslavljale smo namreč rojstne dneve tistih članic, ki so jih slučajno obhajale prve tri mesece v tem letu in smo nekaj prinesle, da je bilo za okrepčilo. Prihodnji pardi v počast rojstnim dnem se pa vrši junija meseca, ko bodo vse tiste, ki bodo imele rojstni dan v aprilu, maju in juniju praznovale. Tako se bomo malo razvedrile in pozabavale v lepi družbi prijaznih članic. Prosim, da se potrudite vsak mesec biti navzoče na seji, ker imamo vedno kaj lepega in zanimivega. Prosim vse tiste članice, ki dolgujete na asesmentu, da bi prinesle plačat na moj dom, če vam ni mogoče priti na sejo ali pa plačat na 25. v mesecu v dvorano. Moj dom se lahko najde, ker je nasproti Slovenskega društvenega doma na Recher Ave.., na 20755 N. Vine St. Katera ima namen pustiti, pa prosim, da mi sporoči, da ne bom zakla-dala za njo. Lahko me pokličete tudi po telefonu, številka je KEnmore 3296, ter sporočite svoje mnenje, da se znam ravnati. Jaz upam, da se nisem nobeni tako zamerila, da bi zaradi mene pustila. Da bi pa hodila po hišah ko-lektat, to ni mogoče zame, ker nimam časa in za avtomobil pa ni gazolina, tako ne morem drugače, kot prositi vas, da prinesete poravnat osebno ali pa pošljite po pošti. V kolikor sem vam lahko na uslugo, bom prav rada vse storila, toda prosila bi tudi vas, da sodelujete z menoj in bo za vse prav. Fo seji v maju bomo praznovale Materinski dan. Vršil se bo kari pardi in pripravilo se bo prav lepo zabavo, ki bo posvečena našim materam-čla-nicam. Prosim, da se udeležite v polnem številu in še enkrat apeliram na članice, ki nimate plačan ves asesment, da, poravnate še ta mesec, za kar vam bom hvaležna. S pozdravom, Mary Godec, tajnica. Št. 15, Cleveland (Newburg), O — Najprvo moram poročati žalostno vest, da smrt že dva tedna kosi v naši naselbini in je tudi našo podružnico obiskala ter nam vzela dobro sestro Terezijo Kenik. Bog jo je poklical v večni raj po dolgi bolezni in morala se je ločiti od svojih dragih. Naj v miru počiva, Pokojno sestro priporočam v molitev, vsem žalujočim izrekamo globoko sožalje. Tudi bolezen nam popolnoma ne prizanese, ampak se oglaša kaj rada pri naših sestrah. Vsem bolnim želimo ljubega zdravja. Na seji meseca aprila je bilo sklenjeno. da bomo imele kard pardi po seji, 13. juniia in prebitek bo v prid društvene blagajne in za Rdeči križ. Drage sestre! Jaz bi želela, da bi prišle vsaj enkrat vse skupaj in se razveselile v teh žalostnih časih, ker vem, da je skoraj vsaka družina prizadeta. Ene imajo sinove, ene može, dekleta fante in brate in tudi otroci očete pri vojakih. Druge imamo v starem kraju starše, brate, sestre in sorodnike, za katere ne vemo, ali so živi ali mrtvi. Bog daj skoraj srčno zaže-ljeni mir. Vljudno vabimo tudi sosestre od sosednih podružnic in vse naše prijatelje na našo prireditev 13. junija. Vrši se v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Prijazno apeliram na naše članice, da bi v velikem številu prišle na sejo 9. maja, da se vse pripravi, kar je še potreba za prireditev v juniju. Prosim vas tudi v imenu naše tajnice Mrs. Mary Hrovat, da bi vse, ki ste zaostale na asesmentu, prinesle plačat, ker ona ne more po hišah kolektat, ker je bolna in naša dolžnost je, da ne zahtevamo od nje. da bi morala imeti velike skrbi zaradi naše brezbrižnosti. Ona je zelo skrbna tajnica in pridno pazi, da podružnica lepo napreduje. Zapomnite si to, da ona mora vsak mesec sproti poslati asesment za vse članice na glavni urad in če nimate plačano, to pomeni, da mora ona skrbeti, da je, drugače bi ne bile dobro-stoječe. Lepo vas prosim, da sodelujete v tem oziru. Pozdravljam vsa in pričakovala bom veliko udeležbo na seji 9 maja. Frances Lindič, predsednica. Št. 17, West All's, Wis.—Na seji v aprilu je bila lepa udeležba in ženske smo prav vesele, da imamo priložnost priti skupaj in se malo pogovoriti. Slišimo matere, ki so žalostne, ker ne vedo, kje se nahajajo sinovi, ali so še med živimi ali ležijo kje pohabljeni ali bolni. O da bi ljubi Bog dal enkrat konec tej strašni vojni, da bi se naši vojaki vrnili domov k svojim preljubim, ki jih težko pričakujejo. Na seji smo tudi prejele žalostno novico, da smo zgubile eno zelo aktivu ") članico Antonijo Kazmut. Veliko je trpela v njeni bolezni, v kateri ji ni bilo pomoči in morala je zapustiti svojo družino ter nešteto prijateljev. Sestra Kazmut ne bo nikdar pozabljena, ker dokler je bila pri zdravju, je bila vedno pripravljena pomagati. Kolikokrat nas je vozila za pogrebom, nikoli ni rekla, ne morem, nimam časa. Draga sestra Antonija! Naj se Tvoje veselje začne v nebesih v večnem raju. Vsem preostalim pa naše globoko sožalje. Majnik je tu, sliši se zvonenje, ki nas vabi k šmarnicam; sliši se petje: "O Ti Kraljica Majnika . . ." Prekrasni so večeri; vse je v bujnem cvetju, ali v naših srcih pa le ni tistega resnega ir* pravega veselja. Zdi se, kot bi ss nekaj naza.i držalo, da se ne moremo spustiti do pravega veselja, Pri naši podružnici bomo letos praznovale Materinski dan prvo nedeljo, 7. maja. Zbrale se bomo v cerkveni dvorani ob pol osmih zjutraj in se skupaj udeležile svete maše ter pristopile k svetemu obhajilu in nato se vrnile v dvorano, kjer nas bo čakal zajtrk. To bo pripravljeno za vse članice in njih prijateljice. Želimo, da bi nas bilo veliko število. Jaz bom poročala v prihodnjem poročilu, koliko nas je bilo navzočih; gotovo bomo žalostne, če bo majhno število, kaj ne? Ni treba iz-ostati, saj vam ne bo treba posode pomivat, ali ni to nekaj vredno? Na seji nas je naša predsednica, Mrs. Schlossar opomnila, da naj imamo v mislih mesec junij, ko se bo odprla kampanja za prodajo vojnih bondov petega posojila. Doslej smo bili Slovenci v Milwaukee in West Allis na prvem mestu, ker smo kupili bondov za največjo vsoto izmed vseh narodnosti. Pomagajmo tudi sedaj. Sliši se, da se bo vršil velik slovenski piknik in ta dan bo odločen za prodajo bondöv. Bolni sta Rose Moze in naša orga-nistinja Josephine Imperl se je morala podati na operacijo. Ko to pišem, še ne vem, kako je njeno zdravje. Vse iskreno želimo, da bo kmalu na potu okrevanja in tudi vse druge bolne sestre. Naj vam ljubi Bog povrne ljubo zdravje in tudi naša molitev bo darovana v ta namen. Naša prihodnja seja se vrši 9. maja in ne pozabimo najprvo biti navzoče pri šmarni cah in nato se bomo podale v dvorano k zborovanju. Na svidenje! Mary Kastner, poročevalka. Julija: MAMA POJE . . . Moja mati nikoli ni pela. Nisem se ,otrok, brigala za to, še manj, da bi bila pogrešala mamino petje. Morda je že narava ni ustvarila pevke, kdo ve? Mogoče tudi, da je ob prvi ali drugi zibelki še pela, ob deseti vem, da ni več. Otroci smo živeli v gotovi resnici: mama ne poje nikoli. Pač zato ne, ker je mama in se za njo ne spodobi. Kdo bi si s tem belil glavo? Danes pa vem: tolikšen je bil tr-njev venec njenega mučeništva, da sama ni vedela, kdaj ji je zamrla pesem. In še vem, da če bi bila kdaj odprla usta za pesem, bila bi ta izzvenela v strašen jok, srce trgajoč. Nekoč pa se je zgodilo čudo. Otroci smo bili za brajdami pred hišo, mama je pokladala živini v hlevu. Še nocoj jo vidim prav natanko: počasi je šla čez dvorišče, škaf v roki, oči zroče v jasno daljo. Tedaj so se ji usta zaokrožila v komaj viden smehljaj, iz grla pa je pripolzela pesem: "Dekle je po vodo šlo, na visoke planine . . ." V davnih časih jasno upajoče mladostne zarje jo je najbrž pela. Tudi ne vem, kakšen solnčni žarek je takrat obsijal njeno dušo, da je legla na jezik pesem in kot tat zbežala preko brajd. — Mimo mene je tedaj zavelo nekaj čudežnega. "Mama poje!" je viknila sestrica. Plaho smo se spogledali. Nismo mogli verjeti. A čuj! "Resnično! Poje! Zakaj, kako, kaj ji vendar je, da poje? Tiho! Poslu-šajmo! ..." — Že je onemela. Zavzeto razprtih oči se je ogledala in bilo je videti, da se sama sebi čudi ... V nas pa je planilo prešerno veselje. "Mama poje," prečudna točka! Tako je vesela, da celo poje. "Mama poje!" O mama, kaj si se zmotila, da si zapela sredi križevega pota?! Poslej ni več pela! Pač! Še enkrat, zadnjikrat. Ono jutro, ono strašno jutro; kakor zlomljena žrtev je ležala in vsa soba je bila polna smrti. O v vseh prostorih je kraljevala, še v kuhinji, v hlevih, shrambah in na podstrešju, povsod, sama smrt . . . Strah me je bilo. Pri mami sem stala. Nadčloveških muk se ji je zvijalo telo, v strahoviti, obupni prošnji je vila roke. Zdaj zdaj se je umirila, nato nov izbruh zadnjih sil življenja. O, najstrašnejše vsega strašnega za otroka je stati ob materini smrtni postelji, gledati, kako ji omagujejo roke, kako se ji zapirajo oči, kako ji srce ledeni! Ti, ki nisi še tega grenkega okusil, ne veš kaj je mati! — Naenkrat, o-o-ol Ko da je iz noči zabisnil dan, ko da je iz smrti vstalo življenje. Mama na smrtni postelji krčevito kroži usta, nato s tihim glasom poje: "O sveti križ, življenja luč, o sveti križ, nebeški ključ!" Ni bil to ne sopran, ne alt, ne tenor, ampak mešanica vseh barv glasov. Toda nobena umetnica, stoječa na odru, od tisoč luči ožarjena, drhteča v čarobno tresočih se akordih, ne more tekmovati z veličino tega pred-smrtnega izliva duše moje mame. V tisti uri je stala na bregu; za njo morje solza, ki jih je izkrvavela, na sredi pa glej! Simbol in himna bičanega življenja njenega, tram po dolgem in počez, na njem Luč in Ključ . . . Sedaj ne poje več. šumeč potoček Bela, ki žubori mimo njenega tihega doma, ji poje uspavanko leto za letom, o, že dolgih deset let . . . -o- Št. 18. Cleveland (Collinwood), O.— V prvo priznanje resnici so mi besede: če bi bilo vedno tako malo članic na sejah kot ravno na minuli, se pač ne izplača vzdrževati dvorano. Upam na boljšo udeležbo na seji v majniku ter želim in prosim, da se iste po možnosti vse sestre udeležijo. 1 141 Za Materinsko proslavo bo na vrsti "bingo zabava" in vse, kar spada k enakim razvedrilom. Le prepričajte se o tem same in uverjena sem, da boste odnesle najboljše vtise o svoji podružnici. Hvalo izrekam tem potom naši sestri Gor.iup za zopetni dar v blagajno za Rdeči križ. Mislim, da je v ta človekoljubni namen vsak prispevek najboljše investiran. Čita se tolikanj hvalevrednega delovanja za to odpomoč raznovrstno prizadetim. Naj bi se za to udejstvovanje res ogrelo vsako srce! Naši bolni sestri Josephine Slapnik v Madison. O. pošiljamo vse članice prisrčne pozdrave in želje za trdno okrevanje in veselo pomlad! Zelo bi se je razveselile videti na naših sejah! V prijazni apel pošiljam prošnjo vsem našim sestram za nakup lepih slovenskih kartic in pisemskega papirja, katero sem prejela od ge. Prisland. Čitale ste gotovo o vsem tem v zadnji izdaji Zarje in seveda, tudi jaz bi se rada znebila velikega zaboja, katerega imam sedaj doma. Čisti dobiček vse te prodaje gre v blag namen za revne otroke v domovini, katerim je vojna ugrabila vso srečo v življenju, tako starše kot potrebno šolsko izobrazbo. Zaboji vsebujejo lepe razglednice s planinskim cvetjem kot prilična pisma, katera se lahko pošilja s ponosom za spomin domače zemlje. Bila sem nemalo gin j ena, ko sem kot velikonočni pozdrav, prejela lepo voščilo od našega zavednega narodnjaka g. Anton Grdina. "No," mi je šlo iz srca, "če jih je tudi Mr. Grdina kupil, zakaj pa bi potem me ženske ne vzela vsaka vsaj po en zavojček, saj sma vendar me pri SŽZ!" Sicer pa vsa čast Mr. Grdini! Če bi bilo vsaj par odstotkov tako zavednih rojakov med nami, pa bi bil trdno zavarovan slovenski narod! Da se vidimo cenjene članice, gotovo na prihodnjem mesečnem sestanku dne 9. maja in na bingo zabavi, upa vaša Josephine Praust. tajnica. Št. 19, Eveleth, Minn.—Seje pri naši godružnici so prav povoljno obiskane. ■lanice, le tako naprej, več nas je skupaj, toliko več se lahko ukrene za dobrobit podružnice. Meseca marca je bilo na seji odobreno, da prispevamo $5 za Rdeči križ. Sedaj je v teku kampanja in bo v čast podružnici, če bomo dosegle našo kvoto, ki je 18 novih članic. Sporočati moram, da je bilo na seji odobreno, da bo naša podružnica priredila igro "Z vero v vstajenje" na Materinski dan. Vloge so v dobrih rokah igralcev iz Chisholma. Igra je vzeta iz sedanjih časov in zato bodo posetniki prav gotovo imeli lep užitek. Članice ste vljudno vabljene, da pridete na prihodnjo sejo. drugi četrtek v maju in boste slišale več o tej lepi igri. Treba bo tudi vse potrebno urediti, za kar se potrebuje vaša cenjena pomoč in sodelovanje. Predsednica, sestra Mary Lenich je obljubila, da bo pripravila nekaj posebnega za program ob tej priliki. Torej ne sme nobena ostati doma. Oprostilo se bo samo bolnim sosestram. Natančen program za ta dan boste izvedele ob pravem času. Tem potom se želiva moja sestra Antonia Erklouts in jaz iskreno zahva- liti vsem članicam pri št. 19. kakor tudi prijateljicam, ki so darovale za maše in cvetlice za našo umrla mamo, ki je večno zatisnila svoje oči dne 26. marca, 1944. Zahvaljujemo se tudi za tolaž-Ijive besede, s katerimi ste nam izrekli sožalje. Lepa hvala vsem skupaj! Najina mama je bila pokopana v mestu Gilbert, Minn., in dolžni sva iskreno zahvalo tudi podružnici št 31 in še posebno predsednici Antoniji Lu-čič in tajnici sestri Kanus ter vsem članicam in prijateljem iz Gilberta, ki so prišli kropit in darovali za svete maše in.cvetlice. Tudi pogreba se je udeležilo lepo število prijateljic od blizu in daleč. Zahvaljujeva se tudi prijateljem iz Buhl, Minn., ki so prišli kropit v tako slabem vremenu. Ti, draga mama, pa počivaj v miru! Matilda Reberts, zapisnikarica; Antonia Erklauts, blagajničarka. PATRIOTIČNI PROGRAM Na pol-letni seji odbora direktoric je bilo sklenjeno, da se kupijo vojni bondi za svoto, kolikor blagajna dovoli od tem času. Da se ta sklep izpelje v patriotičnem načinu, se je po redni mesečni seji št. 20 zbralo veliko število članic in odličnih mož. Med nami so bili Mr. John F. Lux, upravnik in urednik največjega dnevnika v mestu, Joliet Herald-News, Mr. Charles Reardon, direktor Will okraja za prodajo bondov, in Major George Grant, ki je zastopal EOP in KOE municijske tovarne. Ker se je seja in program vršila ravno med rojstnim dnevom dveh slavitih mož ameriške zgodovine, Abraham Lincoln in George Washington, je bila dvorana primerno okinčana. Obešene so bile slike od "Four Freedoms," Washington, Lincoln in Roosevelt. Stoloravnatelj je bil Mr. John L. Jevitz, predsednik št. 66 ABZ. Program je bil kratek in zanimiv. V petju so nastopile Miss Lillian Bebar, Miss Jennie Pire, Miss Doris Bistry, Vranicar sestre Marie, Bernadine in Francille, Virgin'a Remus in Anna Petrič. Miss Isabelle Musich, predsednica naših kadetk je vodila v zaobljubi ameriški zastavi. Eileen Fer-kol je nastopila v umetnem plesu in vaje s palicami so proizvajale Doris Bistry, Joan Nahas, Jean Zola in Joyce Grohar. Med programom so nastopili sledeči govorniki John F. Lux, Mr. Charles Reardon, Major George Grant, Frank Vranicar, glavni nadzornik ABZ in predsednica št. 20 Mrs. Emma Planinsek. Med govorom Mr. Charles Reardon-a so pristopile z nakaznicami za vojne bonde naša glavna blagajničarka Mrs. Josephine Muster, ki je kupila za dvanajst tisoč dolarjev bondov za Zvezo, blagajničarka št. 20 Mrs. Mary C. Terlep, ki je kupila za št. 20, kapitanka starejšega krožka Josephine Mahkovec, ki je kupila v imenu krožka in Evelyn Mutz, kapitanka mladinskega krožka, ki je kupila za njih skupino. Tudi nekateri izmed navzočih so kupili bonde, da je bilo prodanih za svoto $2,450.00. Če bi bili oglaševali, da se bo prodajalo bonde tudi posameznikom ob tej priliki, vemo, da bi bil še večji uspeh. Tako so si povečini nabavili bonde že pred tem dnevom, ker naši rojaki se zvesto zavedajo dolžnosti do svoje domovine. Slovenska ženska zveza je kupovala obrambne bonde že pred vojsko. Sedaj ima Zveza vladnih bondov za $48,-000.00, kar je lep del premoženja. Vse to je Zveza storila v trdni nadi, da se čim prej povrnejo dragi naših članic, PATRIOTIČNA SLAVNOST V JOLIETU Slika je bila vzeta v Ferdinand dvorani, kjer se je vršil lep program, o katerem nam poroča glavna tajnica. Na sliki so od leve na desno: Mrs. Josephine Erjavec, Mr. John F. Lux, Mr. Frank Vranicar, Major George Grant, Mrs. Josephine Muster, Mr. Charles Reardon, Mr. John L. Jevitz, Mrs. Emma Planinsek in Mrs. Mary C. Terlep. ki se bojujejo na vseh frontah sirom sveta na zemlji, na morju in v zraku. Poleg svote, katero je Zveza naložila v bonde je darovala za Rdeči križ, Community Chest in USO, kjer zahajajo vojaki med dopustom ali, ko so na potovanju, da imajo malo razvedrila. Darovala je tudi za pomožno akcijo stari domovini, kakor tudi za mnogotere druge dobrodelne zavode. Obenem se vedno urgira naše podružnice, da pomagajo na vse načine za te plemenite namene. Naša organizacija ima lepo število članic, ki so darovale svojo kri_ za vojake; druge so odšle na bojišča kot bolniške strežnice in nahajajo se tudi po bolnišnicah, kamor dohajajo ranjenci, zopet druge se udejstvujejo doma kot "Nurses aids." (Slika na platnicah Zarje v Aprilu je od deklet, ki so se zavzele za tozadevni tečaj in bodo pomagale po bolnišnicah.) Imamo tudi članice pri ženskih vojaških oddelkih, to je pri WACs, WAVES, MARINES, SPARS in drugje. Mnogo naših članic šiva vsak teden za vojne potrebščine pod pokroviteljstvom Rdečega križa, druge zopet delajo v municijskih tovarnah. Vsa ta zavednost spričuje naše pa-triotično udejstvovanje in je v ponos vsaki članici in organizaciji. Vse te žrtve gotovo ne bodo zaman. Zmaga, v katero trdno upamo, mora priti kmalu. Naša želja je, da bi se čim prej povrnili sinovi naših članic, kakor tudi možje, očetje, bratje in sestre in naši prijatelji. Mi pa nadaljujmo s kupovanjem bondov in prispevanjem v dobrodelne namene. JOSEPHINE ERJAVEC. -o- Št. 20, Joliet, 111—Na seji meseca marca smo se imele prav dobro. Gostiteljica je bila naša glavna tajnica Mrs. Josephine Erjavec, ki je ravno tisti dan slavila svojega patrona sv. Jožefa. Prinesla je vsakovrstne dobrote od doma, da smo se okrepčale in potem lažje zapele. Prav lepa hvala! Med odbornicami imamo kar štiri Josephines, namreč Josephine Erjavec, Josephine Muster, Josephine Ramuta, predsednica kegljaške lige in Josephine Buchar, tajnica kegljaške lige. Imele smo se prav prijetno. Kai pa naše Francke. Ančke, Micke in druge, al' bi se kaj večkrat med letom dalo pripravit godovanje? Mogoče bi lahko po vsaki seji imele malo lepega razvedrila! Začela, je Mrs. Erjavec za Josipine, zda.i pa še druge kaj napravite! Najlepši mesec v letu, cvetoči majnik je med nami. ki je po&večen naši Materi Mariji in ena nedelja pa vsem materam. Vsepovsod se bo ta praznik praznoval. Za naše matere bomo imele tudi pri nas nekaj prav lepega. Naš mladinski oddelek vas bo počastil s prav prisrčnim pogramom po seji v maju. Naj nobena mati ne zamudi program, ki bo vprizorjen vam na čast. Vzemite si par ur časa in pridite na sejo, kjer boste našle prijazno družbo sosester ter imele lepo razvedrilo. Vabljene ste vse članice na poset! V zadnjih dveh izdajah Zarje je bilo na široko opisano o novi ideji, ki jo je sprožila naša ženska zveza, namreč da se bo zbiralo prispevke za šolninski in dobrodelni sklad. Da se bo sklad lepo nabiral, smo si omislile imenitno idejo, da se sprejema tudi moške v "Krožek Zvezinih prijateljev." Potem so na trgu krasne voščilne kartice s slovenskim motivom. O vsem tem nam je najprvo točno poročala naša glavna predsednica in tudi glavna tajnica in urednica. Upati je, da bodo članice z vsem veseljem sodelovale, da bo čim lepši uspeh. Voščilne kartice imam jaz že na rokah in v zavojčkih je 30 krasnih kart in 30 kuvert ter 12 razglednic in vseh 72 kosov stane samo en dolar. Naj ponovim, da prebitek od te prodaje bo za uboge revne otročičke in kdo se ne bi usmilil ubogih nedolžnih otrok! Priporoča se vam, da kupite te zavojčke tudi za svoje prijatelje ter jim pošljite za darilo, katerega bodo zelo veseli. Karte se lahko rabijo za razna voščila, ker gori lahko napišete svoje voščilo, ali pa pisemce. Na najlepši način bomo praznovale Očetov dan v nedeljo, 18. junija. Ta dan bomo priredile velik piknik na farnem parku. Odbor se pridno pripravlja, da bo na razpolago mnogo zabave. Izdala bom skrivnost, da bo na prostoru posebna koča, kjer boste zvedeli o svoji bodočnosti. Zvezda vam bo namreč povedala, kaj vse vas čaka v življenju. Videli in slišali boste tudi mnogo drugih novosti, da bo dovolj veselja in' smeha za starejše kot mladino. Torej ta dan si zaznamujte, da boste pripeljali očete na zabavo v spremstvu vse družine. Ne pozabite 18. junija na farnem parku! Nekaj naših članic se je moralo podvreči operaciji in te so bile Margaret Smarker. Clara Puž in Rose Kolich. Na domu se zdravijo Agnes Schmid-berger, Beatrice Liker in Jennie Muster. Vsem bolnim sestram želimo ljubega zdravja ter hitro okrevanje. V družini Mr. in Mrs. Kurtz so dobili zalo deklico in v družini Mr. in Mrs. Andrew Liker pa sinčka. Srečnim družinam izrekamo naše čestitke! Drage sestre! Jaz vas nisem že delj časa nadlegovala zaradi dolga na ases-mentu, ker sem počakala, da ste imele priložnost poravnat davke Stricu Samu in potem so bili na vrsti prazniki, ki tudi precej oberejo domače blagajne, ampak sedaj je pa prišel na okrog tisti čas, da vas moram prositi, da bi poravnale zaostali asesment. Lahko prinesete plačat na moj dom ali pa na sejo, samo da bo vse v redu. Potem boste tudi ve bolj zadovoljne, ker vam ne bo treba skrbeti za vsak slučaj, saj veste, da nihče ne ve, kdaj pride nezgoda. Storite svojo dolžnost brez . odlašan j a, to vse lepo prosim. Najrajši bi vas pa videla vse na prihodnji seji in tudi tiste, ki imate plačan asesment za vse leto. Na svidenje! Josephine Muster, tajnica. -—o Na strani 136 je kampanjsko poročilo za prve tri mesece. Podružnice so pridobile 118 članic, kar je lepo število, ampak je še daleč od uspeha prejšnih kampanj. V poročilu urednice na strani 101 v zadnji izdaji se je urinil tiskarski škrat v številke in napravil napako v svoti skupnih stroškov pri pesmaricah. Pravilni stroški so $1,049.75, kar napravi čisti preostanek $565.10. Št. 21. Cleveland (West Park), O.— Prelepi mesec maj je spet med nami, ki krasi naravo z bujnim cvetjem in jo prebuja iz dolgega zimskega spanja. V maju tudi praznujemo najpomembnejši praznik, ki je posvečen vsem materam. Mati je res najlepše ime na tem svetu. Kako smo z veseljem tudi obhajali njen praznik vsako leto. Žalibog, letos bo Materinski dan bolj žalosten. Večina mater ima svoje drage sinove po bojnih poljanah, ki so prepojene s človeško krvjo. Mati ne more na drugega misliti, kakor na usodo sina, kje se nahaja, kje se bori za življenje in smrt. Njen ljubi sin, njen otrok, ki ga je z vso skrbjo vzgojila in vse žrtvovala za boljšo bodočnost. In ko je sin dorastel, da bi mati lahko gledala z veseljem svoj sad, pa je moral proč od nje, v nevarne kraje, da se bori proti sovražnikom. Uboga mati nima več pravice do svojega otroka. Pokoriti se moramo zahtevam, čeprav proti lastni volji. Pa hrabra mati vse prestane, v upanju seveda, da pride dan odrešenja in zo-petne združitve z ljubim sinom. Bog daj, da bi se za prihodnji Materni god vsi sinovi vrnili zmagoslavno in srečno k svojim dragim, k domačem ognjišču. Svoje ljube sinove so imele doma na dopustu, za kratek čas seveda, sestre Anna Zupančič, ki ni videla sina 25 mesecev, potem Amalia Šinkovec in Mar v Jesenovec. Naše iskrene čestitke sestri Rozi Zupančič, ki je postala za enkrat več stara mama. Želimo še mnogo veselih dogodkov. Najlepša hvala za darilo sestri Anna Vidmar, katerega je poklonila na zadnji seji. Drage sestre, prosim vas, da bi se bolj pridno zanimale za mesečne seje; vem, da imate mnogo dela in vsakovrstnih težav in skrbi, vendar Slovenske ženske zveze ne smemo zanemarjat. saj je naša velika mati in je med nami za našo korist. Ančka Pelčič. tajnica. Št. 23. Ely, Minn.—Naša zadnja seja je bila precej povoljno obiskana in tako nam je bilo mogoče dosti dobrega ukreniti. Sklenjeno je bilo, da se bomo skupno udeležile svete maše na Materni dan ter prejele sveto obhajilo. Prošene ste, da se udeležite, če več nas bo, toliko več bomo dobrega storile. Naj se nobena ne izgovarja, da je bila že za veliko noč ,ker skupno sveto obhajilo bomo darovale za naše matere, pa naj bodo žive ali mrtve, saj lepšega darila ji ne moremo dati, kot je sveto obhajilo. Obenem se pa priporočamo naši materi Mariji, ker mesec majnik je Njej posvečen in se praznuje Nji na čast in prosimo, da Ona, ki je vsemogočna, izprosi nam mir. Nadalje naznanim vsem tistim članicam, ki se ne udeležujejo sej, da smo kupile en vojni bond za $25 in na ta način pomagamo naši deželi, ki potrebuje sredstva za vzdrževanje velikih vojnih stroškov in obenem prihranimo tudi za našo blagajno, kar nam bo prav prišlo po vojni, ko ne vemo, kakšne razmere bodo poslej. Naša sestra Rose Chepelnik je izgubila moža, kar nahitroma. Brez, da bi kdaj tožil o bolezni, se je moral na-nagloma, kar iz tovarne, podati na operacijo, kateri je ob tednu podlegel. Zahvaljujem se članicam, ki so prišle v lepem številu k molitvi svetega rožnega venca ob krsti pokojnega. Sestri Che- pelnik pa izrekam v imenu podružnice globoko sožalje. Najlepše pozdrave vsem članicam Slovenske ženske zveze in organizaciji pa lep napredek! Angela Kriznar, predsednica. Št. 25. Cleveland, O.—Krasen cvetoči mesec majnik se nam je približal in v njem bomo praznovale tako pomemben praznik Materinski dan. Kdo se ne bi z vso ljubeznijo spominjal na svojo drago mater, eni s šopkom, drugi z gorečo molitvijo, v teh težkih dnevih potrebujemo mnogo goreče molitve za naše vojake, da bi jih Marija srečno in zdrave nazaj pripeljala k svojim dragim. Vsaki materi vem, da se srce trga, ko misli na svojega ljubega sina, ali imejte pogum, da se žrtvuje za svojo domovino in za nas, da smo na varnem pred sovražnikom. Naša podružnica bo priredila v nedeljo 7. maja ob osmih zvečer lepo predstavo v šolski dvorani. Vprizorjena bo lepa igra v štirih dejanjih, katere naslov je "Fepelka." Igra je lepe in vesele vsebine, da se bomo za par ur malo razvedrili in pozabili na svoje težave. Vloge imajo naši najboljši igralci. Kralj bo Mike Kolar; Kraljevič, njegov sin bo Frank Kuret; Grof bo Do-mijan Tomažin; Guvernerka Frances Brancelj; Grofica Elizabeta bo Margareta Tomažin; hči Bogomila bo Frances Pernač; hči Dora bo Marge Tomažin; hči Izabela bo Agnes Kosec; Vila bo Mary Marinko. Deklamacijo v počast materam bo podala Mary Lach in nastopil bo tudi mladinski oddelek pod vodstvom načelnice Mary Lach. Slišale boste tudi novo-ustanovljeni pevski zbor naše podružnice. Spored programa je zares pester in prav gotovo boste vsi zadovoljni. Za priboljšek bo tudi preskrbljeno in tudi za korajžo ne bo manjkalo kapljice. Vabimo vas, da pridete v velikem številu, da bomo napolnili dvorano nove šole sv. Vida. Igra je pod vodstvom naše predsednice Mrs. Mary Marinko in načelnico dramskega kluba Mrs. Frances Brancelj Po dolgi bolezni je preminula sestra Rose Jaklič. Vsem preostalim naše globoko sožalje. Njene hčere so vse članice naše podružnice. Ravno sedaj leži na mrtvaškem odru sestra Mary Sterle, ki je preminula na-nagloma, stara komaj 45 let. Podnevi je še vse delo naredila in zvečer je bila pa že mrtva. Smrt res pride nepričakovano in brez vsakega znamenja, zato moramo biti vedno pripravljene za vse. Bog daj našima pokojnicama večni mir in pokoj. Naše sožalje tudi sestri Mary Nosan, kateri je preminul soprog za srčno hibo. Naj mu sveti večna luč. Nedavno je prejela nad vse žalostno vest naša sestra Mary Stare, da je njen mlajši sin padel v boju. nekje v Italiji. Bog mu bodi dober plačnik. Staršem, bratu in sorodnikom izrekamo naše sočutje. (Sliko priobčimo prihodnjič.) Opozarja se vse naše članice, da storijo svojo državljansko dolžnost dne 9. maja in volijo za našega rojaka, sedaj-nega župana mesta Cleveland, Mr. Frank J. Lauscheta, ki je kandidat za guvernerja države Ohio. Dalje se priporoča vse slovenske kandidate, ki so na volivni listini. Naša dolžnost je, da podpiramo Slovence, da pridejo v važne urade na političnem polju. Vsem materam pošiljamo najlepše pozdrave ter prosimo vse naše članice, da bi vpisale svoje hčerke, da ne bomo med zadnjimi podružnicami v poročilu ob zaključku kampanje in čas se hitro pomika naprej. Na svidenje 7. maja in na seji! Mary Otoničar. tajnica. Št. 26, Pittsburgh, Pa.—Približal se nam je najlepši mesec v letu. Že sama beseda "maj" nam razodeva lepoto in krasoto tega meseca. Dobro vem, da se vsak, ki je prišel iz starega kraja, dobro spominja krasnih majnikovih dni. Kako prijetno je bilo ta mesec, ko smo krasili majnikove oltarčke, ki so bili posvečeni Nebeški Materi. Mislim, da ni bilo doma, da ne bi imeli prelepi majniški oltarček Še se spominjam, kako smo hodile k šmarnicam V BLAG SPOMIN POKOJNIM SESTRAM, KI SO PREMINULE PRI SLEDEČIH PODRUŽNICAH: ŠTEV. 7 — Frances Gerstel Volk, 722 Hudson St., Forest City, Pa., rojena 10. novembra 1899, pristopila 1. junija 1933, umrla 10. februarja 1944. ŠTEV. 10 — Rose Krebel, 16211 Arcade Ave., Cleveland, O., rojena 17. septembra 1884, pristopila 2. maja 1935, umrla 22. marca 1944. ŠTEV. 10 — Agnes Rosel, 15104 Hale Ave., Cleveland, O., rojena 21. januarja 1875, pristopila 7. marca 1929, umrla 24. februarja 1944. ŠTEV. 25 — Rose Jaklich, 1090 E. 66 St., Cleveland, O., rojena 19. aprila 1886, pristopila 12. marca 1934, umrla 29. marca 1944. ŠTEV. 25 — Mary Rudelich, 1103 E. 67 St., Cleveland, O., rojena 5. avgusta 1892, pristopila 14. maja 1934, umrla 3. marca 1944. ŠTEV. 41 — Frances Torkar, 15811 Huntmere Ave., Cleveland, O., rojena 26. septembra 1894, pristopila 2. maja 1929, umrla 6. marca 1944. ŠTEV. 95 — Milka Rožic, 10747 Calhoun Ave., So. Chicago, 111., rojena 6. aprila 1895, pristopila 15. novembra 1928, umrla 26. marca 1944. Bog jim daj večni mir! vsak dan skozi ves mesec. Tudi tukaj ne smemo pozabiti naše predobre nebeške Matere. Prosimo jo pomoči, da nam vrne naše drage zopet srečne in zdrave nazaj. Res najlepši je mesec majnik, ko vse duhti po najlepšem cvetličnem vonju. Kako ptičice žvrgolijo in pozdravljajo nebeško Kraljico. Drevje v vsej naravi odpira svoje lepe bele cvetove. Saj pesem že sama pove: "Češnja vsa bela na griču stoji, gleda na breskev, ki v vrsti cveti; vse je omladelo, vse je oživelo, oh, lepa nedolžnost le ostan!" Drage sestre po širni Ameriki, prosim oprostite mi, če mogoče katera misli, da ni potrebno opominjat na čas leta, ja verjemite mi, da ne morem drugače kot da vsaki mesec na kratko opišem o času, v katerem se nahajamo. Torej tudi mesec maj ne sme zaostati za drugimi, ker tudi jaz vzkliknem s pesnikom, ki pravi: "Ljubi maj, krasni maj, konec zime je tedaj!" Sedaj pa malo novic za naše članice. Najprvo bi vas prosila, da bi vsaj zdaj v pomladnem času se malo v večjem številu zanimale za seje, saj je vselej prijetno, ko pridemo skupaj. Pri sejah dobite vedno lepo razvedrilo, ki obenem služi v napredek podružnici. Ne pozabimo, da je v teku kampanja za nove članice in lepo bo od vsake članice, ki bo delovala, za napredek in dobrobit Slovenske ženske zveze. Naš šivalni ali pletilni krožek prav dobro napreduje v vseh ozirih. pa še bolj prijetno bi bilo, če bi nas bilo večje število zainteresiranih. Moje pridne učenke in tudi stare mamice prav marljivo pletejo in najbolj urna izmed vsemi je, kakor sem že zadnjič poročala, nekdanja predsednica Mrs. Mary Cog-he. Zopet je izgotovila en lep jopič za svojega večjiga vnučka. Tudi Mrs. Ro-gina se prav dobro zanima, Ona plete zelo lep jopič in delo ji gre prav hitro izpod rok. Naša blagajničarka, Mrs. Gulla se je zavzela tudi za lepo stvar in to je jopič za svojo boljšo polovico in tudi njena hčerka Ritta, stara 15 let si je spletla že dva jopiča zase. Vse omenjene so nove učenke. Katera se zanima, se naj kar priglasi, vsaka bo dobrodošla. Najlepše pozdrave vsem sestram Slovenske ženske zveze! Mary Golobič. Št. 28, Calumet, Mich.—Lepi maj se nam je približal, kakor tudi praznik Materinski dan bo kmalu tukaj. Naši sinovi nam ne bodo mogli dati voščila in darila, kakor prejšna leta. Darujmo me za nje sveto obhajilo na Materni dan. Naša podružnica ima lep običaj, da na ta dan članice skupno pristopijo k svetem obhajilu. Želeti bi bilo, da bi vse podružnice imele ta običaj. Smrt kosi na vojnih livadah, pa tudi v privatnem življenju ne prizanaša. To leto smo izgubile dve članici, sestro Mary Režek in Ano Sitar. Smrt pobira. nič ne izbira in se ne ozira na starost. prizadetim družinam naše globoko sožalje. Pokojnima pa naj sveti večna luč. Najlepše pozdrave vsem sestram in lep napredek naši Zvezi! Mary Stefanich. Št. 32. Euclid. O—Pomlad je tukaj in tudi majnik, najlepši mesec v letu je med nami. Narava se vzbuja in kmalu bo vse v cvetju. Da bi gorko vreme vzbudilo tudi v naših srcih več zanimanja za družbo in razvedrilo je nekaj, kar gotovo želimo vse odbornice, ker povsod bi rade večjo udeležbo na sejah, kakor tudi rade slišale raznovrstna mnenja in priporočila v korist skupine. Posebno ste vabljene vse sestre na sejo v maju, ker bomo imele prosto zabavo v počast materam in pa vsem tistim, ki so imele rojstne dneve v teh mesecih in so darovale v ta namen. Naša dobrosrčna sestra Jennie Sin-tič je poklonila krasno ročno delo, katero bomo dale na srečke. Najlepša hvala, sestra Sintič! Na rokah imamo krasne voščilne kartice, katere je izdala Zveza. Po-služite se lepe prilike in kupite zavojček, da boste imele pri rokah krasen pisemski papir, oziroma kartice, na katere lahko napišete svoje voščilo ali pisemce. S tem bomo razširile nekaj lepega narodnega dela in obenem pomagale nedolžnim otrokom, ki so postali'žrtev krute vojske. Zopet je bolezen obiskala naše članice. Iz bolnišnice se je vrnila sestra Cecilija Zupančič, ki se sedaj zdravi na svojem domu. V bolnišnico sta se podali sestri Mary Ulepič in naša požrtvovalna sestra Terezija Zdešar, ki se bo morala podvreči operaciji. Bog daj vsem našim članicam ljubega zdravja. S pozdravom, Frances Perme, predsednica. Št. 37. Greaney, Minn.—Drage sestre! Najprvo vas povabim na sejo v maju in priporočam, da pripeljete tudi svoje družine in prijateljice, ker bomo obhajale Materinski dan. Ravno za velikonoč je prejela sestra Rose Rent pismo od moža, ki je pri vojakih, da je bil v boju z Japonci ranjen in se nahaja v bolnišnici v Novi Gvineji. Želimo mu, da bi kmalu pozdravel. Tudi jaz imam dva sina v vojaški ■službi in eno hčerko, ki se sedaj nahaja v Alabami. • Bog jih ohrani žive in :zdrave ter srečno povrnitev med nas, ker jih težko pogrešamo. S pozdravom, Anna Rent, predsednica. Št. 38, Chisholm, Minn—Naša seja in zabava meseca aprila je dobro uspela. Seja je bila kratka in ker smo imele lepo udeležbo, smo tudi mnogo dobrega ukrenile. Sklenile smo, da bomo priredile lep program v počast materam po seji 9. maja. Vrši se v Community Building, pričetek ob osmih zvečer. S seboj pripeljite tudi svoje prijatelje. Na prihodnji seji se bo odločilo, če bomo obdržavale redne seje skozi poletje. Pridite vse na sejo. da bomo imele stoodstotno udeležbo. Približala se nam je zaželjena pomlad in kmalu bo tukaj poletje, v katere bomo zopet našle žalost in skrbi zaradi svetovnih razmer in nihče ne ve, koliko časa bo še to trpelo. Mnogo ameriških mater je moralo vzeti slovo od svojih ljubih, ki so se podali v boj, •da varujejo našo zvezdnato zastavo, ki predstavlja svobodo vsemu svetu. Mati mora največ žrtvovati, ampak pogum in upanje imejmo ter goreče molimo, da bo kmalu konec temu trpljenju in naši dragi bili kmalu zmogaslavni med nami, kakor tudi srečni in zdravi. Ob tem času se želim lepo zahvaliti vsem članicam, ki so pomagale, da je zadnja zabava lepo uspela Nagrade pri igrah so dobile sestre Prevetz, Ba-lantich, Andolšek. Rose Tobak, Jean Prebil in Mary Tomsich. Za okrepčila in dobitke so darovale sestre A. Ko-tchevar, J. Kocevar, Prevetz, Koščak, Huska, James, Gerzin, Bevka, Pahule, Grahek, P. Janezich, Baraga. Toback, Briški, Zobetz, Zaitz, Žalec, Zurga, Udo-vich, A. Pluth, Ruparcich, Marolt, Kor-bar, Orešek in Trdan. Najlepša hvala! Vsem bolnim sestram želim skorajšno okrevanje. Ne pozabimo na kampanjo za nove članice. Lepo ste prošene, da bi imele kai novih članic za vpisati na prihodnji seji, ker kampanja se bo v kratkem zaključila. Na svidenje na seji 9. maja! S pozdravom, J. L. Benchina, poročevalka. Joseph R. Strukel Sinovi naših članic so razkropljeni po vseh koncih in krajih sveta, kjer se vršijo bitke ali dovažajo potrebščine do vojaštva. Tukaj prinašamo sliko Joseph-a R. Strukel, sina Mr. in Mrs. John Strukel, Box 95. Biwabik, Minnesota, ki je pri mornarici. Rojen je bil 12. marca, 1919, in graduiral je iz Biwabik višje šole leta 1936 in nato je bil v Minneapolis Training School, kjer je graduiral leta 1940. K vojakom je bil poklican 23. aprila, 1943, in se nahajal v Great Lakes, kjer je graduiral za Second Class Machinist in nato je bil poslan v Philadelphia na 16,000 tonov rušilec. Kje je sedaj, to je vojaška tajnost, toda upamo, da se v kratkem oglasi. Zelo bo vesel, ako se ga bo kdo spomnil s pisemcem. Naslov je: Joseph R. Strukel, MM 1/c, USS Delta, R. M. Div., care Fleet Post Office, New York City. Njegova mama je članica podružnice št. 39, Biwabik, Minn. Vso srečo Vašemu sinu! ROŽNI VENEC Pridejo dnevi, polni bolesti in noči dolge in težke, v katerih se skriva sama skrb. In tedaj vzamem iz predala star, že obrabljen rožni venec, ki ga hranim kot svetinjo, čuvam kot biser. Moja umirajoča mamica mi ga je dala in zato mi je nad vse drag. Ko mi drse jagode med prsti, se zamislim na čase, ko je ubirala jagode tega rožnega venca dan za dnem moja mamica. Koliko prošenj je nanizala na te male bisere, koliko skrbi je izgovorila in koliko odpovedi in premagovanja je izlila v te drobne, neznatne jagode. V vseh svetlih in temnih dneh, od dneva, ko so ji položili na glavo nevestin venec iz nežne mirte, pa tja do ure, ko je zasnivala večni sen^ ji je bil rožni venec najboljši tolažnik. Vem, da so bile te jagode mnogokrat orošene s težkimi, težkimi solzami in zato so mi kot živo življenje, kot srčni utrip njenega ljubezni polnega srca. Ah, more li kdo z besedo razodeti, koliko trpi srce matere, ono srce, ki ne živi samo v enem življenju, ampak živi z vsakim otrokom iz-nova in sveti vsakemu s svojo neskončno, nesebično ljubeznijo na potu življenja. Tiho, neslišno je — — — jagode drse med prsti, misli so pri mamici, ki pride ob takih tihih urah k svojemu otroku. Št. 40, Lorain, O.—Vsaka članica najprvo pogleda, če je kaj novic od svoje podružnice, pa seveda vsaka rajši bere kot piše in tudi jaz sem tako navajena.' Toda čas je, da spremenim svojo navado in podam nekaj novic. Na seji meseca marca je bilo prečita-no pismo od naše urednice in voditeljice kampanje, ki nam je sporočala, da je naša kvota 17 novih članic za to kampanjo ter nas bodrila k sodelovanju. Sestre, to kvoto moramo doseči do 15. junija in to bo skoraj tukaj. Drage sestre, prosim vas, da se vsaka potrudi in pridobi vsaj eno novo člani co. Pristopnina je prosta in v mladinski oddelek lahko vpišete svoje hčerke in vnukinje od rojstva do 18 let starosti ,ki bodo plačevale samo 10 centov na mesec. Pogoji so izvrstni in kot tajnica bom radevolje dala vse podatke, ako imate katero za vpisati. Vsaka nai bi malo pomagala in imele bi prav lahko lep uspeh. Na dopustih so imele sinove sestre Agnes Jančar iz 32. ceste .Antonia Pe-rusek, Prances Glavan in Agnes Am-brožič. Želja vseh je, da bi se vsi naši dragi vrnili zmagoslavni kaj kmalu! Sestri Mary Cernelec Sr. in Johanna Soklich sta zopet postali stari mamici. Naše čestitke! Prosim prav lepo naše članice, da bi bile bolj točne pri plačevanju asesmenta, ker iz naše ročne blagajne se ne more zalagat, ker jo je premalo; asesment pa moram vsak mesec točno odposlati na glavni urad SŽZ. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da vsaka članica prispeva 25 centov v društveno blagajno, in to brez izjeme. Prosim, da. storite to kakor hitro mogoče, nekatere so že prispevale. Upam, da ne bo nobena oporekala temu, ker veste, da v teh časih se ne morejo prirejati veselice ali predstave in tako moramo na dru^i način pridobiti kaj finance za našo blagajno. Prosim naše članice, da se v večjem številu udeležujejo sej, saj imamo vsak mesec mnogo za razmotrivat in na sejah je tisti prostor in čas, kjer se vse društvene zadeve uredijo. Pozdrav vsem članicam SŽZ! Angela Kozjan, tajnica. Št. 41, Cleveland (Collinwood), O — Prijazno prosim vse naše članice, da pridete v velikem številu na sejo meseca maja, ker bomo imele nekaj posebnega, da bo vsaki žal, ki bo. zamudila. Zelo bi rada videla, da bi imele enkrat polno dvorano, ker odbor ne more vedno sam delati in vse članice zadovoljiti. Pridite na sejo in svetujte kaj dobrega, potem se ne bo vrgla krivda na odbor, če ne bo kaj prav, k°r bomo vse boljše razumele. Prosim vas tudi, da pripeljete svoje prijateljice na prihodnjo sejo, ker bi zelo rade pridobile kaj novih članic. Zanimivo bi bilo tudi, če bi po vsaki •seji praznovale rojstni dan članic, ki slučajno praznujejo v dotičnem mesecu svoi rojstni ali imendan. V zalogi imamo lepe zavojčke voščilnih kartic, katere smo prejele iz glavnega urada za prodajat. Priporoča se vsem članicam, da si nabavijo en zavojček. ker kartice so krasne in prebitek od prodaje bo za uboge reveže v domovini in za šolnino nadarjenim dekle-tam. Lepa ideja, ki je vredna vse naše podpore. Prosim vas ponovno, drage sestre, pridite na prihodnjo sejo, ker bomo, kar po seji praznovale Materinski dan. Odslej bo gorkejše vreme in boste šle rade zvečer na sprehod in v družbo dobrih prijateljic, kar bo vsaki v kori.-t Vsem bolnim sestram želimo ljubega zdravja! Na svidenje na sejah! S pozdravom, Mary Lušin, predsednica. Št. 43, Milwaukee, Wis.—Izvrstno smo se imele na zadnji seji! Lepa hvala Mrs. Delopst in Mrs. Zunter za okusno potico. Naši sestri Mary Bentz in Anna Go-richar, ki sta potovali po sončni Calif ornij a, sta se srečno vrnili med nas. Zdai se jima pa prav nič več ne dopa-de Milwaukee in Ančka bi najrajše kupila tam posestvo in se preselila tja, "kjer rožice zmeraj cvetejo. Kegljaška tekma v Jolietu je bila zelo zanimiva. Naša podružnica je bila zastopana s 13 članicami. Čeprav nismo bile na prvem mestu, da bi dobile trofej, nekaj nagrad smo pa vseeno do-'bile. Gostoljubnost Jolietčank nam bo ostala vedno v prijetnem spominu. Lepa hvala odboru in prijaznim članicam za vso postrežbo Opominjam članice, da je med nami kampanja za nove članice in kvota za našo podružnico je 12 članic. Predsednica pa pravi, da ne bo užaljena, če jih katera več dobi. Torej potrudimo .se! Poročati imam žalostno novico, da je dne 20. marca preminula naša sestra "Rose Zajec. Bila je devet let naša članica. Naše globoko sožalje družini. "Tebi, Rose, pa želimo večno zveličanje in naj Ti bo lahka ameriška gruda! Ne pozabite na poset sej, katere se -vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu! Josephine Verbick, poročevalka. Lepo se prosi vse odbornice in članice, da delujete na lep izid v tej kampanji. Št. 31, v Gilbert, Minn., je prva dosegla svojo kvoto. Upati je, da se bo tej napredujoči podružnici pridružilo še mnogo drugih, za kar se vam toplo priporoča vodstvo kampanje. Št. 74, Ambridge, Pa.—Na seji v aprilu je bila majhna udeležba. Sklenjeno je bilo. da imamo po prihodnji seji, ki se vrši 14. maja, proslavo Materinskega dne. Prosim članice, da se udeležite, ker vsaka potrebuje malo zabave, čeprav so žalostni časi. Dosti mater bo jokalo na letošnji praznik za sinovi, ki so razkropljeni po vseh krvavih bojiščih. Marsikatera bo v duhu premišljevala, kako težko je bilo vzgojiti svoje otroke, kolikokrat je bilo treba prečuti noči za nje in koliko skrbi in truda je žrtvovala. In ko je sin dorastel, da bi vžival svoje življenje, pa je moral zapustiti mater in vse svoje drage in Bog sam ve, ali se še kdaj vrne nazaj k svoji dragi materi in prijateljem Pa ni za pomagati. Druge pomoči ni kot moliti, da bi bilo čim prej konec temu klanju, tem groznim mukam in trpljenju! Krepkega sinčka je povila sestra Ka-ti Guzek. Čestitamo! Pozdrav vsem sestram in na svidenje na seji! Jennie Gasparic, predsednica..... SPOMIN —RESNICA Ko sem bila mala, mala, mamica me je vprašala: "Kaj bi rada ti postala?" Punčko sem v naročju imela, gledala sem jo vesela in v lica vsa sem zardela: "Mamica kot Ti jaz hočem biti. živih puu k mnogo čem kupiti in vedno s Teboj se veselila!" Mamica Ti si odšla, vesela gledaš nas z neba mene in dva angelčka. -o- Št. 77. N. S. Pittsburgh, Pa.—Seja v aprilu je bila bolj slabo obiskana. Članice so včasih zelo mlačne in si mislijo, da je vseeno, če pride na sejo ali če ostane doma. Cenjene sestre, prošene ste. da bi se bolj pridno zanimale za seje. Vsak mesec imamo po seji domačo zabavo, saj vsaka potrebuje malo razvedrila v teh resnih časih. Lepo prosim naše spoštovane matere, ki imate hčerke do 18 let starosti, da jih vpišete v našo Zvezo, ker bodo plačevale samo 10 centov na mesec in v slučaju smrti se bo izplačalo do $100 smrtnine. Kako lepa prilika je to, da pridobimo našo mladino v svojo sredo. Vsaka naj bi se potrudila po svoji najboljši moči. Na misel mi je prišla pravljica o materi, ki je imela sedem sinov in ona je videla, da ne razumejo dobro, kaj pomeni za mater, če ima zvesto družino. Nekega dne je poklicala k sebi starejšega sina ter pred njega položila sedem palic, katere je na to skupaj zvezala v eno močno skupino in velela sinu, da naj skuša prelomiti. Sin se je lotil in ni mogel na noben način niti nagniti. Potem je mati naročila sinu, da razveže in vsakemu sinu da po eno palico. Prosila je, da pridejo sinovi k njej, dala je vsakemu palico, katero naj prelomijo. Ko so to storili, jim je rekla: "Prepričali ste se, kako je bilo lahko prelomiti eno palico, toda ko so bile vse palice skupaj, pa to ni bilo mogoče. Sinovi, tako je z vami; dokler boste skupaj držali, naj pride nad vami še tako težka preizkušnja, jo boste prestali, če pa boste šli vsak zase, vas bo vsaka majhna skrb kmalu uničila" Ravno tako je pri naši ženski zvezi. Ako bomo skupaj delale vse za eno, se nam ni treba bati. Nobena sila nas ne bo razkropila, temveč bo naša Zveza postajala čedalje močnejša organizacija. Zato ste prošene, da delujmo skupno in složno. Če ne moremo priti na sejo, pa poskrbimo, da bo plačan naš asesment, ker iz ročne blagajne ne moremo zalagati in ko ste dolžne več kot za en mesec, je potem težko poravnat. Primeri se tudi neljubi slučaj tajnici, ko založi za katero članico, pa ji v zahvalo pove, da je pustila. Drage sestre, držimo bolj skupaj in bomo vse boli zadovoljne in lep ugled bo vsem v zadoščenje. Najlepše se zahvaljujem našim odbornicam, ki so uradovale namesto mene, ko sem bila v dva meseca odsotna zaradi bolezni. Želela sem, da dobite namestnico, toda ste rajši potrpele z menoj in želele, da ostanem vaša tajnica. Zahvaljujem se vam za vso naklonjenost in vso izkazano čast,, katero sicer nisem zaslužila. Hvala vam tudi za obiske na domu. Priporočam, da bi vedno razveselile bolne sosestre z obiski. ker vem iz skušnje, kako je dolgočasno biti v bolniški postelji. Z najlepšimi pozdravi. Frances Vogrin, tajnica. Št. 84. New York. N. Y.—Tudi naša podružnica je med onimi, ki so v ameriški armadi zastopane s svojo članico. Naša častna članica je Miss Pauline Shubel, ki je bila skupno s svojo materjo med ustanovnicami naše podružnice ter je bila tudi njena prva tajnica. Miss Shubel je sedaj je članica ženske rezerve v U. S. Marine Corps A. Station, v Santa Ana. Californija ter zavzema čin korporala, ali bolj kor-poralke. (Slika je na prvi strani.) Nskaj posebnega v tem slučaju je že to, da je naša Pauline v najbolj "tough" panogi naših oboroženih sil, a še boli izredna pa .ie vojaška služba, v kateri je bila dodeljena, oziroma, katero si je izbrala. Korporalka Shubel je namreč glavna kuharica za častniško obednico v omenjeni vojaški bazi ter ji je tako poverjena skrb za "notranje zadeve" nad 300 častnikov vseh činov. To pa seveda ni niti majhna, niti lahka naloga, zlasti če se vpo-števa, da so med tem velikim številom oficirjev ljudje iz vseh vetrov, poklicev, socialnih pozicij in seveda tudi z vsemi mogočimi okusi. Toda korporalka, kakor je iz njenih poročil svoji materi razvidno, to svo.io veliko nalogo vrši v splošno in popolno zadovoljstvo svojih številnih "bordarjev," seveda s pomočjo svojega kuhinjskega "štaba," ki obstoja iz pomožnih ku-haric-marink, kuharjev, krompiro-lu-pilcev in pomivačev, skupno nad 35 oseb. K te.i veliki stopnji zadovoljstva njenih odličnih gostov pa naši korporalki brez dvema veliko pripomore kuhinjska prak§a,_ katere je od zgodnje mladosti imela pri svoji materi. Mi's. Pavli Shubel, ter razne špecialitete iz naše domače slovenske kuhinje kot — "po-hane piške," kurja obara (ajmoht), naše juhe itd., ki napravljajo tak "hit," da so zahteve po drugih porcijah nekaj navadnega. Naravno je, da je naša Pauline deležna pohval in priznanj in to često od višjih častnikov . Tako se tudi v tem slučaju uresničuje naš pregovor, da "slovenska kri ni-kol' ne sfali." Da je v splošnem rekord naših slovensko-ameriških vojakov v vseh panogah ameriške vojske sorazmerno z njihovim številom izredno dober, o tem nam od tedna do tedna ponovno potrjujejo uradna vojaška poročila, dalje številne promocije in druge svedočbe. Zato se mi zdi umestno, da naša Zarja kot edini slovenski ženski list v Ameriki čim več pozornosti posveča ameriškim Slovenkam v uniformah, posebno pa še onim, ki so članice naše Zveze, da se jim tako da priznanje za njihovo izredno požrtvovalnost v službi naše nove domovine Amerike, za koje zmago in splošen blagor smo mi vsi dolžni prispevati po svojih najboljših močeh. Po mojem mnenju naj bi se vsake tri mesece priobčeval časten seznam (Honor Roll) vseh članic Zveze, ki so v uniformah. Glede naše Pavline Shubel naj končno še pripomnim, da je bila pred vstopom v vojaško službo zelo aktivna v tukajšnjem našem narodnem življenju, zlasti pri pevskem in dramskem društvu "Domovina" in sicer kot pevka, igralka, pianistka in celo kot pevovodkinja. Značilno pri njej je tudi to, da zelo dobro obvlada slovenščino v besedi in pisavi ter da s svojo materjo in drugimi pridno dopisuje v svoji materinščini. Sicer tu in tam nekoliko po "domžalsko zavije," a to samo povečuje ljubkost njene slovenščine. Korporalka Shubel je v eden med onimi redkimi pojavi med našo ameriško mladino, kjer jabolko ni padlo daleč od jablane, kar pa bo tem lažje razumljivo, ako omenim, da je njen strijček znani operni pevec Tone Su-belj, imel znaten vpliv na njeno vzgojo. Razume se samo po sebi, da naši korporalki iskreno želimo še nadaljnjega in čim večjega uspeha v njeni vojaški službi. Končno še opozarjam članice naše podružnice št. 84, da se prihodnja redna mesečna seja vrši v ponedeljek 1. maja v navadnih prostorih. Odslej se bodo vse seje zopet redno vršile vsak prvi ponedeljek v mesecu. Predsednica Št. 88, Johnstown, Pa.—Drage sestre! Kakor vsak mesec, razen v decembru, je udeležba bolj pičla na naših sejah. Res je, da je bila dolga zima in je tudi na prvi dan pomladi padal sneg, kakor da je sredi zime in še celo veliki teden, ko je po navadi vsaj neknj gor-kih dni, smo imeli precej snega, ki pa je izginil, kakor hitro se je sonce prikazalo. Upati je, da bomo imeli lep majnik in boste vse prišle na sejo ter tako skozi vse poletje. Par ur časa si bo gotovo vsaka vzela in prišla na sejo, enkrat na mesec. Potem boste vsaj videle, kako se pri podružnici posluje. Vsako nedeljo ob osmih imamo bingo; ne vem, če vam je vsem to znano. Dobiček od teh iger je za našo ročno blagajno, da gremo naprej, namesto nazadujemo. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu ob sedmih zvečer in po seji ob osmih začnemo igrati bingo. V majniku, na Materni dan bomo pa imele skupno sveto obhajilo. Vabljene ste vse na udeležbo. Dne 6. maja bomo pa praznovale šestletnico podružnice Takrat je bil tisti dan Materinski dan. Drage sestre! Ne pozabite, da je v teku kampanja za nove članice. Kakor sem vas že zadnjič opominjala, da bi vsaka pridobila vsaj eno novo članico, tako vas tudi sedaj lepo prosim, da bi to storile ter vpisale svoje hčerke in prijateljice v našo sredo. Naša Slovenska ženska zveza je najlepša organizacija in nobeni ne bo žal, če bo delala za njen napredek. Torej le korajžo, sestre; v srcu napravite takoj zaobljubo, da za eno novo članico se pa boste potrudili. Vsako dobro delo prinese dotičnemu, ki ga je storil, mnogo lepega zadoščenja in tistemu, ki prejme dobro delo, pa zopet veliko korist. In ko ne bo nas več, bodo ostali le sledovi naših dobrih del, vse drugo bo minulo. Delujmo, drage sestre, da bo naša podružnica na častni listi! Pozdrav vsem sestram SŽZ! Mary Lovše. tajnica. Vesel rojstni dan! Meseca maja bosta slavili svoj rojstni dan dve glavni odbornici. Gladys Buck v prosvetnem odseku ima svoj dan 6. majnika in glavna podpredsednica Mrs. Mary Coghe pa 20 majnika. Dne 15. maja je tudi rojstni dan bivše predsednice nadzornega odbora in blagajničarke št. 2, Mrs. Mary Tomažin. Čestitke in želje za mnogo srečnih let v zdravju in zadovoljstvu! -o- POKLON SŽZ! St. Joseph's Home, Lemont, 111.—' Prejela sem zavojček krasnih voščilnih kartic in razglednic. Čestitam, da je Zveza izdala nekaj tako lepega, slovenskega, kar nas spominja na našo ljubo in nepozabno slovensko domovino, ki je, žal, tako nesrečna. Zveza resnično vrši plemenito delo, ker je začela dobrodelni sklad za uboge naše slovenske otroke. Bog vam plačaj tisočero za vašo požrtvovalnost in velikodušnost. Slovenska ženska zveza je res koristna in imenitna ustanova, častna za ameriške Slovenke. Obžalujem, ker nisem članica, ker sem bila prestara za sprejem, ampak moja hčerka je članica in zato prejemamo Zarjo, katero rada berem. Pošiljam vam najlepše pozdrave. Naj vas ljubi Bog ohrani še mnogo let zdrave, srečne in zadovoljne v vašem neutrudljivem in blagem delu za napredek Zveze, ki je res v čast in ponos slovenskemu narodu v širni Ameriki in v domovini. Posebno pozdravljam glavno predsednico Mrs. Marie Prisland. Molila bom za Vas in za vse članice, ker je molitev tukaj moje glavno in najljubše opravilo. Zbogom! Mary Toleni -o- Št. 91, Oakmont, Pa.—V teh vrsticah izrekam moje iskreno sožalje sestri Rose Kirn nad težko izgubo ljubljene- ga sina. k: je padal na italijanskem bojišču meseca januarja. Počivaj v miru, dragi Frank! Moral si žrtvovati svoje mlado nadebudno življenje za domovino. Preminul je soprog sestre Mary Melle. Naj mu bo lahka hladna zemlja Sestri Melle in njenim sinovom globoko sožalje. Naj mu sveti večna luč! Na seji meseca marca smo izvolile Mrs. Anna Kastelic za blagajničarko. Prosim vas, drage sestre, udeležujte se bolj pogosto sej. Posebno vas prosim, da pridete na prihodnjo sejo, kajti izbrati si moramo nov prostor za seje, ker sestra Wrachar, kjer smo imele doslej se'je, se bo preselila v novo stanovanje. Lep pozdrav vsem članicam! Amalia S oreh, tajnica. Št. 105, Detroit, Mich.—Seja pri sestri Deska je bila prav obilno obiskana. Hvala vsem za poset. Presenetile smo sestro Desko z našim skromnim darilom za hišne potrebe, ker je šele začela no svoje gospodinjiti v krasnem modernem domu na Rogge Ave. Seveda, takoj za tem nas je pa ona iznenadila z "Birthday Cake" za sestro Helen Ko-chevar, ki ga je ravno tisti dan praznovala. Kejk je bil krasno dekoriran in razsvetljen s svečkami. Zapele smo ji "Happy Birthday" in zmolile tudi en par Očenašev za naše vojake in tudi za tiste, ki se hrabro borijo za nas. Bog daj, da se skoraj vrnejo srečno nazaj! Sestra Vidmar je pripeljala tudi novo članico, katera je bila dobrodošla med nas. Upam, da jih še pridobimo pred zaključkom kampanje. Prihodnja seja drugo nedeljo v maju se bo vršila pri sestri Kochevar na Edgewood. Prosim, da se vse udeležite, ker hočemo urediti čas naše prihodnje zabave. Doslej je bilo težko odločiti zaradi praznikov in v kratkem bo med nami Materinski dan in Spominski dan. To pot bomo zopet prinesle vsaka nekaj za prigrizek, kakor tudi dobitke. Zadnja zabave pri sestri Bedich nam je prinesla $14 čistega dobička. Prihodnja zabava bo zopet pri sestri Nez-beda na Maxwell in želim mnogo uspeha. Obžalujem, da nismo posetile banko pardi od št. 9, ker je bila naša seja ravno na isti dan. Upam, da bomo tako uredile, da bo mogoče obiskati druga drugo v takih slučajih. Pozdrav vsem podružnicam! Rose Jamnik, poročevalka. -o- Priden slovenski urednik, ki rad prestavlja angleško gradivo v slovenščino je nedavno objavil sanje nekega "for-eignerja" živečega v Ameriki, ki bodo zanimale tudi vas.' Znano je, da kljub dejstvu, da imajo inozemske družine največ sinov v armadi boreč se za Ameriko in da je največ inozemcev vposljenih v vojni industriji, se še vedno najdejo tako-zvani stoprocent Amerikanci kot je na primer znani časnikar Westbrook Pegler, ki neprestano naglašajo: "Ameriko Amerikancem," ter smatrajo vse inozemce za vsiljivce brez katerih bi bila Amerika veliko na boljšem. Nek inozemec. ki je ves dan trdo delal v municijski tovarni, peglal bombe in gladil strojne puške, je po noči imel sledeče sanje: "Sanjal sem da je Westbrook Peg-ler dvignil svojo čarodejno palčico, nakar se je pojavil pred nj:m poklicani duh. ki ga je vprašal: 'Kaj želiš, gospodar?' "In Pegler je dejal: 'Moja želja je, da se vse inozemce odpelje iz Amerike v kak oddaljen kraj, kjer naj delajo pokoro za svoje grehe.' "Duh je odgovoril: 'Prav, gospodar! Tvojo željo ti izpolnim, toda opozoriti te moram, da je v naši deželi zakon, ki določa, da sme izgnanec vzeti s sabo v izgnanstvo vse, karkoli je ustvaril s svojo marljivostjo in z delom svojih rok.' "Pegler je odgovoril: 'To je pravičen zakon. Kar deportirai inozemce, ki naj vzamejo s seboj vse, kar so ustvarili; saj ustvarili niso drugega kakor zarote. delavsko raketirstvo, radikalno heretiko, grehe in sabotažo. Vse to pa naj kar imajo.' "Duh je odgovoril: 'Zgodi se po tvoji volji, gospodar!' — nakar se je zgodil čudež. "Ob obalah se je v trenutku pojavilo tisoče parnikov, v katere so se pričeli trpati v milijonih inozemci, noseč s sabo vse, kar so ustvarili. "S seboj so vzeli ceste, ki so jih iz-sekali iz žive skale in neprodirnih goščav italijanski težaki; poleg parnikov so se pojavili ogromni splavi lesa izsekanih gozdov, kjer so podirali drevje Irci, Švedi in Norvežani; poleg lesa se je pojavilo milijone štirijaških milj zemlje, ki so jo izpremenili v rodovitno prst Nemci. Švicarji, Danci in Ho-landci v ozadju vsega tega pa so segale v nebo ogromne gore premoga, ki so ga izkopali in spravili izpod zemlje Italijani, Finci, Poljaki in Jugoslovani. Poleg vsega tega so stala ogromna mesta z nebotičniki in podzemskimi železnicami ter nedogledne milje železnic in tovarn, ki so jih zgradili in postavili- v potu krvavih srag inozemski delavci, ki jih je svoječasno klUala sama Amerika, da so naredili iz divjine veličastno deželo velike civilizacije. "Pa to še ni bilo vse, kar so izgnani inozemci vzeli s seboj. Odpeljali so s sabo tudi svojo kulturo, svojo godbo in svoje pesmi, svoje jezike in svojo literaturo, svoje usmiljenje in svoje strasti, svoje ideale, svo.io filozofijo in svoje narodne plese, — svoje vse, kar je ustvarilo tako bogat in prekrasen mozaik Amerike, s kakršnim se ne more ponašati nobena druga dežela na svetu. Z njimi so šle tudi njih organizacije predvsem Slovenska Ženska Zveza, njeni krožki, pevski klubi, sploh vse. "In nastala je prazna in gluha tišina, v kateri je bilo slišati samo stokanje Westbrook Peglerja, ki .ie milo klical: 'Duh, duh. pridi nazaj!' "Toda odgovora ni bilo. — Tudi duh je bil inozemec ter se je z ostalimi izgnanci vred odpeljal v izgnanstvo . . ." Vljudno se obračamo na matere, da bi v mesecu majniku pokazale ljubezen do naše velike matere Slovenske ženske zveze ter vpisale svoje hčerke kot članice. Tajnice vam bodo z veseljem podale vsa pojasnila in z vso prijaznostjo izpolnile pristopne listine. Med nami imamo eno staro navado, da rade počakamo do skrajne sile in ko vidimo, da bo nadaljno odlašanje prepozno za uspeh kampanje, potem pa pridno zavihamo rokave in hajd na delo. Bog daj, da bo tudi v majniku tako! domaČa kuhinja Kvašeno testo za potice in drugo Deni v lonček 4 velike žlice mlačnega mleka, eno malo žlico sladkorja in zdrobi notri en kvas ter primešaj veliko žlico moke in pust?, da kvas vshaja. Med tem pa vmešaj v skledi eno šalco masla, 2 do 6 rumenjakov, malo drobno zrezane limonove lupine in tri četrt šalce sladkorja ter mešaj četrt ure. Potem prilij polagoma 1 % šalce mlačnega mleka ali sladke smetane, vshajeni kvas in pet šale dobre prese-jane moke. Pusti, da vshaja ter testo vporabljaj po potrebi. Koliko mleka se vzame za testo se ne da natančno določiti, ker moka ni vedno enako suha. Ako delaš testo iz več moke, tedaj ga je treba najmanj pol ure vtepat', testo iz 5 šale moke pa vtepaj samo četrt ure. Čokoladna potica Naredi dobro kvašeno testo ter ga pusti, da vshaja. Med tem pa mešaj eno šalco masla, ko dobro naraste primešaj polagoma 5 rumenjakov, eno šalco sladkorja, malo vanilije in eno šalco ogrete čokolade. Primešaj rah-ol tudi trd sneg od 3 beljakov. Potem spraži bledo rumeno eno šalco zmletih mandeljnov in pol šalce sladkorja. Testo razvaljaj precej tanko in ga namaži z nadevom in potresi z mandeljni in tudi z drobtinami. Zavij tesno skupaj in deni v namazan model, da vshaja in lepo rumeno zapeci. Rozinova potica Naredi kvašeno testo in pusti, da vshaja. Med tem pa naredi nadev. Zmešaj eno šalco sladke smetane, 3 rumenjake in 1%. šalce sladkorja, malo vanilije ali limonove lupinice. Temu nadevu primešaj trd sneg iz treh beljakov. Potem razvaljaj testo precej na tanko, ga pomaži z nadevom in potresi za dva funta rozinov in pest kruhovih drobtin. Tesno zavij in deni v namazan model in postavi na toplo, da vshaja. Peci 1% ure. Makova potica V % šalce smetane ali mleka zakuhaj 1H šalce stolčenega maka. Hladnemu primešaj 3 rumenjake, šalce sladkorja z vaniljo in 3 žlice sladke smetane. Tudi sneg z 3 beljakov rahlo primešaj. Razvaljaj kvašeno testo, pomaži ga z nadevom in trdno zavij. Deni v namazan model in postavi na toplo, da vshaja. Potem pomaži z jajcem in peci približno ure. Namesto smetane prideneš maku lahko tudi med. Orehova potica Naredi dobro kvašeno testo ter ga pusti, da vshaja. Med tem časom pa mešaj pol šalce masla, 3 rumenjake, šalce sladkorja, malo klinčkov, cimeta in limonove lupine. Dodeni še 4 velike žlice smetane in en funt zmletih orehov. Rahlo primešaj sneg iz dveh beljakov. Nato zvaljaj dobro vshajano testo in ga namaži s tem nadevom in še potresi en funt zmletih orehov. Vse trdno zavij, deni v namazan model, postavi na .toplo, da vshaja, namaži z jajcem in speči lepo rumeno. prispevala: Angela Petrič, Warren, Ohio. Krompirjevo testo Krompirjpevo testo za knedeljčke se kaj lahko naredi. Skuhaj tri krompirje, jih olupi in zreži. Pripravi približno dve šalci moke v skledo, četrt funta masla, en cel jajec in dva rumenjaka. Skozi sito pretlači še vroč krompir, malo posoli, hitro ogneti, da je testo gladko in sedaj lahko delaš, kar hočeš iz tega testa. Napraviš lahko kuhane kne^deljne, češpljeve ki-felce, štruklje. Kar imajo naši radi so pohane kifelci, zapognenci. Testo zvaljaj in reži z vzorčkom, kakor za krofe na okroglo, upodobi krajce • in devaj na vročo mast; ko je rumeno na eno stran obrni na drugo. To se prav hitro peče. Zraven daš lahko kuhano sadje. Porabiš lahko tudi za prikuho k zosu in še posebno okusna jed je z jajcem ali srno. Kako vporabiti ocvirke Ocvirke drobno zmelji in poprej pd-beri ven vse liste od čebule ali drugih dišav. Potem deni v skledo tri šalce presejane moke in dodaj ocvirke, ako so suhi daj zraven par žlic kakšne druge masti ali oleomargarine, 2 stepena jajca, pol šalce mleka, eno šalco rozin, eno šalco sladkorja, limonove lupinice, malo vanilije, cimeta, tri žličke pecivnega praška (baking powder), eno žlico sode. Solit ni treba, ker so najbrž že ocvirki slani dovolj. Vse to pogneti, da je gladko in zvaljaj na tanko in reži z okroglim vbodcem; devaj na pleh in peci na 350 F., da so lepo rumene. Iz tega testa lahko napraviš osem ducatov. Ako je preveč za enkrat, lahko deneš polovico testa v ledenico in jih delaš lahko čez teden. Ako deneš na hladno v pritličje se tudi ne bo pokvarilo, tako jaz napravim večkrat. Ta navodila je poslala Mrs. Prhne, Maple Hgts., O. Mrs. Prhne, predsednica št. 42, je izvrstna kuharica in ona nam je priložila več zelo dobrih navodil, katere bomo priobčili prihodnjič. Prav lepa hvala! MEDENI. ROZINOVI KUKITI Mešaj pol šale masla ter dodaj tri-četrt šale rujavega sladkorja. Primešaj med do tričetrt šale meda eno jajce, eno tretjino šale zmletih rozin in pol šale orehov. Med vse skupaj zame-si tri in pol šale bele moke med katero si prej presejala eno žličko pecivnega praška in ravno toliko muškapleta (mace). Če tega nimaš, nadomesti ga s cimetom ali pa s klinčki. To testo je precej trdo in je praktično ako je raz-režeš na štiri dele in posvaljkaš v obliko klobase. Postavi testo za nekaj časa v ledenico, da postane tako trdo, da se lahko reže na zrezke. Vzemi prav oster in tenak nož ter nareži kukite, katere pokladaj na mastno ploščo. Postavi ploščo v vročo peč in peci deset minut ali malo manj. Pazi pri teh kukitih. da se ti nebodo preveč zapekli. Iz toliko testa lahko narežeš sto ku-kitov. T. K. No. 5 — Vol. XVI Th© May, 1944 OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN'S UNION OF AMERICA Our President's Message Every year, during the membership drive, I come to you with a special reminder which pertains to the advancement of the campaign. ,An organization, our Union included, no matter how large or strong, cannot thrive unless it is supported with new members. Consequently, an organization gets new life, new strength, new ideas and new friendships. A campaign serves first of all for the purpose of getting new members, then, too, it brings an organization beneficial publicity. During the campaign, we reaffirm our loyalty to the organization and also call attention to the many benefits we give to the members. These benefits are not always counted in dollars, because our Union is not an "Insurance" organization, but the benefits are of a nature which an insurance company cannot give and is .something which serves for our educational and general welfare. With a good campaign we also remind the public of the importance of our social, cultural and public service, which makes our Union outstanding. I sincerely appeal to all our campaign workers and to every member, to give this drive for new members your full support. Visit your neighbors, your friends and encourage them to join. The more members we'll have, the stronger and larger will be our Union which will bring comfort and satisfaction to us all. The awards are attractive, but more outstanding will be your work to which you will point with pride the accomplishments of your good will and the achievement of a woman's untiring ambition. Therefore, go to work, dear members, and do your best in this campaign! With kindest greetings to all! MARIE PRISLAND, President. -o—*- From Supreme Headquarters CHANGE OF BENEFICIARY: If the person whom you have named on your application as the beneficiary has preceded you in death, kindly name a new beneficiary at once. By doing so, you will avoid much trouble and delay in the payment of the death benefit. CAMPAIGN: Only a month and a half remain in which to secure new members. It is known to you that this year we are having a 10% campaign. This number should be easily reached if you only try. Good will and a bit of sales talk is all that is required. Bring a new member to your next meeting. Be a co-operative 10% campaigner. APPLICATIONS FOR JUNIOR MEMBERS: There are no special kinds of applications for Junior members. Form No. 2 is used for all members, whether junior or adult. If you have none on hand, kindly write at once so that you may have them during this campaign. ZVEZA'S DAY: Zveza Day will be held again this year on July 23 in Lemont. As in previous years we will again have a pilgrimage in honor of Marija Pomagaj (Mary, Help of Christians). Members from near and far are urged to make plans to come to this memorable day of the year. GREETING CARDS: Beautiful greeting cards can be obtained from your secretary. They are priced at $1.00 a box containing 72 pieces. Never before was such a bargain given anyone. As the proceeds of these cards are to be given to the or- phaned, sickly and starving children of Slovenia and Europe, I urge every member to do her bit towards buying a box or two. Do try and help your secretary to dispose of her allotted boxes and at the same time help this needy cause. The secretary of Branch No. 60, Fairport Harbor, O., Mrs. Josephine Bajc, has sold all her cards at once. When sending in the proceeds to the headquarters, she wrote: "I am not accepting anything for my work, since I wish to donate all to the poor children." May we have more such secretaries among us. Best wishes for success among the members in their work are extended by JOSEPHINE ERJAVEC, Supreme Secretary. -o--- 10% Campaign in Full Swing DID YOU DO YOUR PART?—IF NOT, WHY NOT? DO IT NOW! Folowing the results of the Campaign, it is not surprising to see such slow progress. Previous campaigns show that the greatest number of membership was obtained in the last few months of every drive. Dear sister members, we are now in the last stretch and can't put it off any longer! You no doubt have the effect of Spring Fever. Well, the best cure for it is to go out and get that breath of beautiful fresh Spring air. Then start on the list of promises which have been made to you during the long dreary winterdays. Visit your friends and relatives, gradually bring in our campaign and try to explain the various interesting reasons why you are happy to be a member of this organization. Some of the objects for wanting our dear ones to be in our fine organization are to unite all into one big family of fraternal sisters and to assist one another in social, moral and intellectual education. In the last few years you have no doubt noticed the increased Junior activities such as: sports, circles for tiny tots, drill teams for teen age groups which are all relished by youth. Two of the advantages of this campaign are (1) we accept members from birth, and (2) those that desire a higher insurance may join or transfer to Class "B." The foremost issue with every successful branch is membership. Let each of us try our utmost to reach our quota which is 10%. AH mothers are asked to enroll their daughters. As the saying goes, "Always start at home." The daughters in turn are asked to get their friends and relatives. If you have not as yet turned in your application, now is the logical time to do your part. Remember if you have a prospect and need help, you may obtain the information you need from your local secretary who will be very happy to assist you. Let's put all we have into this Campaign in order to bring it to another success. JOSEPHINE MUSTER, Supreme Treasurer. OUR SCHOLARSHIP AND FRIENDSHIP FUND You have read in the recent issues about the instituting of a Scholarship and Friendship Fund which shall be used to help the needy and homeless children of Slovenia and provide college tuition for members who have the ambition and talent for education but do not have the necessary means. It has been decided that we are going to admit men as honorary members, the minimum fee to be $20.00. A sum of $292.00 has been thus far collected through this campaign, but we need much, much more. Please encourage men to join our "Friendship Circle" and let us do our best to build up this fund to the amount which will serve the purpose to an honorable extent. Mail the membership fee to our Headquarters, 527 No. Chicago St., Joliet, 111. THE SAME OLD STORY BUT A DIFFERENT CLIMAX When we speak of our membership campaign, we are really repeating our story of the past, but the truth is that we are facing a different outcome this year. We can' get away from it, because we cannot change conditions and we have to be prepared to face a report with numbers in the lower brackets. I must confess that I have always been an optimist and I would not take things for granted because I always had an inside inkling that our members will realize the importance of success and will see to it that we come out on the top. But this time, I'm a little bit skeptical and I'll assure you that I'll be the happiest and the most pleased person in our organizaion, if during the month of May our branches show a more definite progress. Remember this: we accept applicants for the Juvenile department from birth until 18 years and the dues are 10 cents monthly. In the adult division, we accept applicants from 14 up to 50 years and the dues for a $100 funeral benefit are 35 cents and for higher insurance up to $300 funeral benefit 60 cents per month. These amounts include the Zarja subscription. The awards are: for five new members a Zveza emblem brooch or two dollars in cash. For every additional five new members you will .receive two dollars. Branches will receive a five dollar award for every 30 new members. The winning branch will get a beautiful trophy. No initiation fee and no medical examination is necessary. We accept women of all nationalities, but they must be of Catholic religion. The campaign will close June 15, 1944. With eager hopes for success, Gratefully and sincerely yours, A. NOVAK, Campaign Manager. GREETING CARDS Beautiful greeting cards with a Slovenian peasant motive are now on sale by all secretaries. There are 42 cards in the box and envelopes which sell for the small price of one dollar. Get yours at once before the supply is sold. ACTIVITIES OF OUR BRANCHES No. 1, Sheboygan, Wis. — A most enjoyable meeting and social hour was had by all who attended the regular meeting on April 11, during which time the membership campaign was discussed. Carol Jane Panko, daughter of Mrs. Christine Panko, was received into the junior department. Several more girls have signified their intentions of becoming members next month. We are all hoping we will reach our quota soon. So, members, with a little assistance on your part we would like to have Sheboygan one of the first to reach their quota. The local branch feels honored at having been selected as the 1945 bowling tournament city. Everything possible will be done to have a large local entry and all you out-of-towners are extended an early invitation to come to Sheboygan where the good old Slovenian hospitality will reign supreme. Plans are under way for our annual Mother's Day program to be given by our branch on May 14. The main feature of the program will be a magician's act, a short playlet, several declamations and our women's glee club will also appear in several lovely selections. The committee in charge asks each member to sell as many tickets as possible, so a large audience will be present. Mrs. Ursula Marver through her kind generosity has crocheted a pair of beautiful pillow slips which will be given away on program night. As everyone knows when our genial member, Christine Rupnik has a duty to perform, she goes at it with much gusto and determination. This was evident when she had charge of this month's social hour. Sides were almost split when she as "Janez" appeared with Anne Modiz in a Sloven-an skit "Janez se ženi." She proved that her "culinary" art included the making of the most fancy poticas that anyone ever saw. Christina, you certainly are a spring tonic! Other parts of the program were a declamation by Agnes Gergisch who dramatically por- trayed "Spomin na stari kraj," several selections by Johanna Zore on her accordion which set several couples to "trip the light fantastic," and several piano duet numbers and vocals by Mary Krainz and her daughter, Mary Ursula. All in all the evening was one of merriment and fun, and all are looking forward to next month's entertainment feature when Anne Modiz will be in charge. A member of the trustees committee, Mrs. Mary Zahn, became the mother of a daughter recently and has signed her as a member of the junior section. Congratulations! This issue of Zarja being out before Mother's Day will serve as a general reminder to attend the Mother's Day program and please tell your friends. PAULINE RUPAR. CONCERT AND GAY '90's SHOW No. 2, Chicago, Illinois, Glee Club is sponsoring a Spring Concert and Gay '90's Show on Sunday, May 28, 1944, beginning at 3 P. M. in St. Stephen's School Hall. This is promised to be one of the most colorful and entertaining events of the season. The cast is working very hard to present a good show. Let's show them our appreciation by filling the hall to capacity. We suggest to all lovers of good entertainment to reserve Sunday, May 28th, 1944, for this event. Will be hoping to see a big crowd. LILLIAN KOZEK, secretary. <><>/Š€ 6016 St. Clair Avenue. Cleveland 3, Ohio jt X LICENZIRANI POGREBNI ZAVOD Mr Invalid Car Service. Postrežba noč in dan. V* JF Avtomobile zo vse prilike. Tel.: ENdicott 3113. "Ameriška Domovina" Personal Loans Na razpolago za financiranje nakupa avtomobila gospodarskih predmetov NAJBOLJ ZANIMIV SLOVENSKI DNEVNIK V ZEDINJENIH DRŽAVAH Največja jugoslovanska unijska tiskarna v Ameriki Se prijazno priporoča za vsa tiskarska dela po jako zmernih cenah 6117 St. Clair Avenue, Cleveland 3, Ohio Tel.: HEnderson 0628 FOR YOUR PORTRAIT OR GROUP PICTURE go to BU KOV NIK STUDIO 762 E. 185th Street. Phone IVanhoe 1166 CLEVELAND 19. OHIO. JL %xblm & ßom ZA POHIŠTVO IN ZA POGREBE Za vesele in žalostne dneve Nad 41 let že obratujemo naše podjetje v zadovoljnost naših ljudi. To je dokaz da je podjetje iz — naroda za narod. V vsakem slučaju se obrnite do našega podjetja; prihranili si boste denar in dobili stoprocentno postrežbo. Glavna prodajalna: 6019 St. Clair Avenue. Tel.: HEnderson 2088. Cleveland 3, Ohio. Podružnica: 15619 Waterloo Rd. Tel.: KEmore 1235 Cleveland 10, Ohio Pogrebni zavod: 1053 E. 62nd Street. Tel.: HEnderson 2088 Cleveland 3, Ohio ZA: družinske in hišne potrebščine popravo posestva plačilo zavarovalninske premije poravnavo računov -To je nekaj tipičnih namenov- Pridite in povejte nam o vaših potrebah Ni treba, da bi bil vlagatelj. THE NORTH AMERICAN: BANK COMPANY 6131 St. Clair Ave. 15619 Waterloo Rd. CLEVELAND 3, O. CLEVELAND 10, O. Bolezen nesreča smrt: so tri težke skrbi, ki se jih ne more nihče ubraniti. Danes ali jutri, bolj ali manj bo vsak prizadet. Če hočeš dobro sebi in drugim, pristopi v KRANJSKO-SLOVENSKO KATOLIŠKO JEDNOTO Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Članstvo: 39,150 Premoženje: $5,500,000.00 Sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leto pod svoje okrilje. Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ah pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 N. Chicago Street, Joliet, lil.