GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 6 — Leto IV. Murska Sobota, 7. februarja 1952 Cena din 6.— Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Petek — Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Trg zmage 5 — Poštni predal 52 — Čekovni račun: Narodna banka M Sobota 641-90332-2 — Naročnina: celoletna 300 din, polletna 150 din, četrtletna 75 din, mesečna 25 din — Tiska Mariborska tiskarna Izhaja vsak četrtek V soboškem okraju so že izvolili 13 občinskih odborov OF Takoj v začetku januarja so se v soboškem okraju lotili priprav za volitve občinskih odborov OF ter občinskih in vaških odborov sekcije žena. Te so potekale v zelo živahnem vzdušju, člani so pokazali mnogo več zanimanja kot za občne zbore svojih organizacij in volitve vaških odborov OF. To se je odražalo v dobro obiskanih volilnih sestankih — v mnogih vaseh s« je zbralo več ljudi, kot na občnem zboru pred nekaj tedni. Za volitve občinskih odborov OF pa so se zanimali tudi nečlani OF. V mnogih vaseh je vstopilo v Fronto na desetine novih članov. Po dosedanjih podatkih pa so največ novih članov pridobili v Selu, nad 100, in v Ižakovcih, kjer se je vpisalo 85 novih članov. Pošteni in delavni člani Fronte pa so obenem prerešetali tudi svoje vrste, in ljudi, ki so doslej kvarili ugled njihovi organizaciji, izključili. Tako so jih v Ižakovcih izključili 21. Kljub temu pa je število njihovih članov precej poraslo in sicer za 64. Nekateri ljudje menijo, da je poraslo prav zaradi tega, ker so nevredneže izključili, kajti tako so se ljudje prepričali, da frontovci ne marajo v svojih vrstah nepoštenjakov, temveč le poštene in dobre državljane. Fronta ni skrivališče špekulantov, kot so nekateri včasih mislili, da bodo z legitimacijo Fronte ali celo kot funkcionarji Fronte laže špekulirali. To jim je uspelo le tam, kjer člani niso bili do- volj budni in jih takoj, ko so se pokazali špekulante, nagnali iz organizacije. Zadnji čas, predvsem pa ob sedanjih volitvah občinskih odborov OF, pa se frontne organizacije čistijo takih zajedavcev, kolikor jih Je še ostalo v njih. Frontovci so z volitvami občinskih odborov povsod pohiteli. Velika večina frontnih organizacij je že končala volitve. Od 18 občinskih odborov Fronte (v mestu Soboti ne bodo volili) so jih izvolili že 13 in sicer: Tišina, Beltinci, Rogaševci, Kuzma, Šalovci, Moščanci, Prosenjakovci, Sobota okolica, Martjanci, Puconci, Pertoča, Fokovci in Cankova. Po ostalih vaseh pa jih bodo izvolili v prihodnjih dneh, kajti v nekaterih vaseh ostalih petih bodočih občin so že tudi opravili volitve. Volitev občinskih odborov Fronte so se člani lotili zelo resno. To se je odražalo pri izbiri kandidatov, predvsem pa pri volitvah. Čeprav so na kandidatni listi bili najboljši ljudje, so člani zelo izbirali. In pokazalo se je, da so pravilno izbirali in pravilno ocenili, kdo bolje izpolnjuje naloge Fronte. Pa tudi druga slabost, ki jo je včasih najti po naših frontnih organizacijah, ni prišla skoraj nikjer do izraza, da bi se člani branili funkcij ali kandidatur. Enako so se pokazale tudi žene. Iz tega lahko sklepamo, da se velika večina članov zaveda nalog, ki se postavljajo pred Fronto in da se jih loti zelo resno. Kabinet za izvenarmadno vojaško vzgojo O predvojaški vzgoji smo že mnogo slišali. Saj se naši mladinci skoraj tedensko zbirajo k učenju in vajam. Manj pa se govori o izvenarmadni vojaški vzgoji, ki je namenjena odraslim ljudem. Najbolj nam je še poznana protiletalska zaščita, ki jo imajo v poslednji vasi. Ti člani imajo največ teoretičnega in praktičnega učenja, ponekod pa v sedanjem zimskem času tudi tečaje. Izvenarmadna vojaška vzgoja pa je namenjena še nekaterim drugim organizacijam kot Ljudski tehniki, Rdečemu križu, gasilskim in fizkulturnim društvom ter množičnim organizacijam — z eno besedo, vsem našim državljanom, ki jim je pri srcu svoboda in neodvisnost naše domovine. Da bi izvenarmadna vojaška vzgoja bila čim uspešnejša, so po okrajnih mestih uredili kabinete za izvenarmadno predvojaško vzgojo. Tak kabinet so pred kratkim uredili tudi v Murski Soboti, v prostorih stare osnovne šole. V kabinetu si ljudje lahko ogledajo in se seznanijo z raznimi pripravami, ki so potrebne borcem v slučaju vojne. Seznanijo se s topografskimi znaki, da bodo poznali znake na vojaškem zemljevidu. Skice taktike bojevanja jih seznanijo z modernim načinom vojskovanja. Seznanijo se lahko s sestavo raznega lahkega orožja in mnogimi drugimi stvarmi. V kabinetu je tudi nekaj vojaških knjig in revij, ki jih lahko berejo ali si jih za nekaj dni izposodijo, da jih prebero doma. Kabinet za izvenarmadno vojaško vzgojo je pestro in okusno urejen. Sicer manjka še nekaterih stvari, katere pa bodo preskrbeli in uredili v bližnji bodočnosti. Kabinet za izvenarmadno vojaško vzgojo si lahko ogleda vsak naš mladinec in odrasel človek in sicer ob torkih popoldne od 2. do 5. ali ob nedeljah dopoldne, ko je odprt za obiske. Množične organizacije in razna društva pa lahko za svoje člane uredijo množični obisk tudi ob drugem času. Prej pa se morajo o tem pomeniti z vojnim odsekom v Murski Soboti. Vojni odsek bo s pomočjo organizacije Zveze borcev to rezervnih oficirjev pripravil tudi razna predavanja po programu izvenarmadne vojaške vzgoje. Taka predavanja bodo imeli tudi po želji raznih organizacij in društev Le-te naj o želji svojih članov obvestijo vojni odsek, ki bo potem, po možnosti upoštevajoč razne želje, naredil program predavanj. Kabinet za izvenarmadno predvojaško vzgojo pa bo ugodil tudi željam rezervnih oficirjev. Ti so že na zadnjem svojem sestanku izrazili željo, da bi se radi seznanili z raznimi novejšimi vojaškimi zadevami. Kabinet jim bo z razstavljenimi predmeti in predavanji nudil dovolj možnosti za to. Lahko pa si izposodijo tudi razne knjige. Tako se bodo spet seznanili z vojaškimi spretnostmi, katere so nekateri, ki že dolgo niso bili na orožnih vajah, precej pozabili Razstavljeni predmeti v kabinetu pa bodo gotovo zanimali poslednjega našega državljana. Čim bolj bodo ljudje seznanjeni s pravilno uporabo orožja, tem več bodo v slučaju potrebe koristili sebi in domovini. Prispevajmo za zgladitev slovenskega kulturnega doma v Trstu Akcija zbiranja pomoči — tako denarja kot materiala za zgraditev Slovenskega kulturnega doma v Trstu — je v polnem teku. Zato pozivamo podjetja, ustanove, družbene organizacije in posameznike, da še nadalje prispevajo po svojih možnostih in s tem manifestirajo svojo nacionalno zavest in solidarnost s tržaškimi Slovenci. Vse denarne prispevke poši- ljajte na naš tekoči račun pri NB Ljubljana, štev. 601-95331-7. Za vse informacije v zvezi z nabranim materialom pa se obračajte direktno na Gospodarski oddelek našega odbora. Ljubljana, Jegličeva cesta 4, telefon 31-63. Odbor v pomoč za zgraditev Slovenskega kult. doma v Trstu Ljubljana, Erjavčeva c. 12 Zadruga ͵͵Vinski vrh´´ prva v medzadružnem tekmovanju Tekmovanje v čast 10. obletnice Osvobodilne fronte, ki so se ga udeležile številne kmečke delovne zadruge v Sloveniji, le končano. Med tekmovalkami so bile tudi zadruge ljutomerskega okraja. Ocenjevalna komisija pri zadružnem skladu v Ljutomeru je pred dnevi ugotovila rezultate medzadružnega tekmovanja in ocenila uspehe posameznih zadrug. V I. skupini je zasedla prvo mesto vinogradniška delovna zadruga v Vinskih vrhovih z 945 točkami, v II. skupini prvo mesto kmečka delovna zadruga v Stročji vasi z 975 točkami in drugo mesto kmečka delovna zadruga na Moti z 960 točkami. VINOGRADNIŠKA DELOVNA ZADRUGA V VINSKIH VRHOVIH je prva v okraju uresničila navodila CK naše Partije o denarnemu gospodarstvu v zadregah. Odpravila je naturalno nagrajevanje zadružnikov in ga zamenjala z denarnim. Lani je pristopilo v zadrugo 11 za delo sposobnih članov. Zadružnikom, ki so delali v brigadah, je redno izplačevala mesečne predujme. Vsa dela so bila normirana. Večina zadružnikov je presegla letne zadolžitve po obsegu del v vinogradih. Zadruga je zamenjala z državnim posestvom 6 ha vinogradov in pripravila predlog za arondacijo privatnih vinogradov. Odločilnega pomena za gospodarski napredek zadruge je bilo sožitje zadružnikov z zadružnim vodstvom. Na rednih mesečnih brigadnih sestankih in treh zadružnih zborih so Zadružniki soodločali pri sprejemanju bistvenih proizvodnih načrtov. Zadruga pospešuje vinogradništvo in sadjarstvo ter načrtno obnovo vinogradov. Lani so obnovili 5.8 ha goric, posadili 1 ha travnikov s sadikami breskev in jablan ter pripravili kompost za obnovo 5 ha vinogradov. Letni proizvodni načrt so poznali vsi zadružniki. Prvo in drugo kop so izvršili 100-odstotno. tretjo kop 60-odst. in pravočasno obrezali ter poškropili trsje. Zadruga je lani investirala iz svojih sredstev dva milijona din in sezidala dve stanovanjski hiši, 4 gospodarska poslopja, elektrificirala 4 vasi, odnosno 76 gospodarstev ter kupila tovorni avtomobil. Upravlja tudi mizarsko in krojaško delavnico, ki sta v pičlih 5 mesecih prigospodarili nad 250.000 din. Svoj pridelek zadruga prodaja pogodbeno Vinarski zadrugi v Ormožu. Presegla je tudi izvozne obveznosti. Pridelala 15.8 hl vina na hektarski površini in dosegla najboljši hektarski donos v okraju. Urejeno ima skladiščno poslovanje In knjigovodstvo. Z letno bilanco so bili gotovi 9. Januarja t. l. Zadružniki se pridno izobražujejo; imajo svojo knjižnico, mladina obiskuje kmetijsko nadaljevalno šolo in kuharski tečaj; v kulturno-izobraževalno društvo včlanjeni zadružniki pa so sodelovali pri 5 dramatskih prireditvah. KMEČKA DELOVNA ZADRUGA V STROČJI VASI se. je lansko leto gospodarsko okrepila. Največje uspehe je zabeležila na področju kapitalne izgradnje in obnove. S svojimi sredstvi je sezidala silos s kapaciteto 150 kub. metrov, gnojišče pri svinjakih, obnovila 2 hektara vinogradov in kupila traktor »Deutz« ter kosilni in sejalni stroj. Travnike v zadrugi redno gnojijo in branajo, dokajšnje površine pa so lani potrošili z apnenim prahom. V novem hlevu, ki so ga sezidali z državnim posojilom, redijo 54 goved. Zadruga je združila vso zadružno po ohišnicah razkropljeno živino in vidno izboljšala mlečnost krav, ki prevladujejo v zadružnem hlevu. Skrbijo zlasti za plemenski naraščaj. Redijo 3 merjasce in 3 bike ter jih prepuščajo tudi plemenjačam privatnikov in državnega posestva. Lani so uvozili priznanega bika in merjasca. Uredili so še gnojišča in pripravili dovolj komposta ter stelje. Tudi zadružna in krojaška delavnica donosno poslujeta. Vsa dela so normirali. V stročjevaško zadrugo je lani vstopilo 10 družin. Zadružniki so lani bili deležni rednih mesečnih predujmov, vinogradniki pa, ki so pridelali na ha goric nad 15 hl vina, so dobili za nagrado 2 odst. pridelka. Zadruga je prodala obilno količino pridelkov na intervencijski trg in pomagala pri znižanju prostih cen kmetijskim proizvodom. Med ostalimi proizvodnimi uspehi so zlasti, pomembni: redno kolobarjenje, urejeno skladiščno poslovanje, pravilno odmerjene ohišnice, usmerjanje zadružnega gospodarstva po gospodarskem računu in pospeševanje živinoreje. KMEČKA DELOVNA ZADRUGA NA MOTI Združila je vse zadružne parcele in pričela z načrtnim kolobarjenjem. Zadružna živina je združena v večjih hlevih. V poznem jesenskem času so za- družniki pričeli zidati hlev za 65 glav goveje živine. Zadruga je s svojimi sredstvi postavila skladišče za krmo in umetno gnojilo, obnovila manjše parcele vinogradov, izsušila nekaj travnikov in kupila izruvač ter selektor za krompir. Zadružne stroje in inventar skrbno čuvajo. Za vsa gradbena dela je izplačala 260.000 din. Dokajšnjo vsoto deviz je dobila za odvišne konje, ki jih je prodala v inozemstvo. V zadružnih hlevih naštejejo 43 goved (23 krav) in 42 svinj. Lani so prodali na intervencijski trg 46 svinj in živahno trgovali s trgovskim odsekom zadružnega sklada. Skozi vse leto so se zadružniki posluževali demokratičnih pravic soodločanja pri vodstvu zadruge; imeli so 6 izrednih občnih zborov, na katerih so se pogovorili o organizaciji dela, proizvodnih načrtih, gospodarskem računu itd. Posledica sodelovanja med zadružniki in upravnim vodstvom je urejeno skladiščno poslovanje, zakonito odmerjene ohišnice, uresničljivi delovni načrti za posamezne kulture, razmeroma zadovoljiv delovni učinek posameznega zadružnika in nagrajevanje članov po vloženem delu. Zadruga ima tudi kolarsko delavnico. Zadružniki redno obiskujejo svojo knjižnico, prebirajo knjige s kmetijskimi nasveti in sodelujejo pri kulturnih prireditvah. Letna bilanca jih je razveselila; vrednost delovnega dneva je poskočila nad 200 din. Pri obnovi vinogradov in gradnji zadružnih poslopij se je postavila KMEČKA DELOVNA ZADRUGA V KRČEVINI Z 940 točkami je zasedla tretje mesto v II. skupini zadrug tekmovalk ljutomerskega okraja. -ok. Begunci se vračajo Iz Niša poročajo, da se vedno več ljudi, ki so ob izidu resolucije Informbiroja pobegnili v Bolgarijo, vrača v domovino. Zadnja skupina beguncev z Bolgarije je pripovedovala o žalostni usodi jugoslovanskih beguncev v informbirojevskih državah. Tako so vsi begunci v Bolgariji« morali skozi neštete zapore in zasliševanja, končno pa so jih postavili v posebno ta- borišče, odtod pa v šolo na planino Viltuš, kjer so jih vzgajali za diverzante, nezaupljive pa so poslali na delo v rudnike. Beguncem so sporočili, da so bili doma obsojeni na smrt in da se ne morejo več vrniti. Kljub temu Je že mnogo beguncev prispelo nazaj v Jugoslavijo, ker so se odločili, »da je bolje celo doma umreti, kakor pa biti suženj v tujini.« Rezultati šestega zasedenja generalne skupščine Združenih narodov V torek je bilo v Parizu zaključeno šesto redno zasedanje Organizacije združenih narodov, ki je trajalo približno tri mesece. Ob koncu je jugoslovanski predstavnik A. Bebler podal za tisk nekaj misli o delu in sklepih, ki so biil doseženi na VI. rednem zasedanju Generalne skupščine. Posebno zanimivo je, da je bilo ozračje na zasedanju v posameznih odborih kaj različno. Tako so se v gospodarskem, pravnem, skrbstvenem in socialnem odboru razlikovale predvsem delegacije bogatih in siromašnih dežel, na napredne in nazadnjaške, nasprotno pa je bilo v političnem odboru čutiti predvsem odpor proti delegacijam sovjetskega bloka, ki je bil osamljen in ni mogel prodreti s svojimi težnjami. Tako je politični odbor z 51 glasovi proti 5 sprejel jugoslovansko resolucijo, ki poziva vlade sovjetskega bloka, naj urede odnose z Jugoslavijo. S podobno večino je bila sprejeta tudi resolucija o krepitvi kolektivne varnosti, odbit pa je bil so- vjetski predlog o paktu petih velesil. Tudi pri vprašanju razorožitve sovjetska delegacija ni prodrla, posebno ne, kar zadeva prepoved atomskega orožja in zmanjšanje oborožitve za tretjino, pač pa je Generalna skupščina spreja sklep o ustanovitvi posebne komisije, ki bo proučila možnosti istočasne razorožitve klasičnega in atomskega orožja itd. Sovjetska zveza je poraze zakrivala s tem, da je obtoževala večino, da mehanično sledi delegaciji ZDA oziroma Velike Britanije. Ko pa je kakšna delegacija le glasovala za kak sovjetski člen, je sovjetska delegacija že pričela kričati o porazih ameriške delegacije. Posebno so prihajale do izraza letos tudi delegacije arabskih držav (15 po številu), ki nastopajo vedno bolj enotno. Pomemben je med drugimi tudi sklep, naj OZN ne razpravlja o korejskem vprašanju, dokler ne bo sklenjeno premirje na Koreji. Čeprav ni mogoče trditi, da je Generalna skupščina rešila probleme sveta, vendar lahko rečemo, da se je na tem zasedanju pokazalo, da se OZN krepi, čeprav se je Generalna skupščina tokrat izognila že vrste perečih vprašanj bližnjega Vzhoda in Severne Afrike (Egipt, Tunis, Maroko). Upati moramo, da bo večina v OZN vendarle našla pravo pot tudi za rešitev teh in morebitnih novih problemov. Diplomatski sel češkoslovaškega veleposlaništva v Londonu je pobegnil iz češkega veleposlaništva v Londonu, kjer so ga zaprli in zaprosil za zatočišče pri britanskih oblastvih. Nizkotnost ali lepše življenje Besede gospodom okrog Evangeličanskega koledarja Prekmurski evangelijski seniorat je izdal letos »po desetletnem počitku« Evangeličanski koledar. Uredil ga je Leopold Hari, evangeljski župnik in senior v Murski Soboti. Izpod njegovega peresa je izšel tudi sestavek »Nova setev«, ki naj bi, po našem mnenju, bil tudi kot uvodna beseda h koledarju. V tem sestavku je gospod urednik obrazložil, s kakšnim namenom evangeljski seniorat izdaja koledar. Med drugim pravi: »Evangeličanski koledar hoče deliti našim vernikom in družinam duhovno hrano. Hoče Vam biti duhovni učitelj, učiti Vas hoče vsega, kar je lepo, pravično, pošteno, nravno.«; in dalje: »Poleg tega spoštujte tudi posvetne in državne zakone kot dobri državljani in ljubite vsakega Člo- veka, vsakega kakor samega sebe bot dobri bratje itd. Res lepe besede o namenu in ciljih Evangeličanskega koledarja, toda zdi se nam, da se teh lepih besed niso držali sodelavci koledarja, še več, da se jih ni držal niti sam g. urednik že v samem koledarja. Zdi se nam, da so sodelavci Evangeličanskega koledarja imeli povsem drug namen s koledarjem, kakor so pa »misli« g. urednika, »s katerimi ga izroča svojim vernikom.« Poglejmo nekaj teh sestavkov v koledarju, med njimi tudi sestavke g. urednika. »Sto let star oče« takole pripoveduje: »Tudi če imaš velike načrte za osvajanje sli nagnjenost do vsakršnega dela, kaj ti vse to koristi?« in potem: »Kadar koli opazuješ, vse je tako, kakor je bilo in bo tako. Če pa kdo reče v svoji lahkomiselnosti: ,Glej, tu je nekaj novega!῾ verjemi, da ni res.«; in dalje modruje: »Vse je nizkotnost na tem svetu. Vse, bar lahko dosežeš ali kar prigospodariš in vsa vrednost, je nizkotnost in nima nobene trajne vrednosti. Kakor koli se trudiš in skrbiš, celo tako, da ti pot poliva obličje, nič tl ne pomaga.« Ali je to v skladu z Vašimi besedami, g. urednik Evangeličanskega koledarja, ko pravite: »prav danes je nad vse potrebno, da se poseje v vsakem človeškem srca to čisto, resnično seme, da bo v tem lahko živel vsakdo človeka dostojno, lepo življenje«? Kako mislite g. urednik, da si bomo priborili človeka dostojno, lepo življenje, če je vse nizkot- nost? In vse, kar lahko dosežemo, prigospodarimo, nima nobene vrednosti? Ali se Vam ne zdi, da je modrovanje »sto let starega očeta« v nasprotju z Vašimi uvodnimi besedami? Ali se Vam ne zdi, g. urednik, da je modrovanje Vašega »sto let starega očeta« slično »pozivu informbirojevske propagande, naj naši ljudje sabotirajo dovršitev petletnega plana in s tem izgradnjo socializma, to se pravi, boljšega življenja, ko je tako vse zaman in nič ne pomaga, če se trudijo, nič ne pomaga, če jim pot poliva čelo — ker ja vse nizkotnost? Kakor se odbija informbirojevska propaganda od naših delovnih ljudi kot kamen od skale, tako bo tudi Vaša »nova setev« padla na skalnata tla in iz tega zrna ne bo vzklila rastlina, ki bi dala kruha, kakršnega sl mogoče želite Vi in Vaši sodelavci. Naši ljudje se zavedajo, kaj pomeni napredek, kaj pomeni boriti,se za lepše življenje in od te borbe kljub pozivu Vašega »stoletnega očeta« ne bodo odstopili. Naši delovni ljudje vedo, da Je pri nas nekaj novega in da ni »vse tabo, kakor je bilo in bo tako«. To so le pobožne želje Vašega »stoletnega očeta«, mogoče tudi Vaše in Vaših sodelavcev. Našim delovnim ljudem niti ni treba samo »verjeti«, ker so za to živi dokazi, naša stvarnost, katero si Je naše ljudstvo priborilo in ustvarilo v NOB in po osvoboditvi (Nadaljevanje na 2, strani) Nizkotnost ali lepše življenje (Nadaljevanje s 1. strani) Ali je modrovanje Vašega »stoletnega očeta« zanikanje naše revolucije, naše NOB, naše osvoboditve, g. urednik? Kaj pa je naša ljudska oblast, kaj so naše tovarne, naše železnice, naše hidrocentrale, itd.? Ali tu ni nekaj novega? V to ni treba verjeti, »ker je to tu, ker so to naši ljudje res s svojimi žulji in potnim čelom zgradili; zato jih žali vsak, ki pravi, da Je to nizkotnost«. Kdor pa žali naše ljudi, bodo z njim znali obračunati. Smatrajo namreč, da vsak tak res vodi »umazano politiko«. Zato pustite tabo umazano politiko in pustite naše ljudi, da se še naprej bavijo s politiko — ker se oni ne bavijo z »umazano politiko«, pač pa s politiko, ki vodi k napredku našega gospodarstva, s politiko, ki se bori za enakopravnost vseh narodov na svetu. Ali je to umazana politika, g. urednik? Umazani so ljud- je, ki hočejo prikazati to in takšno politiko za umazano, ker mislijo, da je prišel čas, ko lahko dvignejo svoje glave, svoj glas in lahko javno povedo svoje, tako dolgo tajene želje, češ saj se ni nič spremenilo, »vse je tako, kakor je bilo in bo tako«. Res je, tako bo, kakor bo to hotelo naše ljudstvo, in ne tako, kakor sanjajo o tem po miselnosti »sto let stari očetje«, ki pa samo še tega niso zapisali v Evangeličanski koledar, da si želijo nazaj tisočletne meje sveto štefanske krone pod geslom. »Mindent vissza!«. To kaže tudi sam koledar, kjer je 20. avgust označen kot »Štefan kralovo«, toda 22. julij ni označen kot dan naše narodne vstaje. (Naši narodni prazniki so v koledarju označeni le z drobnim tiskom kot dela prosti dnevi). Kaj mislite, g. urednik Evangeličanskega koledarja, ali ne žali vsakega našega poštenega državljana, če se objavi slika tov. Tita za smešnicami »Malo za dobro voljo«, kjer Je govora »o goskah, kokoših in oslih«? Žali ga! Naši delovni ljudje bodo znali iztrebiti, kar je gnilega; med njimi je »veliko število vestnih in vnetih delavcev, ki vedo ozdraviti številne rane« in bodo odstranili »kar je nravno pokvarjenega«, znali bodo »udušiti zlo«. Znali bodo to zaradi tega, ker so nravno visoko nad onimi, ki hodijo od pisarne do pisarne ob Novem letu in voščijo predstavnikom ljudske oblasti »srečno novo leto« ter jih prosijo, naj tolmačijo višjim forumom njihovo lojalnost, hvaležnost in spoštovanje, ker znajo ločiti besede od dejanj. Tega jih je naučila naša Partija pod vodstvom tov. Tita. Ti ljudje in njihova oblast bodo znal! varovati svoje otroke, znajo in znali bodo tudi to, komu naj jih zaupajo v vzgojo, znajo in znali bodo tudi, koga je treba vprašati za nasvet, katere in kakšne knjige naj berejo njihovi otroci. Bodite prepričani, g. urednik Evangeličanskega koledarja, da se ti ljudje zavedajo, da je »mladina up in prihodnost« in da se »v njej veseli naše srce«. Predobro se zavedajo, da »čigar je mladina, tistega je prihodnost«, zato je ne bodo prepustili tistim, ki jo hočejo obdržati v mračnjaštvu in nevednosti, tistim, ki govorijo, da je vse nizkotnost in je zastonj vsak trud in napor, da vse to »nima nobene trajne vrednosti«. Zaupali bodo mladino tistim, ki ji bodo znali povedati, zakaj so padli junaki v NOB; pa četudi se »nobeden ne vrne«, njih dejanja so in bodo ostala večna. Zaupali jo bodo junakom, na katerih prsih se lesketajo odlikovanja ljudske oblasti, ne pa narodnim izdajalcem, katerim so pripeli odlikovanja Hortyjevi fašisti za njihova izdajalska dejanja proti lastnemu narodu. Ti ljudje vedo tudi to, kdo je lahko dobil od madžarske okupacijske oblasti »Nemzetvedelmi kereszt«. Naše delovno ljudstvo st ne Želi nazaj starega, ker se Je proti staremu borilo in si je priborilo nekaj novega; zato ne objokuje starega. Ni zgubilo ničesar, kar bi lahko objokovalo, da bi mn bilo treba »brisati solze«. Naši ljudje niso več narod hlapcev, ampak ljudje, ki upajo vsakemu povedati resnico v oči. V take jih je vzgajala Osvobodilna fronta. Danes upajo naši ljudje povedati resnico V oči tudi svojim duhovnikom, pa čeprav gre za delitev darov Svetovne luteranske zveze. Ta delitev namreč ne dela časti evang. duhovnikom in evang. cerkvenim funkcionarjem. Naši pošteni evangeličani se namreč zgražajo nad »pravičnostjo« delitve in vedo povedati marsikatero pikro zadevico, od katerih se je ena odigrata menda celo v senioratni pisarni z g. dr. Cifrakovo. Sicer nočemo biti hudobni, želimo le, da bi ljudje bili pravični, visoko nravstveni, da bi »ljubili vsakega človeka, kakor samega sebe kot dobri bratje«. To geslo bi vsekakor moralo v prvi vrsti veljati za g. g. okrog Evangeličanskega koledarja; zato jim rečemo le eno: »Ne zamašite si ušes pred velikim, resnim opominom: Sejte dobra seme, če Želite, da bi Evangeličanski koledar vzklil tudi za navadno leto 1953, kajti »nova setev« v prestopnem letu 1952 je padla na peščena tla in ne bo vzklila v srcih naših ljudi, čeprav sto jo še tako lepo zalili z lepimi nasveti in jo skrili v senco dvoumnosti. Pekoče sonce jo bo ožgalo. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 7. februarja 1952 Nekaj misli o gospodarskem računu v zadrugah Živahna razprava, ki se Je v zadnjem času razvila v kmečkih delovnih zadrugah ljutomerskega okraja o gospodarskem računu, je ponekod potegnila ostro mejo med delavnimi zadružniki in zadružnimi lenuhi, t. j. ljudmi, ki jim je ohišnica skoraj vse, za skupno delo pa se ne zmenijo. Na zadružnih zborih in sejah upravnih odborov prisostvujejo zastopniki Fronte in partijskih organizacij z ozirom, na naloge Fronte In Partije do delovnega zadružništva. Ni naključje, da so mnogi občni zbori potekali v napetem ozračju in v boju naprednih teženj in mišljenj-proti nazorom ostankov preteklosti. V naših zadrugah je mnogo zadružnikov, ki so bili v minulih letih oškodovani za mnoge tisočake prav po zaslugi parazitov in zadružnih saboterjev. Stihija in nenačrtno gospodarstvo v zadrugah sta špekulantom omogočala nemoteno delo. Vsled tega je boj poštenih zadružnikov za gospodarski račun povsem naraven pojav, kakor je logičen tudi odpor tistih, ki so doslej iz neurejenih razmer v zadrugah iztiskali za sebe mastne dobičke. Njihove sanje in želja pa se ne bodo izpolnile, saj imamo močno fronto zadružnikov, ki zahtevajo, da se za vselej uredijo razmere v zadrugah. Proti gospodarskemu računu so v bistvu le zakrknjeni sovražniki zadružništva. V Lukavcih so na občnem zboru zadružnikov nastopili trije »veljaki« in kritizirali, da v zadrugi ni pravične razdelitve dohodkov. Njihov odpor proti gospodarskemu računu je docela razumljiv; po njihovi logiki naj bi se dohodek enako delil na pridne zadružnike in lenuhe. Zdaj, ko se govori o gospodarskem računu, se bojijo, da bo odklenkalo tej »enakopravnosti« in gospodarjenju na ohišnicah. V vinogradniških delovnih zadrugah Kerenčič-Kog, Železne dveri in Vinski vrhovi se otepljejo gospodarskega računa predvsem brigadirji. Kaže, da so se nekateri preveč navadili komandiranja in jim bo težko znova prijeti za motiko in kramp. Zadružniki pa z veseljem ustanavljajo delovne skupine, ki bodo prevzele vso skrb za obdelavo določenih parcel goric. V vinogradniških zadrugah napreduje tehnično delo okrog gospodarskega računa navzlic temu, da stojijo pred združitvijo s sosednimi kmečkimi delovnimi zadrugami. Zadružnik Nemec s Cvena pa je od nekod privlekel celo teorijo o »podržavljenju« zadrug. Meni,— tako je vsaj hotel dokazati na občnem zboru —, da se država vtika v zadrugo zaradi tega, ker jo bo slej ko prej »požrla«. Kam je Nemec meril, ni treba ugibati. Za njega je izstop iz zadruge, bitna stvar, vse drugo (tudi gospodarski račun) pa nepotrebna šara, ki je v starih Časih nismo potrebovali. In nazadnje se je možakar opogumil ter žolčno bruhnil srd na zadružništvo: »Čeprav ne bom od zadruge ničesar dobil, sem zadovoljen, samo da se ne bomo pečali z gospodarskim računom ...« Nemcu je vseeno, ali bo zadružno polje obrodilo ali ne; saj ne potrebuje, ker mu ohišnica daje bogat pridelek. Za ostale zadružnike mu ni mar. Naj živijo, kakor vedo. Tako bi po Nemčevem mišljenju kmalu vrag odnesel zadrugo z gospodarskim računom vred. Cvenska zadruga redi 19 molznih krav in 57 konjev na površini 130 ha njiv, 6 ha sadovnjakov, 46 ha travnikov in 31 ha pašnikov. Zadružna živina je razkropljena po hlevih zadružnikov. Molznost krav je izredno nizka. Na eno kravo so lani namolzli po 450 litrov mleka, z izjemo krave pri zadružniku Mocunu, ki je bila ob isti krmi bolj radodarna in je dala zadrugi 1000 litrov mleka. Zadruga je lani prodala 8550 litrov mleka in prejela zanj 171.000 din; po privatnih hlevih, računano po Macunovem primeru, pa se je zgubilo 10.450 litrov mleka, kar pomeni 209.000 din zgube za zadružno blagajno. To je letna bilanca tistih (Nemec in drugi), ki od zadruge ničesar ne potrebujejo, kakor tudi živinorejcev, kakršen je Polanič, ki redi na ohišnici 1 ha 5 glav goveje živine. Še slabše je v kmečki delovni zadrugi v Noršincih. Razlika med načrtovanim prirastkom in dejanskim staležem živine je očitna: Medtem ko je v zadrugi padlo število goved od 79 glav v letu 1950 na 56 glav v lanskem letu, (po načrtu prirastka bi morali rediti konec lanskega leta 99 glav) najdemo na ohišnici zadružnika Kranjca iz Babinec 5 glav živine in 5 konj, pri Kolblu v isti vasi 4 goveda in konja itd. Pri posameznih gospodarjih je čez noč izginila zadružna živina. Kolbl je samovoljno prodal zadružnega bika, Vaupotičeva telico, Magdič dirkalnega konja ... Vse to se godi mimo zadružnega vodstva in delovnih zadružnikov. Kako pa je z zadružnim mlekom? Tudi tl se vzgledujejo po cvenskem vzorcu. V zadrugi so lansko leto namolzli 627 litrov mleka na eno kravo ali 18.275 litrov na 27 zadružnih krav. Za mleko je zadruga prejela 338.950 din. To so edini dohodki od kravjereje, dočim znašajo stroški (krmljenje, suha in zelena krma, zavarovalnina in drugi režijski stroški) 554.125 din ali 225.000 din več kot dohodki. Če upoštevamo, da se je porazgubil zadružni gnoj po ohišnicah (vreden 108.000 din), da bi lahko zadruga pridobila 18 telet (64.000 din), izboljšala kakovost mleka (zadružniki so ga posnemali in iz smetane delali maslo) in prodala od vsake krave vsaj 1000 l mleka (109.000 din več za mleko), dobimo nad 55.000 din čistih dohodkov, brez znižani a režijskih stroškov in pocenitve delovne sile, kar Je mogoče uresničiti s smotrnim delom. Primera s Cvena in Noršinec nam zgovorno dokazujeta, kakšne posledice rodi razkropljenost zadružne živine po ohišnicah. Stanje živinoreje v nekaterih zadrugah naravnost kriči po novih zadružnih hlevih, svinjakih, kokošnjakih itd. Tudi to spada v gospodarski račun, ki ne dopušča, da bi bila neka panoga kmetijstva v zadrugi nedonosna in v škodo zadružne družine. Za govedorejo, ki ima na Murskem polju ugodne pogoje, ne moremo najti opravičila, da bi morala biti nerentabilna. V Stročji vasi, kjer so zadružniki postavili prostoren hlev in na Dan republike vanj namestili zadružno živino, nam postrežejo z dokazi: Pred združitvijo živine v oktobru so namolzli 1974 l mleka. Po združitvi živine v decembru pa že 2759 l. S tega mleka so posneli v oktobru 273 l smetane (33.450 din), v decembru pa 484 l (67.340 din). Iznajdljivost in pridnost stročjevaških zadružnikov sta obilo poplačana. Zadruga je pridobila po združitvi zadružne živine nad 33.000 več dohodkov od prodane smetane. Tudi več posnetega mleka za prašiče jim je ostalo in še 280 l polnomastnega mleka za zadružnike brez ohišnic. Letos se je molznost krav še dvignila, saj so ugotovili dnevni prirastek 15 litrov mleka na vso živino. Uspehi stročje vaških zadružnikov so ugodno vplivali na sosednje zadruge, kjer so začeli resno razmišljati o združitvi živine. Na Moti, kjer se je celotni zadružni odbor razen predsednika Peterke zoperstavljal, da bi postavili zadružni hlev, so zadružniki z glasovanjem prisili k molku nekatere slabe odbornike. Kmalu po anketi so v nekaj dneh speljali cesto na gradbišče, skopali in zbetonirali temelje bodočemu hlevu, navozili gramoz itd. Delo je steklo. Tudi v krapinski zadrugi so zadružniki Spodnjega Krapja preglasovali tovariša iz Gor. Krapja, ki se menda ne morejo znebiti Brumenovih nasvetov. V upravnem odboru je proti sklepu glasovala živinorejska brigadirka Kardinarjeva, ki se očitno boji za kravi na ohišnici. Zadružni svet v Ljutomeru je z zadnjega zasedanja poslal priporočilo vsem zadrugam, da izterjajo od zadružnikov »črno« razliko, t j. vrednost zadrugi odtujenega mleka in drugih pridelkov. Na Cvenu je upravni odbor, zadruge to nalogo po svoje tolmačil. Čeprav je ugotovljeno, da bi morali cvenski zadružniki oddati svoji zadrugi 1000 l mleka na kravo, je odbor znižal to količino na 600 litrov. Kaj pomeni takšno ravnanje? Po okolnostih sodeč — ničesar drugega kot legaliziranje odtujevanja zadružnih pridelkov, ki pripadajo vsem zadružnikom. Zadružniki iščejo nove dohodke, čeprav večkrat na nepošten način. Matija Sever s Cvena je prinesel v zadružno pisarno račun za slamo in pleve, ki jih je baje kupil za zadrugo pri svojih sorodnikih. Račun se glasi na 18.200 din in ga zadružno vodstvo ni nikoli odobrilo. Ugotavljanje vzrokov pasivnosti posameznih zadružnikov napram zadrugi ter strokovna pomoč agronomov in kmetijskih strokovnjakov zadružnim vodstvom je pogoj za čim hitrejšo uvedbo gospodarskega računa v vseh zadrugah. Zelo pereče je vprašanje strokovnih kadrov na zadružnem skladu. 2 agronoma in 1 revizor nikakor ne zadoščajo. Prevladujoč položaj kmetijstva v okraju in 42 kmečkih delovnih zadrug zahteva več strokovnih kadrov. Na zadružnem skladu potrebujejo še enega agronoma, enega revizorja in enega strokovnjaka v knjigovodstvu; kajti prav tedanji Čas zahteva, da čim hitreje pomagamo našim delovnim zadrugam do gospodarske vrd-nosti in stabilizacije. Upamo, da bodo našli ljudi, ki bodo voljni pomagati ljutomerskim zadružnikom v njihovih naporih pri uvedbi gospodarskega računa. KOREJA V zadnjem tednu so pogajanja za sklenitev premirja na Koreji ponovno napredovala za nekaj manjših sporazumov. Diplomatski opazovalci pričakujejo v kratkem še nove sporazume, tako da bo morda enkrat končno vendarle prišlo do sklenitve premirja. Dunaj. Na Dunaju so v teku pogajanja med zunanje-trgovinskimi zastopniki Jugoslavije in Avstrije glede medsebojnega sodelovanja in zamenjave blaga. Vse kaže, da bo kmalu prišlo do zadovoljivega sporazuma. Spor med Nemčijo in Francijo zaradi Posaarja Pred dnevi je francoska vlada imenovala svojega veleposlanika v nemškem Posaarju, ki je pod francosko kontrolo. Kakor znano, hoče francoska vlada obdržati Posaarje kot nekako avtonomno ozemlje. Pri tem ji gre predvsem za nemške premogovnike, ki so nujni francoski jeklarski Industriji. O »samostojnosti« Saarske oblasti je bilo že mnogo diskusij med zapadnimi državniki. In če se je Adenauer še toliko zavzemal za skupno evropsko vojsko, sodelovanje v zapadnem oborožitvenem programu, skupnem evropskem gospodarstvu itd., se tu vendarle ni nikoli strinjal s francosko vlado. Še huje nasprotujejo taki delitvi in izkoriščanju Nemčije poslanci zapadnonemške socialdemokratske stranke. Čim so v Bonnu zvedeli za francosko imenovanje (sarska oblast spada pod francosko okupacijsko cono) so zagnali vik vsi od ministrov do zadnjega lističa. Ta nemški vik, ki ga je s hladno izjavo podprl predsednik Adenauer, je seveda dobil v Parizu primeren odmev, tako da se je na vsem lepem in nepričakovano pojavilo kaj pereče Vprašanje v politiki zapadnih velesil do Nemčije. Adenauer bo čakal, kaj bo sklenil parlament, medtem ko tisk že sedaj zahteva, da vlada ne podpisuje nobenih evropskih sporazumov, dokler ne bo rešeno saarsko vprašanje. Amerikanci so že izrazili nezadovoljstvo zaradi spora med Francijo in Nemčijo, ker jim to onemogoča izpolnitev načrtov glede jačanja Evrope. Baje se Nemci tudi zelo zavzemajo za sprejem v Atlantski pakt, medtem ko bi Američani želeli, da Nemci ne bi bili popolnoma TUNIS Po napetih dogodkih odposlana tuniška ministra v Pariz na zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov sta izjavila, da tuniška vlada ne more obnoviti razgovorov s francosko vlado na osnovi francoske note, ker ta ne govori o neodvisnosti Tunisa. Napetost v Tunisu je te dni nekoliko popustila. 15 arabskih držav v je predalo predsedniku Varnostnega sveta spomenico, v kateri je poudarjeno, da predstavlja položaj v Tunisu nevarnost za svetovni mir in naj se članice Združenih narodov opozore na morebitne posledice sedanjega stanja v Tunisu. enakopravni v tem paktu, ali vsaj navidezno ne. Po sedanjih razgovorih, bi naj Zap. Nemčija prispevala v skupno evropsko vojsko 12 divizij. Adenauer je že govoril v parlamentu, kjer je postavil vprašanje, če francoska vlada in ljudstvo resnično želi sodelovanje Nemčije v evropski obrambi. Nemci vsekakor izražajo, da oni v slučaju, da jim Francozi iztrgajo Posaarje, ne bodo mogli sodelovati v Atlantskem paktu in skupnem evropskem gospodarstvu, o katerem se že toliko govori. Nasprotno pa se razgovori o zamenjavi okupacijskega statuta Zapadne Nemčije nadaljujejo. Gre namreč za to, da bi Zapadna Nemčija podpisala separatno mirovno pogodbo z državami izven sovjetskega bloka, ker ni nobenih izgledov, da bi sovjeti pristali na združenje obeh Nemčij. Zaenkrat je še težko reči, dali bodo razgovori uspešni in kaj vse bo Nemčija dobila v svoje roke. EGIPT Po prevratu so v Egiptu osnovali vsenacionalno stranko, ki jo je podprla večina egiptovskih strank in jo vodi novi predsednik vlade Ali Maher paša. Nasprotno pa so zaprli voditelja socialistične stranke in le 800 drugih ljudi, večinoma pripadnike te stranke, ki so podžigali nestrpnost do Angležev in povzročali nerede. Položaj se je v Egiptu že skopaj popolnoma pomiril, tako da bodo verjetno kmalu pričela pogajanja med Vel. Britanijo in Egiptom. Egiptovska vlada si predvsem želi priključitev Sudana k Egiptu, postopen umik britanskih čet s področja Sueškega prekopa in šele potem bi egiptovska vlada lahko razpravljala o pristopitvi obrambnega pakta za srednji Vzhod. Celovec. V Celovcu na Koroškem so odprli slovensko knjigarno. Odprli so tudi posebno razstavo slovenske knjige, ki je bila dolgo dobo zatirana in so jo morali koroški Slovenci skrivati. Pariz. Francoski zunanji minister je obvestil vlado ZDA, da bo, francoska vlada nasprotovala sprejemu Zap. Nemčije v Atlantski pakt. Zasedanje sveta Atlantskega pakta se bo pričelo 16. februarja v portugalskem mestu Lizboni. Doslej je že večina članic Atlantskega pakta tudi potrdila sprejem Grčije in Turčije v Atlanski pakt. Skupina kaplana Glavača (2. nadaljevanje) Ta letak sta Glavač In Javornik natiskala v osmih tisočih izvodih in ga oddala svojim kurirkam: Dolničarjevi in Bohoričevi ulici, Jeločnikovi pred škofijo, Lužnikovi v Florjanski ulici, Kocjanovi Dari v Trnovem in Dobovškovi na sv. Petra cesti. To je ugotovila Varnostna in obveščevalna služba OF in letak skoraj v celoti zaplenila. O tem je »Slovenski poročevalec« takole poročal: »Spodleteli izdajalski poizkus ... Narodni izdajalci so hoteli znova izdati letak proti OF in osvobodilni borbi slovenskega naroda. Od znanega Smersujevega letaka se novi letak razlikuje po tem, da ne vsebuje niti besedice več proti Italijanom. V ponedeljek dne 10. novembra bi morale zaprisežene kurirke raznesti večje količine letakov zaupnikom po ,Ljubljanski provinciʻ. Čuječe oko obveščevalne službe OF je pravočasno odkrilo tiskarno, glavno skladišče in kurirke. V nedeljo 9. nov. zvečer so varnostni organi OF spretno izvedli hišne preiskave pri kurirkah in v skladišču. Letake so zaplenili in uničili.. .« Glavač in Emer sta Osvobodilno fronto skušala razbiti tudi od znotraj. Za njeno miniranje sta se poslužila Nagodetove skupinice. Glavač je to Emrovo in svoje petokolonsko delovanje kasneje opisal s pretiranim hvalisanjem uspehov, ki jih v resnici nista dosegla, čeprav sta se močno trudila: »Njegova (Emrova — op. S. F.) akcija, čeprav omejena na manjše število ljudi, je bila zelo učinkovita. Imela :c po eni strani cilj, da zbira protikomunistične vrste, jih s propagando utrjuje v protikomunistični miselnosti, po drugi strani pa, da razdira skupnost, ki so jo takrat komunisti ustvarjali okrog svoje stranke pod krinko Osvobodilne fronte. Zlasti učinkovito je vršil svojo drugo nalogo. Imel je dobre zveze med vodilnejšimi plastmi Osvobodilne fron- te ter je kmalu posegel s svojim delovanjem prav v vodstvo te organizacije in na ta način razdiral zločesto skupnost, ki se je ustvarjala pod vodstvom komunistov... Zlasti se je pokazal mojstra v razbijanju raznih skupin, ki so zaslepljeno silile pod klobuk komunizma... Naravno je, da so o njegovem delovanju bili kaj kmalu informirani tudi komunisti, saj je razdiral njihove naklepe prav v njih lastnem središču, ter ga začeli strastno zalezovati.«22 Voditelja zarotniškega Slovenskega narodnega gibanja sta se z vso vnemo pripravljala na teroristične akcije proti sodelavcem narodnoosvobodilnega gibanja in slovenski partizanski vojski. Po kasnejšem javnem priznanju je Glavač z Emrom že poleti 1941. leta »zbral okrog sebe mlade fante, ki so bili prežeti enakih idealov protikomunistične borbe... Zbral je okrog sebe ljudi, ki so bili pripravljeni v danem trenutku zgrabiti za orožje proti komunistom.. .«23 Emrovo izdajalsko delov, je obsojala vsa poštena in narodno zavedna slovenska javnost. Z Glavačevimi besedami ga celo »mnogi, tudi dobro misleči ljud- je, niso pravilno razumeli ter so njegovo delovanje smatrali nekateri za zaletelost, drugi kot škodljivo, tretji, najbolj zaslepljeni, pa celo kot narodno izdajstvo. Toda on... od začetka dela ni odstopil.. .«24 Ljudi, ki niso »pravilno razumeli« njegove izdajalske zarote, je Emer hotel z belogardističnim terorjem prisiliti k spoznanju. Zato je zasnoval napade na voditelje osvobodilnega gibanja in tudi na »dobromisleče«. Varnostna in obveščevalna služba OF je namreč o Emru ugotovila: »1. Skupno s kaplanom Glavačem je pripravljal umor uglednega katolika, ki ni sporazumen z akcijo ,bele garde*. 2. Na najetega človeka, ki je dobil za pripravljeni umor katolika že naprej izplačano nagrado 500 lir, pa se je kasneje skesal in umora ni hotel izvršiti, je bil v bližini Polhovega gradca po nalogu Fanouša izveden napad z namenom umora. Napadeni se je rešil s težkimi ranami na glavi.«25 Ugledni katolik, ki sta ga kaplan Glavač in ing. Emer sklenila umoriti, je bil dr. Aleš Stanovnik, član Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte. Za ta umor sta najela in v naprej plačala študenta Janeza Lombarja, člana akademskega kluba Zarja iz Kranja. Lombarja so belogardisti ob božičnih racijah 1942, leta zaprli in poslali v italijansko internacijo. Kasneje je šel v partizane in 21. marca 1944 padel pri Somovem mli-nu na Rupi v okraju Kranj.26 Kaplan Glavač in Emer sta hkrati snovala napade na razne klerikalne voditelje in te napade hotela naprtiti Osvobodilni fronti. Nameravala sta pobijali aktiviste Osvobodilne fronte, nekatere pa sta še ovadila okupatorjem.27 20 Prav tam. 21 »Slovenski poročevalec«, 13. nov. 1941. št. 25. 22 »Slovenec«, 3. dec. 1942. 23 Prav tam. 24 Prav tam. 25 »Slovenski Poročevalec« 9. decembra 1941, št. 29. — V tej številki je »Slovenski poročevalec« v komunikeju o izvršeni smrtni obsodbi nad Emrom prvič uporabil izraz bela garda, s katerim je označil izdajalsko zaroto proti nepokornemu slovenskemu narodu. To ime se je med slovenskim ljudstvom hitro razširilo in tako udomačilo, da so ga končno uporabljali celo okupatorji in tudi sami belogardisti, ki so se ga sicer dolgo časa na vse kriplje brezuspešno otepali. Na ime bela garda so belogardisti prvič reagirali 1. februarja 1942 v 6. štev. »Svobodne Slovenije«, glasilu Slovenske ljudske stranke in njene Slovenske legije: »Bežite! Bela garda prihajal V ponedeljek 28. jan. 1942 se je prvič pojavila na ljubljanskih ulicah: jezdeci na vrancih z belemi koci! Prav zares! Na lastne oči smo jih videli! ...« S tem so hoteli povedati, češ da je bela garda navaden partizanski bavbav. — Izraz je prenešen iz oktobrske revolucije v Rusiji, vendar slovenski pojem ni čisto ustrezen sovjetskemu, ker pri nas ni bilo državljanske vojne, ampak narodnoosvobodilna borba, ki je sicer preraščala v ljudsko revolucijo proti okupatorju in njihovim sodelavcem iz vrst domače buržoazije. 26 Dr. France Škerl, »Slovenski poročevalec« 1941. leta, op. Št. 241, (rokopis) in kazen siti spis zoper Bischofa Ernesta, obsojenega pred okrož. sod. v Ljubljani, U 528-48. 27 »Slovenski poročevalec«, 9. decembra 1941. (Konec prihodnjič) Murska Sobota, 7. februarja 1952 »LJUDSKI GLAS« Sran 3 VESTI IZ OBMURSKIH KRAJEV Novi gospodarski načrt in sidikalni občni zbori v D Lendavi Razprava o predlogu družbenega načrta, ki ga je dala Zvezna vlada delovnim kolektivom v razpravljanje, ni zavzela zaželene širine. V marsikaterem podjetju se niso otresli starih predsodkov. Preveč so »ugotavljali« lanske slabosti, premalo pa se pogovorili o perspektivnih nalogah in o tem, kako bi se dalo odpraviti lanske napake. Tudi nekateri člani delavskih svetov in upravnih odborov še niso razumeli vloge, ki jo imajo kot zastopniki neposrednih proizvajalcev na današnji stopnji družbenega razvoja. Bolehajo predvsem na pomanjkanju političnega in gospodarskega znanja, ki ga zahtevajo vodstveni posli v podjetjih. Sindikalne organizacije, ki so lani zanemarile vzgojno delo med članstvom, bodo morale letos posvečati vzgojnim nalogam mnogo več pozornosti, zlasti pa bodo morala skrbeti za usposabljanje samoupravnih organov v podjetjih. Prva preizkušnja je brez dvoma pravilno tolmačenje letošnjega družbenega načrta in naloge podjetja, ki izhajajo iz tega. V sindikalnih podružnicah podjetja »Nafte« so že končali z občnimi zbori in volitvami novih upravnih odborov. Na zborih so zabeležili 70 odstotno udeležbo članstva, člani so živo razpravljali o družbenem načrtu in predlagali ukrepe za znižanje režijskih stroškov, izboljšanje proizvodne zmogljivosti ob istočasni odpustitvi nediscipliniranih delavcev itd. Na zbo- ru sindikalne podružnice mehanične delavnice so člani predlagali odpust delavcev, ki so se pregrešili nad ljudskim imetjem. Pri »Nafti« odpuščajo tudi delavce, ki stojijo z eno nogo na svojih posestvih. Zadovoljivo sta uspela tudi sindikalna sestanka v okrajni mizarski delavnici in pri mestnem trgovskem podjetju, kjer so člani sklenili, da bodo do konca junija opravili vse predpisane strokovne izkušnje, -ok. Lepi uspehi radgonske glasbene šole Tudi v Radgoni imajo nižjo glasbeno šolo in sicer že dve leti. V tri razrede je vpisanih 83 učencev. Sola je pokazala lepe vzgojne in učne uspehe. Ob koncu prvega polletja je bilo 27 učencev ocenjenih s prav dobrim uspehom, 39 z dobrim uspehom in 17 z zadostnim uspehom. Večina učencev obiskuje klavirske ure, precej pa tudi violinske. V oddelek za pihala, ki so ga odprli letos, je vpisanih 28 učencev. Med njimi je precej učencev v gospodarstvu, -e. Pet novih ali poživljenih mladinskih aktivov V radgonskem okraju so zaključili volitve sekretariatov mladinskih aktivov. Pri pripravah na volitve se je delo nekaterih mladinskih aktivov poživelo. Živahnost pri volitvah pa daje upanje, da bodo s takim delom tudi nadaljevali. To so obljubljali tudi člani novih sekretariatov, ki bodo svoje obljube gotovo izpolnili. Med tem časom je število delavnih mladinskih aktivov naraslo od 19 na 24. Na novo so ustanovili ali le poživeli aktive v Apačah, Podgorju, Štajngrubl, Tratah in Črešnjevcih. Ker so nekateri mladinci že prej sodelovali pri kulturno-prosvetnem delu, se bodo tudi v svojem aktivu gotovo odrezali. Najdelavnejši mladinski aktiv je v Rožičkem vrhu, ki je še zelo mlad in je bil ustanovljen na pobudo mladine. Imajo svoj tamburaški zbor. Vsi mladinci so člani tamkajšnjega izobraže- valno-umetniškega društva ter se posebno uspešno udejstvujejo kot igralci v igralski družini Izkazali so se pri popravilu krajevnih cest in elektrifikacij! vasi. Črešnjevski aktiv ima 60 članov. Ta mladina je najdelavnejša pri kulturno-prosvetnem delu, pri gasilcih pa delata dve desetini. V gospodarsko šolo v Radgono in v vinogradniški sadjarski tečaj se je prijavilo 28 mladincev Radenska mladina se najbolj zanima za ljudsko tehniko ter z vnemo sodeluje tudi pri gasilcih. Kot najboljši gasilski naraščaj je dobila od domače gasilske čete priznanje v obliki diplome. Osem mladincev je v preteklem letu napravilo šoferski izpit. V avto-moto društvu sodeluje 15, v izobraževalni tečaj pa je vključenih 11 mladincev. Zelo delaven Je številčno najmanjši, šteje komaj 10 članov, aktiv v Domu onemoglih v Tratah. Vsi člani so naročeni na list »Mladino«, vsi sodelujejo pri fizkulturi, gojijo tenis, odbojko itd. V drugem polletju preteklega leta Je imel ta aktiv dve samostojni kulturni prireditvih. Zasluga tega aktiva — člani so same mladinke — je, da je bil ustanovljen na Tratah še poseben vaški aktiv. Dobri so še aktivi v Zbigovcih, v Lutvercih, v Žepovcih, v Podgorju in najmlajši aktiv na Kapeli— -ik. Komu se je nasmehnila sreča Našim naročnikom, ki bodo celoletno naročnino plačali v naprej, smo obljubili knjižne nagrade. Ker pa vsem poleg časopisa ne morema dati še posebnih nagrad, smo obljubili, da bomo izžrebali na vsakih 50 naročnikov, ki bodo pravočasno plačali celoletno naročnino za leto 1952, po enega. Temu se je odzvalo precej starih pa tudi novih naročnikov. Vendar se je pokazalo, da nekateri stari naročniki ne vedo, koliko dolgujejo za preteklo leto. Tako so nam mnogi naročniki nakazali po 300 din. Vendar smo tistim, ki so imeli dolg na naročnini iz preteklega leta, morali najprej odšteti ta dolg. S tem pa se je število naročnikov, ki so prišli v poštev za žrebanje precej zmanjšalo. Zato smo razdelili le osem v platno vezanih knjig »Preprosto življenje«, 1. februarja je uprava Ljudskega glasa pripravila žreba- nje, katero Je opravila posebna tričlanska komisija. Sreča se je nasmehnila sledečim naročnikom in bodo prejeli navedene knjige: 1. Marija Gaber, Dolnji Slaveči 127; 2. Ema Pančur, Dolnja Lendava, Kolonija nafte 14; 3. Aleksander Šarkanj, Murska Sobota, Okrajni magazin; 4. Franč Štric, vojaški vojni invalid Boreči, p. Križevci pri Ljutomeru; 5. Štefan Sraka, višji gradbeni tehnik, M. Sobota, Kopitarjeva ulica 2; 6. Jožef Černjavič, sekretar VOOF Koračice, p. Sv. Tomaž pri Ormožu; 7. Franc Žibrat, Hum pri Ormožu; 8. Janez Rajner, Grlava 24, p. Križevci pri Ljutomeru. Navedeni izžrebanci iz M. Sobote naj dvignejo knjige v naši upravi, ostalim pa pošljemo po pošti. Zabava, razvedrilo in še kaj Kmečki ljudje se pozimi, ko zapade sneg, mnogokrat dolgočasijo. V sosednje vasi je težko priti, še težje v mesto. Doma pa razen svatovščin nimajo skoraj nobene zabave ali razvedrila. Zato ponekod radi obiskujejo predavanja Ljudske univerze, a še rajši razne odrske uprizoritve. Razne vaške organizacije in društva pa imajo tudi dovolj časa, da jih lahko naštudirajo. Vendar ni povsod spretne režiserske roke, ki bi to organizirala. Brez dvoma pa tam, kjer je mnogo volje, najdejo tudi režiserja . V radgonskem okraju so zadnji čas pokazali precej zanimanja za odrske nastope. V Cerkvenjaku so pred kratkim uprizorili Gorinškovo »Rdečo kapico«, v Negovi »Veroniko Deseniško«, v Radencih pa so se pravkar predstavili s »Slabo vestjo«, v Ščavnici pa pripravljajo »Matiček se Ženi«. Pripravljajo se še po drugih vaseh, le da s pripravami še niso tako daleč, da bi o tem poročali, -e. Gospodinjski tečaj v Lendavi Od novembra lanskega leta se zbirajo lendavska in okoliška dekleta v poslopju osnovne šole, kjer obiskujejo gospodinjski tečaj. Vodstvo tečaja, zlasti voditeljica Ribeškova mama iz Dolgovaških goric, pravi, da tekmuje 27 tečajnic v pridnosti in rednem obiskovanju tečaja. Predavajo domači strokovnjaki; glavni predmeti so: politična ekonomija, vrtnarstvo, konserviranje sadja in živil, šiviljstvo, predenje in ročna dela. Često se tečajnice oglase v kuhinji lendavskega otroškega vrtca, kjer pri štedilniku preizkusijo v tečaju pridobljeno znanje. Ob zaključku tečaja, ki bo predvidoma v sredini februarja, bodo tečajnice izprašane. Po preizkušnji pa bodo priredile tovariški poslovilni večer. -ok- Obilo sreče! 19. januarja sta se na matičnem uradu v Ivanjkovcih poročila zadružnika Jožef Prijal in Marija Rajh iz Stanovne. Tako bo v ivanjkovski zadrugi ena zadružna družina več. Zadružniki jima želijo obilo sreče in uspehov v družinskem življenju ter pri delu v zadrugi. KDOR LAHKO ZASLUŽI, TUDI LAHKO ZGUBI Nepošten zaslužek se kaj zlahka rad izmuzne. To je pred kratkim občutil tudi Leopold Geder iz Rogaševec. Geder je v preteklih mesecih pri preprodaji živine neopravičeno dvigal ceno. Tako je nakupovalcem mestne klavnice v Mariboru prodal kravo za 10.750 din, čeprav je plačal za njo le 7.740 din. Zagrešil je več podobnih goljufij in tako naredil lep dobiček. Toda okrajno sodišče v Murski Soboti ga je zaradi goljufij obsodilo na 20 tisoč din denarne kazni in dobiček je hitro skopnel. Gotovo se bo v bodoče premislil, preden se bo lotil takega zaslužka. 28 gasilskih odličnjakov V drugi polovici preteklega meseca so v Lendavi pričeli s štirinajstdnevnim tečajem za izprašane gasilce Z izdatno pomočjo republiške gasilske zveze je domače vodstvo poskrbelo, da so slušatelji stanovali v poslopju lendavske osnovne šole. Prebivanje v internatu je pripomoglo k učvrstitvi potrebne discipline, koristilo pa je tudi tečajnikom in njihovim učnim uspehom. Tečaja, ki je drugi v lendavskem okraju, se je udeležilo 33 slušateljev, ki niso varčevali s telesnimi napori; kljub snegu in mrazu so praktično vadili na orodju in modernih gasilskih aparatih poklicne gasilske enote »Nafte«, V internatskem življenju se je pokazalo tovariško sožitje med Slovenci in Madžari, kar je izrednega pomena za utrjevanje enotnosti med mešanim prebivalstvom ob naši meji. Na tovariškem večeru, kjer so se tečajniki poslovili od svojih voditeljev, so pohvalili marljive slušatelje. Tečaj je opravilo 28 gasilcev z odličnim in 5 gasilcev s prav dobrim uspehom. Največ točk so odnesli v svoje čete Pavle Miholič iz Kobilja, Jože Juretič iz Kapce, Stanko Mlinarič iz Mostja in Štefan Tenenčak iz Kobilja. Vsi tečajniki so prejeli podčastniške diplome, vidni gasilski strokovnjaki in voditelji pa diplome o priznanju oficirskega čina v gasilstvu. V učnem programu je bil tudi predmet o protiletalski zaščiti in spoznavanju bojnih sredstev ter plinov. Predaval je protiletalski strokovnjak iz poverjeništva za notranje zadeve. Bližajoča se združitev prekmurskih okrajev Je vzpodbudila gasilce, da so se odločili za ustanovitev kluba gasilskih častnikov in podčastnikov, ki bo nadomestil okrajno gasilsko zvezo z nalogo, da poveže gasilske vrste in skrbi za nemoten razvoj gasilstva v prekmurskih vaseh. Na poslovilnem večeru so izvolili iniciativni odbor, ki bo uresničil skupni sklep gasilskih voditeljev. Nenavadna tatvina V Črensovcih v lendavskem okraju so pred tedni registrirali nenavadno tatvino; iz poslopja osnovne šole je zmanjkal ves inventar ljudske knjižnice s katalogom vred. Predvidevajo, da je bilo v knjižnici blizu 200 leposlovnih knjig. Ker so odgovorni tatvino prikrivali, prevladuje mnenje, da je iskati storilca med ljudmi, ki so poznali razmere na šoli. Brez dvoma je za tatvino odgovoren tudi knjižničar, ki je malomarno opravljal zaupane mu posle in tatvino ni pravočasno prijavil pristojnim oblastem. -ok- Vse za lastno korist V začetku januarja so tudi na Runču pričeli s tečajem protiletalske zaščite. Obiskujejo ga tudi vaščani iz, sosednjega Žvaba. Po zaključku tega tečaja pripravljajo še enega podobnega. Na sedanjem tečaju predavajo o gasilstvu Maks Meško, poverjenik gasilskega društva Gornji Ključarovec o sanitetni službi učiteljica Berta Zalerina in o ruševinah Viktor Pučko iz Ključarovec. Obiskovalci predavanj z zanimanjem sledijo predavateljem, saj bodo ob zaključku polagali izpite. Ivo Besede naših bralcev Tečaj protiletalske zaščite in mladina Zimski čas v mnogih krajih koristno uporabljajo za razne tečaje. Poleg drugih imajo v več krajih tečaje protiletalske zaščite. Pri Tomažu imajo na tečaju protiletalske zaščite predavanja dvakrat tedensko. Predavata šolski ravnatelj Ignac Oman in komandir predvojaškega centra Janko Kukol. Na predavanjih se obiskovalci seznanijo: s sestavom organizacije, nalogami organizacije, bojnimi kemijskimi sredstvi, z nalogami sanitetne službe, kemijske službe, obveščevalne službe, zažigalnimi sredstvi, kako nuditi prvo pomoč poškodovanim in s sodelovanjem gasilstva. Vendar pri Tomažu ljudje niso pokazali za predavanja dovolj zanimanja. Od 900 prebivalcev prihaja na predavanja le 18 do 20 ljudi in to po večini starejši ljudje. Kje pa je mladina, ki se pozimi mnogokrat dolgočasi? Ker ni mladinske organizacije, je mladina prepuščena sama sebi Zato rada zahaja v gostilne, na razne plese, pijančuje ter se pretepa, da si vsaj tako preganja dolgčas. Kaj pa k temu rečejo starši? Ali ni predvsem njihova dolžnost, da skrbijo za pošteno zabavo in razvedrilo svojih otrok? Tomaževska mladina pa je že pokazala, da je voljna delati, saj so se vsi mladinci predvojaške vzgoje udeležili dela na gradnji proge Doboj—Banjaluka in so bili dvakrat udarni. Le več vzpodbude in pomoči ji je treba dati, pa bodo gotovo tudi oni postali koristni člani raznih organizacij in društev. I. O. Avstrijec se je čudil — ali posmehoval V drugi polovici januarja se je pred poslopjem KLO Gornja Radgona ustavil avtomobil, ki je privozil od Radencev. Iz avtomobila je stopil mož in po nemško spraševal, kjer je mehanična delavnica. Ker mu vprašanja oseba ni vedela po nemško odgovoriti, je poklicala miličnika. Tujec se je začudil in vprašal, kje se pravzaprav nahaja, da se mu čudno zdi, kdaj je prevozil čez Muro. Gotovo je poznal našega miličnika po uniformi, zato je možno, da se je bolj posmehoval, kot resno spraševal. Zakaj? To je povedal takrat, ko mu je miličnik pojasnil, da je še vedno v Jugoslaviji. »Mislil sem, da sem že v Avstriji, ko na tej stavbi vidim tako lep nemški napis.« Radgončani, ali bomo še dovoljevali tako posmehovanje? To je stvar nas vseh, da take napise odstranimo, še najprej pa, da ga odstranimo s poslopja, kjer ima svoje pisarniške prostore naša ljudska oblast, naš KLO. Na tem poslopju še Za vsakega nekaj Elektrika je kaj čudna stvar. Po žicah ti nevidno prileti čez hribe in doline in zasveti v kmečkih hišah po naših vaseh ali raztresene po hribih. Tako so ugibali Runčani, ko jim je 17. januarja zvečer prvič zasvetila električna luč. Še takrat, ko je zasvetila elektrika, so nekateri maloverni zmajevali z glavami. Zato ni čudno, da so odkimavali takrat, ko so začeli postavljati drogove. Ni pa odkimavala mladina, ki je skupno z učitelji in še nekaterimi vaščani najbolj krepko prijela za delo. V Stanovnem še nimajo pri vseh hišah elektrike, pa so kljub temu že spoznali njeno koristnost. Morda so naprednejši od nekaterih sosedov. Pripravili so ves material v želji, da bi ga električarji čim hitreje namestili in napeljali v hiše. Teh pa ni in ni. Zato je zaenkrat le del vasi do Škalibrovih zagledal električno luč v svojih hišah. Elektrika pa je tudi kaj muhasta stvar. Ljudje v mestih, kjer petrolejk tako rekoč skoraj ne poznajo, so se že zbali, da se bodo z naletavanjem snega morali - navaditi na zimsko spanje. Poslušal sem Sobočane, kako so se jezili. Pri tem pa niso hoteli upoštevati, da ni bila kriva elektrika temveč sneg. Zakaj pa je potrgal električne poti — žice. Nekateri pa so se jezili na električarje, zakaj jih hitreje na zavežejo. Trinočna tema še trdnega človeka spravi iz ravnotežja, posebno če ne more spati. Proti koncu januarja sem v soboški gostilni naletel na za- nimiv tečaj. Neki zidarski mojster — pravzaprav zidar, ki je želel postati mojster — je na tečaj za mojstrski izpit poslal svojega namestnika, sam pa je rajši sedel v gostilni. Ker pa se mu je le zdelo, da tako pridobljeno znanje ne bo zadostovalo, je želel, da bi mu pri kosilu predavatelj ponovil vse, kar je dopoldne predaval. Pa ni šlo, čeprav nekateri trdijo, da so jedrnate in kratke besede najboljše. Za izpit je treba znati kaj več kot samo nekaj besed. To se bo gotovo prepričal tudi mojster Fras, ki trdi, da izpit že ima, in sicer pol slovenskega pol italijanskega, le da mu ga nočejo upoštevati. »Ne boš me, ne,« je godrnjal gost, ko je zapuščal krajevno gostilno v Križevcih. »To pa je že višek odiranja Naročim in plačam 2 dcl vina, v vrček ga dobim pa le dober 1 dcl. Ne vem, ali gostilniško osebje misli, da sem tako pijan, da tega ne opazim, in ali si želi na račun gostov postranski zaslužek. Ta primer pa me je izučil. Ne boš me več, ne.« O agilnosti cezanjevških gasilcev še nismo ničesar slišali. Na skupščini pa so se kar dobro odrezali. Za strokovno vzgojo članstva so mnogo naredili. Vključene imajo mnogo mladine. O disciplini so poudarjali, da bi morala biti še boljša. Pri kulturno-prosvetnem delu so zelo agilni. Dobro povezavo imajo z vaško kulturno-prosvetno skupino. O delu izvenarmadne vzgoje in PLZ pa nismo na skupščini ničesar slišali. So pozabili poročati ali niso nič naredili? Najrazličnejše gotovo otroško perilo srajčke, hlačke, pajace itd. ima v veliki izbiri in po zelo ugodni ceni MESTNO ŠIVILJSTVO, Murska Sobota Titova ulica 19 (prejšnji otroški vrtec). Oskrbite si za pomladan- pravočasno semena sko setev Obveščamo državna posestva, KDZ, KZ in kmetovalce, da imamo na zalogi jaro pšenico po 40 din, jari ječmen 34 din, oves 30 din, ajdo 40 din za kg. Vsa semena so očiščena in razkužena. Potrošniki, zahtevajte pri svoji kmetijski zadrugi naša priznana zelenjadna in cvetlična semena samo v originalnih barvastih vrečicah, ki imajo žig: »1952«! Svarimo pred nakupom, starih vrečic, ker za njih ne jamčimo! Ako še niste naročili, naročite takoj, ako hočete prejeti semena pravočasno! Naročila pošljite direktno na Semenarno v Ljubljano ali na Semensko postajo Ljutomer in Murska Sobota. SEMENARNA ZA SLOVENIJO LJUBLJANA Semenska postaja Ljutomer. pOdjetje KNJIGOVEZNICA Murska Sobota, Titova ul. 8 sprejema v vezavo: poslovne knjige, zapisnike, uradne liste, revije, časopise, romane, molitvenike ter druge knjige. Izdelujemo: spominske knjige, albume, poslovne kartoteke, razne mape in druga v stroko spadajoča dela. LEPA IZDELAVA! CENE KONKURENČNE ! Kdo bo šahovski prvak Lendave? V lendavskem šahovskem klubu so bila v januarju zanimiva srečanja, ki so presenetila ljubitelje šahovske igre. V brzoturnirju za klubsko prvenstvo v januarju je sodelovalo 14 članov; zmagal je Franjo Škarabot z 12 točkami, 2. in 3. mesto si delita Ivan Kranjec in Štefan Šinko, ki sta naštela po 10 in pol točke. V brzoturnirju, ki ga je or- ganiziral klub na dan 28. januarja t. l., je zasedel prvo mesto dr. Nemec (prvokategornik mariborskega »Branika«) z 9 točkami. Sledijo: Škarabot 8 točk, Čisar 8 točk, Kranjec in Šinko 7 točk. Nastopilo je 11 šahistov. Prvokategornik dr. Nemec iz Maribora je igral tudi simultanko proti 22 domačinom; dobil 14 partij, remiziral 3 partije in 5 partij izgubil. Po eno točko je prepustil borbenim šahistom: Škarabotu, Sinku, Novaku in Grimšiču ter remiziral s Simonom, Kranjecem in Kerčmanom. Pred dnevi je pričel brzoturnir za prvenstvo Lendave. Za naslov prvaka se poteguje 20, izbranih Šahistov. V šestem kolu vodi Aleksander Čisar s 6 točkami O bodočih rezultatih bomo poročali. OBVESTILO Po sklepu občnega zbora z dne 27. 1. 1952 preide Kmetijska zadruga z. o. j. v Vogričevcih, okraj Ljutomer, s 1. 2. 1952 v likvidacijo. Pozivamo vse upnike in dolžnike, da v roku enega meseca od dneva objave prijavijo svoje terjatve, odnosno poravnajo vse dolgove. Po izteku tega roka se prijav ne bo upoštevalo, dolžnike pa se bo izterjalo sodnim potom. Likvidacijska komisija KZ v Vogričevcih MALI OGLASI Beseda: navadni tisk 4 din; debeli tisk 5 din. Za pismeno dajanje naslovov je priložiti v pismu 15 din v znamkah! ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ (»Sing -cilincj. stroj) prodam. Čemel Ivan, Žrnova 13, p. Slatina Radenci. Žepni koledarček za leto 1952 še lahko dobiš v prodajalni časopisov (Zaplatič) v Murski Soboti za 3 din. Razveljavljam izgubljeno delavsko knjižico št. 2352514 na ime Franč Čerpnjak, Ropoče. vedno stoji velik in pregleden napis »J. J. Kaufmann«. Po sedmih letih tega gotovo nihče več ne rabi Gotovo si nihče ne Želi, da bi nas nemški napisi še spominjali na nemško fašistično okupacijo. E. S. Še vedno protekcija... 19. in 20. januarja je ljutomerski kino pritegnil mnogo obiskovalcev. Pri blagajni je bil velik naval, zato je bilo težko dobiti vstopnice. Mnogi ljudje pa si predstave niso mogli niti ogledati, ker so bile vstopnice že v naprej razprodane. Pa ne zato, ker so prišli po vstopnice prepozno, temveč zato, ker je mnogo vstopnic bilo rezerviranih. Tudi sam sem bil med reveži, ki niso dobili vstopnice, ker je prodajalka rekla, da so že vse razprodane. Ko pa sem nekaj časa stal pred blagajno, je za menoj prihajalo še precej ludi, ki so dobivali vstopnice, ker so jih že prej rezerviral!. Menim, da to ni prav, kajti vstopnico si lahko rezervira le dober znanec ali prijatelj. Kaj pa mi ostali? Pripomnil bi, da se slične protekdje pri prodajalki vstopnic doživljajo večkrat Če pa že uprava kina ali prodajalka vstopnic ve, da je za nekatere filme med občinstvom večje zanimanje, zakaj ne pripravi več predstav, da bi si film lahko ogledal poslednji, ki si to zaželi? Z dobro volje se bodo te neprijetnosti gotovo dale odpraviti. Obiskovalec. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 7. februarja 1952 Delo sadjarskih odborov pri KZ V našem okolišu, zlasti v nekaterih predelih, je sadjarstvo bitno vprašanje, ker je kmetovalcem donašalo precejšnje denarne dohodke. Ni še dolgo temu, ko smo samo iz soboškega okraja izvozili več sto vagonov dobrega sadja v inozemstvo in druge predele naše države, predvsem v Vojvodino. Naše sadje, predvsem jabolka so bila živobarvana, aromatična, zelo okusna, zato so kupci radi posegali po njih in jih primemo plačevali. Razen izvoza pa je domača potrošnja bila tudi zelo velika. Na sadnem drevju pa so se v zadnjih letih pojavili razni škodljivci, predvsem ameriški kapar, ki nam je to cvetočo, donosno panogo tako rekoč uničil. Brez dvoma lahko trdimo, da je uničena polovica drevja, druga polovica pa bo kmalu uničena. Tako katastrofalen propad je -bil možen le zaradi tega, ker so sadjarji gledali križemrok to uničevanje. Ne smemo vso krivdo valiti na kaparja, ker je krivda sadjarjev samih bila prav tako velika, zakaj niso skrbeli in branili sadno drevje pred napadom kaparja. Če hočemo rešiti še obstoječe nasade in obnoviti sadjarstvo z novimi nasadi, je zadnji čas, da začnemo z organiziranim načrtnim delom. Skupno delo in sodelovanje vseh sadjarjev je predpogoj za uspešno načrtno delo, ki se ga pa lahko lotimo v organizaciji sadjarskih odborov pri kmetijskih zadrugah. Navajamo nekaj misli o delu sadjarskih odborov.. Kakšne naloge naj imajo sadjarski odbori? 1. Strokovni pouk članstva. V splošnem lahko ugotovimo, da velika večina naših kmetovalcev nima niti najmanjšega znanja o sajenju, oskrbi, škropljenju boleznih in škodlivcih sadnega drevja. Zato se ni treba čuditi, da so naši sadovnjaki skrajno zanemarjeni in bolj podobni divje rastočemu gozdu kot sadovnjaku. V takih sadovnjakih ni mogoče pridelovati kvalitetnega sadja, kakršnega zahteva svetovni trg. Če hočemo imeti napredno sadjarstvo, moramo najprej vzgojiti napredne sadjarje. Zavedati se moramo, da sadjarstvo, kakor tudi ostale kmetijske panoge, zahtevalo mnogo znanja in praktičnih izkušenj. Le taki ljudje lahko dobro oskrbujejo sadovnjake in pridelujejo mnogo dobrega sadja, s katerim lahko tekmujejo s sadjarji kmetijsko naprednih držav. Takšen pouk oziroma strokovno vzgojo članstva lahko doseže sadjarski odbor z a) čitanjem strokovnih člankov na sestankih in razpravljanjem o tem; b) medsebojno izmenjavo izkušenj; c) povabilom predavateljev-specialistov v sadjarski stroki; č) prirejanjem poučnih izletov v napredne sadne okoliše; d) prirejanjem sadnih razstav. Ne moremo si predstavljati plodonosnejšega izkoriščanja časa vsakega sadjarja ob dolgih zimskih večerih kot razgovor s sadjarji o delu za napredek sadjarstva; ali poleti se v nedeljo popoldne sestati v sadovnjaku dobrega, naprednega sadjarja, ogledovati sadno drevje in se pomenkovati o dobrih stvareh in napakah. Torej prva in osnovna naloga sadjarskega odbora naj bi bila vzbuditi veselje in ljubezen do sadjarstva, predvsem pa k temu pritegovati kmečko mladino. 2. Izdelati načrte za nove napade s pomočjo sadjarskih strokovnjakov, državnih institutov in ustanov. Menimo, da so si že vsi kmetovalci-sadjarji na jasnem, da po starem načinu ni mogoče obnoviti propadajočega sadnega drevja. Sajenje posameznih mladih drevesc med staro, okuženo drevje je že v naprej obsojeno na neuspeh. Škoda ze denar, ki ga za to izdamo. Ravnati se morama po vzoru nekaterih zapadnih naprednih sadjarjev in odločiti za napravo večjih nasadov po najnovejših izkušnjah in dognanjih. Novi nasadi morajo biti tako urejeni, da je možno uporabljati mehanizacijo, ker le-to nam bo omogočilo konkurenco na svetovnem trgu. Kdor ima zemljišče na primernem mestu in dovolj veliko, bo lahko sam napravil nov nasad. Toda pri naših posestnih razmerah in razdrobljenih parcelah mnogokrat posamezniku ne bo mogoče narediti novega nasada po modernih načelih. Lahko pa reši nalogo skupina kmetovalcev, ki imajo parcele v eni legi. Ti kmetovalci se pač odločijo, da bodo napravili nov nasad po enotnem načrtu na določeni zadružni površini. S tem sploh niso dotaknjene njihove lastninske pravice, ker bo vsak delal le na svoji zemlji —imajo pa možnost skupno uporabljati razne stroje in priprave za nego celega sadovnjaka. Sadje bo obiral vsak na svojem drevju, ki je na njegovi parceli, m bo pridelek tudi njegov. Jasno pa je, da se zavežejo vsi lastniki takšnega nasada, da bo vsak na svojem oskrboval in negoval sadno drevje po istih in sicer najboljših načelih. Za skupno opravljeno delo — n. pr. škropljenje z motorno škropilnico — pa prispeva vsak udeleženec po številu dreves, ki so na njegovem svetu in jih on izkorišča. V pogodbi, ki jo bodo med seboj sklenili, pa lahko določijo še druge obveznosti in medsebojno sodelovanje. Kmetijske zadruge pa imajo možnost urediti zadružne na- sade tudi na zemljišču, ki je last splošnega ljudskega premoženja in je že sedaj v upravljanju KZ. V kolikor so ta zemljišča primerna za sadne nasade, je najbolje, v ta namen jih uporabiti. Ko bo sadno drevje začelo roditi, bo KZ imela lep dohodek. Obenem pa opravljajo propagandno delo za obnovo sadjarstva, ker z delom pokažejo, kaj se da narediti in kako. Naprava novega nasada sadnega drevja po modernih načelih ni tako enostavna zadeva, kot si to nekateri ljudje mislijo. Če hočemo imeti rentabilen, donosen nasad, moramo upoštevati lego in sestav zemlje, primerno pripravo zemlje, zanesljiva, dobra drevesa, pravilno razvrstitev, obrezovanje, razdaljo in sajenje, primerno obliko in sorte, ki se med seboj zanesljivo oprašujejo itd. Za pravilno izvršitev vseh teh del pa je nujno potrebna pomoč strokovnjakov specialistov, ki pa jih ni na razpolago za majhne površine, na katerih že tako ni mogoče napraviti vzornih nasadov, ampak le na večjih površinah. 3. Skupno naročanje dreves iz zanesljivih drevesnic. Dober, trajen in rodoviten nasad lahko pričakujemo le od dobrih, zdravih drevesc, ki jih gojijo zanesljive drevesnice pod strokovnim vodstvom, ki nam nudijo jamstvo glede podlage, čepičev itd. Z dobrimi drevesnicami pa lahko ima stike le organizirana, večja skupina kmetovalcev. 4. Skupno naročanje sadjarskih potrebščin preko KZ na podlagi seznama sadjarskega odbora, kakor razno orodje, škropiva, umetna gnojila in ostali material. Ako sestavijo člani-sadjarji naročilo potrebnih stvari, bodo dobili, kar bodo želeli in kar bodo resnično rabili, ne pa tisto, kar bi jim nekdo trenutno ponujal ali pa kupil poslovodja, trgovec, ki se morda niti ne razume na te stvari. Na ta način se trgovska poslovalnica KZ izogne nakopičenju nepotrebnega blaga, sadjarji pa imajo na razpolago, kar rabijo. 5. Naročanje ozir. nakup večjih strojev v zvezi z mehanizacijo sadjarstva in sicer: traktor, motorni okopalnik, motorne škropilnico itd. Menimo, da si nihče ne dela več utvar, da bi lahko tekmovali z mehaniziranim inozemskim sadjarstvom z našimi zastarelimi metodami dela. Mehanizacija nam omogoča pridelovanje kakovostnega sadja po nižjih cenah. Ker pa si posameznik — mali sadjar — ne more nabaviti takih strojev, lahko pride do njih le s pomočjo KZ — sadjarski odbor ali pa KZ — strojni odsek, kar je odvisno od okoliša oziroma krajevnih prilik. 6. Izkušnje zadnjih let so nam pokazale, da pri sedanji neorganizirani in razdrobljeni proizvodnji nismo kos raznim sadnim škodljivcem in boleznim, ki nam pretijo z uničenjem našega sadjarstva in sadnega pridelka. Dokler ne bo organizirana in načrtna borba proti škodljivcem in boleznim, je brezuspešno in nesmiselno misliti na obnovo sadjarstva. Doslednejša brezbrižnost in neorganizirana obramba je uničila naše sadjarstvo, ki ga bo možno ponekod še rešiti, če ne bomo predolgo odlašali. V izvrševanju teh nalog imajo sadjarski Odbori KZ ogromne možnosti plodonosnega dela v korist svojih članov. 7. Na šesto točko priključujemo še sedmo: Borba proti zanikrnim sadjarjem, ki niso nič manjši škodljivci sadjarstva kot ameriški kapar in drugi. V sadovnjakih imajo zanemarjeno, staro sadno drevje, ki je brez vsake koristi, je pa pravo leglo najrazličnejših škodljivcev in bolezni. Te se od tamkaj širijo naprej na ostalo drevje. Tak škodljivec zanikrnež se ne zmeni za oblastne odredbe o čiščenju in škropljenju sadnega drevja, o poseku propadlih sadnih dreves itd. Živi življenje zaostalosti in zanikraosti. V svoji zanemarjenosti se počuti še prav dobro. Kaj mu mar, če dela škodo ostalim sadjarjem! Ali pa ostali napredni sadjarji morajo trpeti takšno ravnanje? Ne! Če imamo uničevalna sredstva za razne škodljivce, bomo našli tudi za takšne malomarneže. Najprej jih bomo opozorili in poučili o njihovih dolžnosti do ostalih sadjarjev, če to ne bo zaleglo, potem pa bomo uporabili vso strogost in možnost kaznovanja po zakonih in uredbah. Proti takim ljudem ne smemo biti popustljivi, kakor nismo proti kaparju. V takih primerih imajo sadjarski odbori pri KZ važno vzgojno delo ali pa uporabiti silo zakona, pa bodo naši sadovnjaki kmalu lepši. 8. Prodaja — vnovčevanje sadja. Prodaja pridelkov je bila vedno najbolj pereče vprašanje v vseh državah in tudi pri nas v stari Jugoslaviji. Naše maloposestne razmere, mali obrati z majhno proizvodnjo, niso imeli možnosti neposredne povezave s potrošniki. Zato se je med pridelovalce in potrošnike vključil posredovalec-trgovec. Trgovci so bili navadno podjetnejši in premožnejši ljudje, kot so mali kmetovalci. Oni so bili združeni v svojih organizacijah in so določali cene. Mnogi trgovci so pri prekupčevanju s sadjem več zaslužili; kot so dobili kmetovalci za ves trud in stroške pridelovanja Takšno trgovanja ni bilo v prid sadjarju niti potrošniku. Za takšno stanje pa ne moremo vso krivdo zvaliti na trgovce. Oni so bili pač ljudje, ki so znali izkoristiti prilike za zaslužek, ki jim jih je nudil neorganiziran mali pridelovalec. Proizvodnja malih sadjarjev nima nikakršne enotnosti, je breznačrtna in se sploh ne ozira na potrebe domačega in svetovnega trga. Pridelki so kakovostno slabi in jih posameznik ima le v malih količinah. Zaradi tega se je vključil posredovalec, ki je zbiral majhne količine, jih sortiral, to je pripravljal za domači trg in izvoz. V kolikor je bil njegov zaslužek v mejah izvršenega dela, je bil upravičen, ker je delal in odpravljal pomanjkljivosti malih pridelovalcev Toda ta zaslužek je bil vedno večji in je šel v škodo pridelovalcev. To dejstvo so že zdavnaj ugotovili napredni kmetovalci v raznih državah. Zato so ustanavljali zadruge, ki so vnovčevale njihove pridelke. Pridelovalci dosežejo boljše cene, za- druge pa z zaslužkom gradijo skladišča za sadje, nabavljajo razne stroje in potrebščine za pospeševanje sadjarstva. Tako ostanejo vsi dohodki v lasti organiziranih pridelovalcev. Prvenstvena naloga sadjarskih odborov pri KZ je tudi organizirati vnovčevanje sadja, ker od uspešne rešitve tega je v veliki meri odvisen razvoj in donosnost sadjarstva. V ta namen je potrebno: a) graditi primerna skladišča v večjih centrih, b) prostore za sortiranje in pakovanje sadja, c) vzgajati člane pridelovalce za pravilno obiranje sadja, č) odpadlo sadje predelati v jabolčnik, sadni kis, žganje itd. in d) urediti za to primerne prostore. . Iz tega kratkega opisa je razvidno, kako lep in širok delokrog ima sadjarski odbor KZ pri pospeševanju sadjarstva. Sedaj pozimi je mnogo časa, da lahko o tem razmišljamo in takoj pristopimo k delu. Vsako odlašanje pomeni veliko gospodarsko zgubo, ker smo že tako mnogo zamudili. V nekaterih krajih našega okoliša je sadjarstvo prvenstvene važnosti in od njega je odvisen gospodarski napredek in življenje ljudstva. Toda ustanoviti sadjarske odbore pri KZ še ne zadostuje, temveč je potrebno izvoliti delavne, sposobne, za sadjarstvo vnete odbornike, ki bodo dejansko delali — seveda ob sodelovanju vsega članstva — in uresničili postavljene delovne načrte. Okrajno združenje KZ pa mora imeti strokovno sposobnega uslužbenca, ki bo dajal nasvete, pobudo in tudi nudil dejansko pomoč sadjarskim odborom pri njihovem delu, O tem je treba razmišljati in razmisliti prav v sedanjem času, pred občnimi zbori KZ. ter pripraviti predloge in načrte, da bodo na občnem zboru lahko naredili ustrezne sklepe in čimprej začeli z delom. V vzornem sadovnjaku Nova uredba o plačah učencev v gospodarstvu Ta uredba predvideva, da učencem v gospodarstvu v drž. gospod, podjetjih, drž. obrtniških delavnicah ter v delavnicah onih poklicev, ki jih ni zajela uredba o plačah delavcev in učencev posameznih gospodarskih panog, pripada mesečna plača po letih učenja. Prvo leto učenja bodo učenci prejemali 1000 din mesečno, drugo leto 1500 din, a tretje leto 2000 din. Plače po tej Pajki kot vremenski napovedovalci Pajki imajo dobro razvit čut za vremenske spremembe. Že stari Grki so opazovali veliko sposobnost pajkov. Konrad von Backenber pa je sredi 15. stoletja zabeležil v svoji knjigi: »Kadar pajki odstranijo pajčevine, je to zanesljivo znamenje, da bo deževalo.« Preden začne deževati, postane ozračje vlažno. Pajki čutijo vlago, ker vpliva na njihovo predenje pajčevine. Ko začno plesti pajčevine, lahko računamo, da se bo vreme zboljšalo. Naravoslovci so ugotovili, da se pajek pred dežjem umakne v svojo luknjico. Naš domači pajep more napovedovati vreme za poldrugi dan vnaprej. uredbi se bodo plačevale mesečno za nazaj in sicer od 1. jan. 1952. Ozebline Ljudje se jezijo na njih in iščejo zdravil. Ni treba mnogo postopati na hudem mrazu, pa jih je že čutiti. Kako neki mora biti šele vojakom na fronti, ki nimajo vedno toplega zavetišča Zato so iskali zdravila proti ozeblinam. Kakor kaže, so ga tudi našli. Uprava ameriške vojne sanitetne službe na Koreji meni, da četam Združenih narodov ne bo več grozila nevarnost, da bi pozimi vojaki na Koreji zmrzovali, oziroma da bi jim zmrznile noge. Uporabljati so namreč začeli poseben prašek, ki prepreči znojenje nog. Noge zmrznejo človeku navadno zato ker se mu znoje, znojenje pa učinkuje v tem primeru tako, kakor če stoji človek na ledeni plošči. Pod vplivom novega praška napravi naravna telesna toplota učinkovito oviro proti hudemu mrazu v čevljih in nogavicah. Suh mraz potem nogam ni več nevaren, če ni prav posebno oster, ker se ne pote čete Združenih narodov dobivajo prašek skupaj z živili. GRIČKI V A N C : BRATOVA KRI »To pa je res vesela zadeva. Martin me je poprosil, da bi stopil z njim na ta zadnji pomenek pred poroko. Zakaj pa ne. Nič lažjega kot to. Naš Martin ni karsibodi in tako visoko tudi ne sega, da ne bi mogel doseči. Zato se mu ni bati, da bi dobil košarico. Vi Sršenovi pa ste tudi kmečka korenina, da malo takih. Zakaj se torej ne bi mogla poročiti. Pri Čukovih snaha ne bo živela v pomanjkanju. Vaša hčerka pa, vem, da tudi ne bo ostala brez primerne dote,« je zgovorno razlagal Matija. »O, seveda! Kdo pa želi večjo srečo svoji hčerki kot njen oče?! Zato bom tudi poskrbel, da si nihče ne bo brusil jezika zaradi njene dote. Za Martina pa sem tudi slišal, da ne pozna pomanjkanja. Kdo pa bi imel denar, če ne takle »trgovec« ... »To pa, to; prekupčevanje pa res ni napačen poklic,« je pritrdil Martin; »seveda, če se razumeš.« Po uvodnih besedah so prešli na določnejše stvari o doti. Takrat so se Sršenu začele besede bolj zatikati, kajti Matija in Martin sta želela, da določno pove, koliko bo dal Anici za doto takoj in koliko pozneje. Martin je želel, da bi Anica dobila čim več takoj, da mu ne bi bilo treba čakati na tastovo smrt. V vasi pa je navada, da so za takojšnjo doto dajali le manjše stvari, ostalo pa šele kot dediščino po smrti. Tudi Sršen je želel tako, ker se je sam sebi zdel še mlad gospodar. Zato se dolgo niso mogli zediniti. Končno pa je rajši popustil, kakor da bi izgubil takega zeta. Medtem so se pod oknom zbrali fantje, ki so opazili, kaj se v sobi godi. Snubitev je vedno bila posebnost za fante, a še posebno, če snubec ni bil vaščan. Skozi okenske zavese so opazovali v sobo. Čeprav skozi dvojne šipe v oknih niso razumeli vsega pogovora, so mnogo uganili. Pri tem jih ni mogel motiti niti decembrski mraz. Nekateri so se stiskali ob oknu in opazovali, drugi pa na dvorišču ali cesti preskakovali z noge na nogo, da bi se jim ugrele. Ti, ki so bili pri oknu, pa so razločno slišali, ko je gospodar zaklical: »Mati, prinesi no ocvirke!« To je pomenilo, da so sklenili zakonsko kupčijo. Po stari navadi so morali najprej poskusiti ocvirke in šele potem so se lahko gostili z ostalimi dobrotami. Ko je gospodinja prinesla iz kuhinje ocvirke, so šele ugotovili, da Anice ni. Sršenova sta se radovedna spogledala, kakor bi drug drugega molče vprašala, češ, ali veš ti. Sršen je v zadregi nalahno skomignil z 6 rameni kot v odgovor, da ne ve. Sršenka pa se je hitro znašla in rekla: »K sosedovim sem jo poslala. Veste, da me ženske imamo ob takih prilikah mnogo skrbi. Saj se bo kmalu vrnila.« Sršenka je stekla k sosedovim. Da se ji ne bi bilo treba srečati s fanti, ki so stali pod oknom in na cesti, je stekla čez dvorišče in sadovnjak. Anico mora čim prej najti. Kajti če bi fantje opazili in razglasili po vasi, da se je Anica pred snubcem skrila, bi bila za njih velika sramota. Ko ljudje že tako mnogo govore. To jo je gnalo s tako silo, da ni utegnila oprezovati okrog sebe. Fantje pod oknom so opazili, kaj se je v sobi zgodilo, zato sta dva sledila Sršenki. Skozi okno pri sosedovih sta opazila, kako je Sršenka bila zaprepaščena, ko so ji povedali, da Anice ta večer ni bilo niti na spregled. »Le kam se je skrila? Ali je pobegnila?« je ugibala Sršenka. Pa si ni vedela pojasniti, kje naj jo še išče. Stekla je domov po prejšnji poti. Bolj nagonsko kakor premišljeno je udarila na vrata svinjske kuhinje, ko je tekla mimo, in zaječala: »Anica!« V kuhinji je nekaj zaropotalo. To je bil majhen prostor zraven svinjaka, kjer so v velikem kotlu kuhali za svinje. »Anica, ali si tu?« je vprašala Sršenka e čudnim, pol obupanim pol veselim, glasom. »Pustite me, mati!« je prosila Anica z ihtečim glasom iz kuhinje. »Kaj?! Tukaj paseš svojo trmo, jaz pa letam okrog in te iščem!« se je razjezila mati in ukazala: »Hitro z menoj!« Anica se je vdala, ker ni imela več moči, upirati se materi. Takrat še ni vedela, da se je Jože prav ta večer vrnil. Še vedno ihteč ji je skrušeno sledila. V kuhinji ji je mati ukazala, naj se hitro umije ter uredi svojo obleko in lase, kot se za to slavnost spodobi. Hči je brez vidnega odpora spolnjevala materina povelja. »Se je že vrnila,« je dejala mati, ko jo je tako urejeno pripeljala v sobo. Čukov Matija ji je stopil nasproti in se predstavil kot Martinov stric. Nato jo je peljal k mizi, kjer sta sedela Sršen in Martin. »Tu je naša nevesta. Sedaj pa lahko nadaljujemo, saj gotovo nima nič zoper to, kar smo se pravkar pomenili. Mladi se med seboj take stvari že prej pomenijo,« se je zasmejal, kakor da bi odkril veliko skrivnost. Pristavil je stol tik k Martinovemu. »Tule se vsedi, nevestica, tik ženina!« Anica se je brez besed vsedla na ponujeni stol. V obraz je bila bleda in potrtost se je brala na njem. Ostalini se to ni zdelo nič nenavadnega. Saj so skoraj vse kmečke neveste bile ob snubitvi take, čeprav bi nekatere najrajši zavriskale od veselja. Martin ji je ovil svojo moč- no desnico okrog pasu in jo za trenutek stisnil k sebi. Anica se ni branila niti ga ni pogledala. Spustila je roke na svoja kolena in srepo zrla v rob mize. Ni se mogla več upirati — niti v mislih ne. Le jezila se je na Jožeta, ki ji je gotovo postal nezvest; drugače bi moral priti, ko je prejel njeno zadnje pismo, ki je bilo polno tožb in skoraj obupa. Kdo pa ji lahko še pomaga, če Jože ne? Kam naj sama pobegne? — Druge rešitve ni, ko vdati se v usodo in postati Martinova žena, čeprav ve, čeprav čuti, da z njim ne bo nikoli srečna. Tukaj so ji zastale misli, oziroma se tako zmedle, da ni mogla razmišljati naprej. Kot avtomat je sprejemala vse, kar se je okrog nje godilo, vendar je le na pol zaznavala. Ostali so se smejali, jedli in pili... Tudi Anica je brez odpora, molče sprejemala ponujane stvari, čeprav je le malo pokusila. VI. Korenčkovi so se pravkar spravljali k nočnemu počitku. Pa je domov privihral Ivan. Ker je v hiši bila še luč, Je ropotajoč priletel v sobo, kot bi ga kdo preganjal. Ko je zaloputnil vrata, pa je za trenutek obstal, kakor da je pozabil, zakaj je tako prihrumel v sobo. Ali pa se mu ni zdelo vredno povedati, kar je pravkar mislil. V zadregi je le vprašal: »Še ne spite?« »Ne. ker smo čakali tebe,« mu je odgovorila sestra nekam skrivnostno. »Zakaj mene?« se je vznevo- ljil. Ni vedel, kaj naj bi to čakanje pomenilo, ker ga nikoli zvečer niso čakali. So mar zvedeli, kaj se godi pri Sršenovih? Že je zinil, da bi vprašal, pa je nenadoma osupnil, da je pozabil še usta zapreti. Ta osuplost pa je trajala le drobec sekunde, nato pa je zavpil skoraj zarjul: »Jože!« Ko so namreč slišali Ivanov prihod, je Jože stopil za omaro, kakor, mu je predlagala Anica, da ga Ivan ne bi takoj opazil. Pa ni vzdržal dolgo, ker je želel z bratom čim prej govoriti. Ko je Ivan zagledal brata, je osupnil, obenem pa se razveselil, zato je takoj dodal: »Prav, da si pr el!« Ko sta se pozdravila, je Ivan še ponovil: »Prav, da si prišel.« Jožetove misli so takoj poletele k Anici, ker se mu je zdelo, da tudi brat s svojimi besedami meri na njo. Zato je veselo, a obenem z neko negotovostjo vprašal: »Zakaj?« »Še ni prepozno,« je odgovoril Ivan kratko in se zadovoljno smehljal. »Ni prepozno?« je vprašujoče ponovil Jože veselo in pozabil na vsa materina svarila. »Ne, ni prepozno,« je ponovil Ivan. Čeprav je želel govoriti mimo, ni mogel skriti svoje nestrpnosti. Bil je tako nemiren, da niti stati ni mogel na mestu. »Toda zadnji trenutek si prišel.« »Zakaj?« je vprašal Jože še bolj nestrpno. (Se nadaljuje)