Razne novice. Imenovan jo za kateheta na nemški trirazrednici v Loitersbergu c. p. Miroslav Saller. * Iz šole. Stalni so postali:, Na Ijudski šoli pri hv. Barljari ^- Halozah tamoSnji zača-sui učitelj Jožef DenOiO, na ljudski šoli ,v( Zidanem mostu začiasni u^itelj vi Celju (okolica) Jožef Valeiičič, ua ekspozituri v Lokvici tamoSnji zaeasni ucitelj Ciril Vertovec, na ljudski šoli y Dobrni stalni učitelj pri Sv Lovrencu na Drav. polju Alojzij BuSar. V zaftasni poko] je stopila ugiteliica Antonija Valeneifi v Petrovčah. Spremembe pri čc, oo. frančiškanib... P. Fulgencij Trafela gre iz Brežic h Sv, Tnojici,. p. Efrem iz Sv, Trojice v Nazarje, p^ Fortunat Golli iz Nazarja v Pazin. * V inariborsko bogoslovnlco so bili letos na novo sprejeti sledefii gg. albiturijenti: Grifič Ignacij iz Prihove, Holcroan Pavel iz Remšinika, Holcman Vincencij iz, Remšnika, Lukman Franc iz Vranskega, Medved &nton iz Rlajhenburga, Oblak Ivan Iz Reteč pri gkofji Loki, OŠtir Karol iz St. Ilja pri Velenju, Peršuh Anton iz St. Lovrenca na Dravskem polju, Rezman Alojzij iz Poljča;ti, Toplak Franc iz Sv. Tomaža pri Veliki nedelji in Vesenjak Pavel od Sv. Marjete niže Ptuja, Poslanci Kmecke zveze so zadnji teden intervenirali pri deželnem namestniku radi rabe slovenskega jezika pri glavarstvih Spodnjega Stajerja. Nadalje pri finajifinem ravnateljstvu v Gradcu radi raznih važnih zadev pri davkarijab Spodnjega Stajerja in pri deželnom šolskem svetu glede feolskih vprašanj. * Vellke pirinsdbe v Ljubljani! V soboto 16. oktobra se bodo razvili v Ljubljani velepomembm dogodki. (V soboto 16, t. m. se ustanovi v Ljubljani naša narodno-obrambna organizacija, v nedeljo, 17. t. m. pa vjseslovenska Ijudska stranka. — Slovenski poslanci, slovenski župani, zaupniki slovanskih političnih' društev iz Kranjske, Stajerske, Koroške in Primorsko se zbero ta dan v beli Ljubljani. Da dostojno poslavi dohod slovenskjh veljiteV iz vseh slovenskifi pokrajin, je odloftilo slovensko glasbeno druStvo ..Ljubljana", da y ftast ustanoviteljem vseslovenske ljudske stranke priredi v nedeljo 17. t. m. ob 16. uri zvečer v vseh prostorili ^Uniona" veliko ljudsko slavnost. — Tako bo mogoče slišati udeležnikom tudi; odlifini. zbbr Ljubljane" inpopolni orkester ,,Slovensko filharmonile«, H Je le oHi^ba] svoje sodelovanje. Poleg tega sodeluje Še ,yec odličnih mofii, ta» ko da bo tudi ta večer nekaj posebnega. Ziato pohitimo navdušeni v Ljubljano, kjer /nas slovenski bratje sprejmejo z odprtimi rokaani. DarnjteT Dan za dnevom nam pritiajajo prognje iz obmejnih krajevi in od Slovencev, ki žive iv nemškem ozemlju, naj jih rešimo narodnega pogina vsaj s tem, da jim pošiljamo slovenske časnike in knjige in da tudi podpiramo povzdigo družabnega življenja med njimi. Slov. krŠ6. soc. Zveza stori, kar je v nj&. nih moSeh, da otmemo rodne braie. Da dobimo po. trebna sredstva, brez katerih se ne jlai ni5 doseči, se ponovno obračamo do s\t)iib. jezik in zemljo Ijubefiih bratpv, naj nam priskrbe pripomočke za obrambno delo. PoŠiljajte denarne darove B. K. S. Z.! Prebranib. knjig,, katerib ne rabdte ne sami, ne v vaših društvih, ne pustite ležati zaprašenili, temveg pomnite, 9a so dobro doSle tistim krajem, kjer Še ni ne slovenskih bralnili društev, ne knjižnic! Pošljite jih torej odboru S. K. S. Z. v Maribor! Ne zaibite obmejnib bratov osobito pri prireditvah, na veselicah, pri raznlb sestankilil Mladina naj ne pozabi, da je ona poglavitna obrambna četa! Našiin ziuuukarjem! V krogu S. K. S. Z. se zbira že lepo št(*vilo nabiralcev znamk, ki so s svojo požrtvovalnostjo in pridnostjo zaslužilj pohvalo. Omeniti imamo posebno sledoče: 6. g. Rado Marzidovgek, 5. g. dr. M. SlaviC, Jakob Kosi, Simon Ducman,r Ivan Kapun, Anton Brglez, Ivan Pirtovšek, Janez Lovrec, Jožef Krof, Marica Rošikajrjevja, Josipi^ia Slomšak, neimenovan bogoslovec, neimenovan mladenič. Lepa hvala vsem tem, priporoSamo pa se tiiduše drugim. Vsem starim in novim nabiralcera pa svetujemo pri nabiranju slede<^: Znamke naj se izstrižejo s papirnim robom, ker znamke js pohabljeinimi robci niso za rabo. Največ vredne so stare znamke vefije vrednosti, ki se nahajajo kje v skladiščnih pisarnahr na podstreSjih itd. Blagovolite povsod vso te znamke' pobrati in poslati S. K. S. Z. v "Maribor, ki vsatoor tudi najmanjšo pošiljatev hvaležno sprejme! * Obvestllo. Vojna uprava nam naznanja, da kupi po trgovskem običaju za Maribor 2800 (i.slame za nastil, za Celov&c 4736 <] sena in 906 q slaine za nastil, za Belja<k 1875 q sena 60.q slame za nastil in 150 c| slame za postelje. Tozade\Tne ponudbene obravnavd se vršijo pri dotičnih ^jašlcih oskrbovalnih skladiščih in sicer: v Alariboru 22. ofctobra, v Celovcu 2ti. oktobra in v Beljaku 25. oktobra t. T. Kolekovane ponudbe morajo biti do najkasnejfr 9. ure predpoldno na imenovanih raestih, kjer se zvejo tndi natanftnejgi pogoji. Obletnlca aneksije Bosne in Hercegovine. Vsi srbski listi so povodom obletnioe Bosne in Hercegovine izSli 'Crnoobrobljeni. V ČlankiH poudarjajo nezar doA-oljnost srbskega naroda vsled neuspeha srbske zunanje politik^e. Vsi uradi, trgovine m javne Sole sobile v znmlc žalosti zaprte. Odpadle so itudi vse glediSke predstave in druge veselice. Nemškl poslanci nameravajo priti na dati s predlogom, da so nftmSčina, zakonitim potom vpelje kot nnslovni jeziV y Štajprsirfim deželnem zboru. Tak precflog bi seveda izzval na|h\i.išo ogorftefiost med našimi poslanci in sploh med slovenakim Ijudstvom.. Gotovo je, da bi se naši poslanci poslužili najskrajnejših sredstev, da preprecijo tako knivičeii predlog. * Katoliška firma služi liberalcem kaj rada za slepilo lahkovernih ali slabo poučenih ljudi. Sedaj je tudi Ciril-Metodova družba v. B,Braniku" začela svoje katolifianstvo poudarjati, čeŠ;, dja ima v svejih pravilih »idatolifikoMiarodno" podlago. Grd liberalen lim! Tako debelo in nerodno namazan, da se noben kalin ne usede nanj. Poznamo te ,,katolišKo-narodne podlage" kranjskih liberalcov. Tudi liberalna kranjska stranka ima v svojem političnem programu iz leta 18&5 Jčatpliško podlago" - pa,.jih poglejte, kaiko v resnici delajo! Kaj in kako piše glasilo te stranke, ,,Slov. Narod1" 0 Vieri, 0 dogmah, 0 sv. zakramentih, 0 duhovnikih itd. Golo brezverstvo in najgrša Isršikia gonja — to je ,,kja(toliška podlaga" liberalne stranke! Tudi i,,'katoliško-narodna" pddlagal Ciril-Metodove družbe, kaMorišno je njeno vodstvo danes, ni drugega kakor reklama! Pa ne bo nič pomagalo; danda|našn,|i ne Meljajo nič ve6 papirnati pnogrami, ki uo po ceni, ampaH samo. dejanja. Ljudstvo sodi samo po dejajnjih. Dejanja pa prieajo, da je Ciril-Metodova družba danes samo Še podružoica bankrotne liberiiilne politične stramke. * .,Branib" grdo napada in .sramoti ljubljan,skega knesjo^kofa. ,,Brariik" jo glasilo Ciril-Metodove družbe — torej je zia napade na iškofa odgovorna Ciril-Motodova družbsi. Tsika je postala ,,lcatoliškonaCmdnai podlaga" te družbe,. lodlkiar jo je ziačel komandirali iradflkaini svobodo.tniselni Student, ki naj bi svojim starišem, ki m.u še :ia kruh skrrbe, rajŠi s pridnim učenjem veselje delal., kakor pa s kričanjem in nasilje/n narodno organizficlje razdiral. , Naši vzgoiitelji. Zlobni ljudje vedi?o trdijo, da je K.i Z. in nje sonušljeniki nasprotna, u.Čiteljskemii staaou in da mu lioSe le Skpdovati, kjer mu more. Da to ni resnica, pa-č ni potreba (poudairjati« Mi nikateor nismo proti stanu, ker spoznavamo njega veliko važnost, ampaki mi smo sajno proti ravnanju, ki ga večfna tegaj stanu izvrišjuje. Ne juvidi namreb, da J* glavnl najnen uCiteljskega: Btanu dobira, verska in narodna vzgoja mladine. Raje delujejo proti duhovnikom in se meSajo w politiSne kolobocije, kakor bi izvrševali natanko in ve.stno dolžnosti svojega poklica. Vpražial pa bi magoče tu in tam kedo, odkod se navzamejo ti vzgojitelji tega duha? Saj izhajajo skoraj vsi iz trdno kršdanskih hiš. Navzamejo se> tegaivmpstih, ko so v jlšblah, v slabih družbah, kateriht nikjer ne manjka. Vsakega boli srce, 60 %ddi y gostilni se nahaflajo&e gospode, ki celo nofi pijejo in ga žajfajo, drugi dan pa fepricajo, In pri tem pomisli: To so bodo5i vzgojitelji naSe mladine. Sami še potrebujejo ,vzgoje. Se celo liberalci so Izprevideli, da) po tem potu ne sme iti ve8 naprej, in.' »iTJčiteljski Tovariš" od dne 8. oktobra je zapisal ¦nč.iteljiščnikom sledeče: ,,Zamenjajte vrBek in cigareto z znanstveno knjigo, ka vam bo Širila obzorja po vesolnem svetu, vam dajala vpogled v vse stroke znanosti in vas usposabljala za uspe§no narodno delo bodisi na kateremkoli narodnem polju. Namesto da bi si z alkoholom in nikotinom nbijali svoje lastno telo, skrbite rajšd za prospeh svoje telesne vzgoje, ker h,le v zdravem telesu biva zdrava duSa", in gotavo se nam nl potem bati, da bi ne skrbeli za prospefi ,,telesne, In z njo tudi duševne vzgoje naroda."' — Liberalci -tedaj že spoznavajo, kam so zvodili učiteljski naraŽBaj z neumnim hujsklanjem proti vieri in duh.ovnikom. Da bi njih spoznanje le ne bilo prepozno.' Ko bodo pa TiSitelji Šli pravo pot ljudsBb izobrazbe in mladinske vzgoje,, tedaj se pa gotovo tudi stovfcnsko Ijudstvo ne Łq otootavljalo, jih nagraditi. * ProtJ plijančevanju so se zaSeli na Kranjskem po kratkem prOMledkii zopef ^repko in ŽivaJnno gibati, Društvo ,,Ab{5tinent" je dalo na deželno vladavlogo, v kaieri prosi, naj s« ne dovoli na; Kramjsikejn nobena nova/ gostUna ve6, še manj pa Jcaka nova žg;anjarna. Dalje 5e vložilo isto društvfl na deželni šolskl fivet proSnjo, oBsegajo&) 12 toJSk. kato in kaj Daj dela Bola proti pijataCevanju. IstolžJ4o misli nap.rositi imenovano dru^tvo tudi »doifelni zastop, ki se tako zelo briga za povadigo najrortnogagospodarstva^ naj zama§i tisto luknjo,, skozi katero ,gre iz dežele v(en toliko milijonov, in ki se kličo nelzmerno pophianje. Ljubljanski ,,Sk)ofiiiski list" prinaša poziv vsej slovenski duhovščini na skupe,n znaton odpor proti alkoholizmu, kot najbufšemu nasprotntku krščanslcega življenja in uspeMnega pastirovanja.j Ta poziv se bo poslal vsoj slovenski duho\^čini tudi izven Ijubljanstie škofije, Snuje se tudi uCiteljsEa) protialkoholna zveza. * Naš krvni davek. Prejeli smo: Zopet je prišel <5as, ko odha^iajo naši sinovi odl rloma, da žrtvujejo domovini svoje najbolje mo?a, da si izurijo oldo in roko za cesarja/ in domo^ino. Bonosen bodi vrsak, ki jo zdravi na duhu in telesu ter sposoben za vojaSki stan, To zahteva zakon, to zahteva domovina. Kaj pa zahtevamo mi po zakonu od vojašlkih! oblastnij? — Primeren trenotek se nam zdi, da Szpregovorimo beBtštek *-< Niao ,vsl mlaaeniM enako obdarjeni z, duševtiimi zraožnostmi, aa bi mogli vsprejemati nauke in vojaSko vzpjojo brez težav, 1ca.lčor natdarjeni tovariši. Predpisi sloer prepovediijejo vsako nasiljei in surove RBovke zs novinoe* Hll taki sluCaji se Se vedno ponavljajo, ko prihajajo novinci y\ vojašnico, 0 tem nam svedofijn pritožbe iz javnosti zaprtih vojaSnic. ViSjim vojaSldm Castnikom navadno niti ne prihajajo na nEo takl slu8aji zlostavljenja novincev. Da se nobeden izmed teb ne upa pritožiti, za <tQ( Ž&. skirbijo podfiastniki z grožnjami. Temu mora biti ko,nec, pa na k"alSen na5ial4l: Da bi ovajali take sluSajel, ko tse jim na neuljuden naCin vliva poukS vi glavo, aii fla bi iih vlačili po časopisih, tega si novinci niti ne upajo. Stotnik vsake stotnije in plužbo imajoGi inspekciiskti ofieir naj bi tu pa tam v gotovem času, zlasti, zvečer, stopaj m sobe novincev; in si ogledal, kaj poCenjajo včasiH instruktorji pri vizitah 1 in naj bo te slučaje nedopustnega postopanja priobčil na sviSe mesto. Na ta način bi bilo surovo postopanje inapram novincem icrnafu vdušeno.. Mi izpolnjujemo, Ean nam.nalaga zakon;; zahtevamo pa tudi, kax nam grflh JToliko za zdaj in upamo — da nisem govoril zastonj. Poskusilsam. * Iz odborove seje S. K. S. Z. Nekemu važnemu izobraževajnemu društvu na meji se je v svrho nar bavo godbenih inštrumentov za tamburaSki zbor dovolilo 50 K. — Otvoritve Društvenega doma v Šmartnem pri Velenju se v imenu S. K. S. Z. udeleži g. g. dr. Hohnjec. — Sblenilo se je vec važnih sklepov z ozirom na stik z obraejnimi Slovenci. — Narodnoobrambne enkete se udeleži S. K. S.i Z. po svojih od1poslancih. — Knjižnica S. K. S. Z. prisfopi kot ud k Zgodovinskemu društvu. — Nekemu društvu na meji se dovoli posojilo knjig za društveno knjižnico. Slovenija — naša! Straho.vit poraz so doživeli minole dni liberalci na Goriškem. Propadli so pri deiželnozborskili yolityaM v sploSni skupini popolnomay in tudi j>ri volitvah v kmeCki skupini, k'i so se vršile dne 10. t. m., so dobili komaj enega poslanca. Slovens"fca ljudskas stranka je lahko ponosna na svpje uspelie. Priborila si je v teb! deželnozborskiK volitvah 9 mandatov, Sicer je Se potrebna ena ožja volitev na Ki^asu, toda volitev se vrši m8d dvema našimai kandidatoma, tako da je tudi en kraški mandat S. L. S. zagotovljen. Kakor štaje^sko in kranjsko, taikjo je tudi gori§ko ljudstvo spoznalo, da ninm od liberalcevi niCesar pri^akovati. Liberalci so veliki junaldivbesedah, gtorijo pa nič, ld večjemu, da še to poderejo, kar so drugi s težavo pozidali. Drugače naSi \ioditelji. Ti so s svojo modro in previdno, ne kri&avo in fc(ahato politiko ve6 koristili svojemu Ijubemu narodu kot ,vsi liberalni kriiBaSis To je ljudstvo izprevidelo, daJo ]& slovo liberalcem in se okienilo naŠe stranke. Vrste katoliško zavednili Slovencev se množe od dne do dne; naša edino prava Ijudska misel prodira vedno bolj in bolj In s ponosom lahko reCemo, oziraje se na to našo hrabro armado: V iem taboru je Slovenija. Mariborski okra]. Posvečenje novega oltarja v baziliki Matere Milosti. V nedeljo 17. oktobra bo Njega prevzviSenost knez in Bkof flr.: Mthael Napotni(k posvetil nov oltar sv. Križa v bazilikl Matere Milosti, Tudi k tej slavnoati vabimo prav vljudno pobožne vernike, da se te izredne slovesnosti obilBo udeleže! Za šentiljski dom so domačini posestniki darovali lepo števjla dreves, ki so se porabila pri stavbi. Posebno zahvalo izrekamo gg. Jos. Ferk, Franjo Tbialer, Leop. Ledinek, Lamežnik, Herzog,in Dreier. Hvala Vam iskrena! m Sudmarka je l^upila za 44.000 kron krasno Bmdlehnerjevlo posestvo v lCirknici. Opozaprjali smo vso slovensko iaivnost, da je ,ve6 posestev na prodaj, a nihfte se ne zgane! Turobna Slovenija! m Cirkoica pri Sv, Ilju y Slov. gor. V naši občini smo imeli dne 7. oktobra obclnske volitve. Naša slov/enska stranka je vsled raznih. vplilnih. mahinacij podlegla^ Imamo namreS samo dva volilna razreda. V II. yrazredu sta prodrl« samo dva odločna nafeinca, g. Iv. Bauman in g. Iv,« Princ. Ostala dva Lopič Josip in Brus Franc sta pa, pri&la v žreb, ki pa 36 odločil, kakor navadno, y korist Nemcem. Nimam dovolj kritikujočih besed, da bi ožigosal tistih par tako zelo »narodnih" kmetov vftlilcev, ki so ostali doma in tako pripomogli do našega propada. Samo eden aaž glas še, in imeli bi polovico odbora v rpkah. Slava takemu zapečnotau narodnjaStvn,! V L razredu je zmagala tudi lista Suxlmaxkinih kandidatoy. Vsled volilnih nepravUnosti se vloži pritožba. m Hoče. V gozdu med HoSami in Slivnico je dal e. g. kaplan Krajnc odkopati, takozvano Stolče- yo gomilo na posestvu lAniona Vernika. V globočini kakih 2 metrov se je našel 60 cm debel in pol metra globok zid iz potoSnega lcamenja, ki obdaja 2 in pol metra Sdrok in tri metre dolg pravokotnik. Mrlič in tudi pepel se ni ve6 našel. 'Med izkopano zemljo je  bilo dosti Črepinj od neožgane posode. Po eodbi yeš- eako\r zgodov,inarjev je grob jz 3. ali 4. stoletja p.  K. r. toraj je star okoli petnajst ali šestnajst stolet in ni rimski, tudi ne krščanski, ampak od tajcratne- ga domačega poganskega ljudstva. m Slivnica. Kmetijska zadruga v Račah se je sedaj, Eo je dobila državno podporo spot oživela in kmetje vozijo zrnje od vsoh strani skupaj. Kupuje  se VS6 zrnje po dnevnl najviŠji ceni sedaj v zimskem  času vsak delavnik od 8. ure naprej. Kmetje mari- borskega In ptujsKega okTaja, zdmžite se Jn oddaj- te tsvoje poljske pridelke edino-le kmetijski zadrugi v RaSaH, da ne boste .podpirali raznib! fepekulantov, temveo domafie, volevažno podjetje. \V slogi je mo5! m Selnica ob Dravi. Tukaj bo je dne 4. t. m. porofiil vrl narodnjak, predsednik tukajšnje Mlade- niško zveze, ^Franjo Timer z gdč. Rezikto Jezeničnik. Bilo sreCno! ra Sv. Benedlkt v SIov. gor. Krajni šolsM svet je sklenil pri svoji seji dne |6, t. m. da naj se na|ata.vi na tukajšni narodni šoli šoli za u6iteljioo ženskih rofinih del, nadugiteljeva gospa, ki je popolnoma nezmožna slovenskega jezika, otroci pa nemškega. To je vendar odveč za naSo slovensko župnijo in občino, kakor tudi.za naSp narodno Žolo, da se nastavi nemška učiteljica, ko s» slovenske na razpolago. m Sv. Lenart v Slov. gor. Otvoritey nemške Šole se je Nemcem y nedeljo, dne 10, t. m. ja^o slabo obnesla. Računali so, da bo najmanj tricetrt Maribora in pol SGradca in nekaj krofastib. Nemcev prišlo )v St. Lenart ter da bodo nas SlOvence kar za mala južino pohrustali. Toda tujcev smo pri ma&kaJfflflj P.a trgq Ižom&l neEaj nad( 9Q našteli« Naša yerno, kmetsko ljudstvo je Nemcem dovolj jasno poklazalo,, da nemškim besedam in obljubam pravi niS veS ne yeruje, Łajti nobena proSnja Št.. lenartskega Pepeta, niti njegove lepe obljube niso pomagale, da naj gredo na nemSkutarsko slavnost! Dat bi bilovsaj nekaj. prostorov zasedenih, je Bald«k Ijudem celo obljuboval, da dobe zastonj jesti in piti, nakar mu pa eden odgovori: Vaših klobas že neimairatn, Uubši mi je domač Crni kruh. JSeveda c. kr. uradniki itukaj&nje davkarije in sodnije so se udeležili tudi nemSkega sprevoda po trgu;; vsaki je imel na prsih pripete vsenemške znak©; eden, ki je oosil zastavo, ie bil takb naSemIjen, da smo mislili, da.je pust. Za ime tega gospoda (bil je tiaje nek uradnik' 0.1 Mf»; davKarije pri Sv. Ee>nartuj bodemo že še poizvedeli. No, lepi c. kr. aradniki! Sv. ffienart v Slov. gor. (NemSka: Sola. Sentlenartsl* Nemci so gotovo svoje koledarje ?;gubili ali pa so radi svoje nemške Šole že eedaj, ko Še initi v njej niso začeli tičiti, tako neumni postali, da so mislili, da je bil dne 10. oktobra pusitni torek ali fa^ink. /Navadnc vsak Človele še-la lakrat malo ponori. IVfogoče da je v luteranskih kalendrah že ta dan pustni torek. Nemci so namreS 10, t.. m. popoldne imeli maškaradni sprevod od iSarnitza do nemSke 9ole t5r do njihovega Nat*renihausa ali norišnice. Na čelu maškarade stajfoilaTdfra jezdeca, naSemIjena, kakor so b^li nekdaj Svorni norci. Pogodila sta (res imenitno svojo ulogo. KiEk njimi godba, a za temi pa uradniki tukajšnjeg.a. c. kr. davčnega urada in pa p. 1:Jr. sodnijei Njiim na 6elu ,'c. kr.< davfini asistent Aleksander Solajk, ki je nosil celo zastavo z vseneraškimi, torej -veledzd.ajhiSkimi trakpvi, Imel je tudi črez ramo obešen SjvtileizdajniŠki trak, na glavi pa razcelrano rešeto. Videli tmo Se sledeče uradnike, lci so vsi imeli vsenemglke znaike: c. kr. davlcar Grejan, c. kr. davCni asistent Dernjafi, c. kr. sodni kancelist DernaP, e. kr. sodni nadoficial Janez Urek, ki je, kadar je zafiazil kakega Slovenca, takoj slcril svoj vsenomSki :mak! pod suiknjo, in c. kr. sodni pristav Ambrož PetroviČ. Seveda se jo moral z veleizdajniškim vsenemMkim znakom ge bahati naš Miha Fišer, q. <kr.' isodini sluga! iZa njim so se peljali otroci v eui kripi, y kakorSmih vozijo naSi kmetje teleta y mesta. Bili so tudi ti otroci vsi na§emljeni z veleizdajniSkimi.vsenemSkiini znaki^ Za temi so prišli tirjci. V sredi med temi so Inesli nekaj, kar je bilo podobno luteransikemu križu. — Ko smo ^zagledali to luteransko maSka(rado, smo se n&liote spomnili na oni pustai torek v Jetu 1906, ko so Sentlenartski Nemci tudi napravili tako maškarado po trgu, pri kateri priliki se je ubil otrok. A ker je bil slučajno to otrok Sarnitzoivega majarja, kateri sam ni aipal sodnijsko postopati, se seveda krivcem ni ničesar zgodilo. m Sv. Lenart v Slov. gor. Nemcl so imelji m nedeljo najeto godbo iz Maribora, za katero so mo< rali 460 kron plaSati. No, kmetjfe, tudi to bodete še morali svol 8ais plaCati^ ker bodo vsi stroški t stavbi feolo prišteti! Sprva so igrali domafii godci, ko pa so prišli Mariborfiani, pa je prisopihal št. lenartski kapelimojsrer Mendl ter jim prepovedal uadaljo igrati! No, čisto prav se je zgodilo naSim godcem, zakajj pa so mešajo med nje! fOstolo jej Nemcem baje dve tretjini vseh priprav, posebno pa mesa, ker ni bilo udeležencev. Danes baje proU poštnemu povzetju pošiljajo meso onim NemceiA, ki so pozabili priti! m Sv. Lenart v Slov. gor. C. kr. uradnikij Vsi Št. lenartski neraški c. kr. .uradniki so so udeležili v nedeljo 10. t. m. demonstrativrio in vsi s Dripetimi vsenemšikimi veleizd. znaiki javnegai pohodai skozi trg šulferajnski hiši., Mi bi ne imeli in tudi ne foi zamogli imeti prav nifiesar pj-oti temu, 2e se udeleže vesellce v prostorih, ampa3<! dai nas in naše kmefiko ljudstvo celo na javnem trgu izzivajo, a se Še niti takrai ne skrijejo, ko se poje veleizdajniška pesem: iDie. Wacht am Rhein (nekateri so to pesem Še pomagali peti!), to je paS nefiuveno, to je 6kandaJozno in amogoSe edino-lie ,v Avstriji! Bodemo že na prisfojnih miestih potrebno nkrenili, da dobe svojo plačilo. Cerfcve,, in cerkvenih obhodov in procesij se ti gpspodje ogibljejo, za to ker se spredaj nese sv. križ, v nedeljo pa so Šli za svojimi znamenji. m Sv. flLenart v Slov. gor. Za procesijo, pri kateri se nese sv. Rešnje ,Telo, naši št. lenartski Nemci in pa c. kr. nemSki davCni in sodnijski urad^ niki ne gredo, pač pa so v nedeljo takoj Šli, za za dvema, konjema na fcaterih sta sedela dva lcol dvorna norca našemlietia moža. No, ni ^uda, saj ie Sv. Lenart patron živine. m Šetarjeva pri Sv. Lenariu v Slov. gor. Ker se o Ernestu CuČek, po svojem poklicu visokošolcu — ali kakov je že — toliko govpri in piše, moramo še rai eno povedati! Lansko jesen smo imeli svojo običajno veselico v gostilni g. Konrada Sollaka^ Prišel je na plesiSSe gtudent CuČek, ki misli, da je Cučkovi gospodi vse dovoljeno, ter žalil goste. G. Kourad ga je ljubeznjivo podučil o dostojnosti. Na to se je dotični Ernest osmelil z liberalno študentsko smelostjo Se vprašati: ,,Kdo sem jaz?" A gospodar Konrad mu je odgovoril s tako razumljivo tpsedo, da še mu daines po ušesih zveni; kajti nedavno, ko so se lenarčkf izletniki tamkaj mudili rekel je: ,,Tu noter pa ne gjrem". — Ce še pripomnirno, da je njegov ,,lini" nastop na plesišču povzroj&U sodnijsMo obravnavo, smo tega1 gospoda, dovolj označili, •¦; j ¦ -'.--,ri^*if |»,,, m Str. Anton V Slov. gor. Kat. bralno drnštro pri Sc Aatonu v Slov. gor. priredi t nedeljo 17. oktobra veselieo s stedečim vBporedom: I. P<»dray. II. Petje. III GiTor predsednika Zfeze slovenskih mladeničev Fr. Žebot a. IV. Nastop domačih tamborašev. V. Gledališka igra nStariDaricau. Potem prosta zabava z raznimi točkami. Veaelica Be vriii v prostorih gdč. Fanike Alt ove. Vatopaina: sedeži 40 vinarjef, etojišča 20 vinarjev. Vabi torej vse domačine ia Bosede odbor. Pfujski okraj. Shod v Rogaškl Slatlni. Za včeraj, dne 10. t. m. so bili sklicani možje iz celega rogaškega okraja, da slišijo poročilo svojega državnega poslanca dr. Korošca o železničnih vprašanjih, zadevajoft okraj. Gre se za dogotoviljenjo zgradbe železnice Rogatec—Krapina in zaradi železnice Rogatec (Mestinje)—Brežice. Železnica Rogatec Krapina se bo začela kmalu graditi. Ogrska vlada je dala sedaj vendar dovoIjenje in konzorcij pravi, daima že tudi denar. Dolgotrajni so bili tudi dogovori z južno železnico, ki je delala velike težkoče, tudi t'e so sedaj premagane. Glede nameravane proge Rogatec (Mestinje)— Brežice, vladajo zelo razli&na mnenja. Kmetijska podrnžnica se ie izrelcla za Mestinje— St. Peter—Sv. Ema in proti črti ob Sotli. SMep se ni nobeden storil, ampak se kliče ob primernem času ge en sliod. Ljudje so sedaj o namerah poučeni in lahko sodijo. p Protestantizem na Ptnju. K notici o novih odpadnikih na Ptuju v zadnji Stev. je v pojasnilo dostaviti, da je bil umrli Voldemar Hintze, kateremu je kat. cerkveno predstojništvo moralo odrefii zvonenje, protestant. p Novi pastor pride na Ptuj, neki Andr. Romer, celo iz Sfcuttgarta v "VViirttenbergu na Nemškem. Ptujski Nemci imajo še vse preveS avstrijskega patrijotizma, zato se bodo dali od novega pastorja navduševati za Wilhelma in Hohenzollern-ce! Heil! p Trgatev. Vsled deževnega vremena se na trgatev ni moglo veii čakati, skoro povsod po Slov. goricah in Halozah so morali zadnje dni v gonce; mošta povsod obilno, in tudi dober je! Ljufomerski okraj. 1 Strašen zločin. Pri Kapeli sta ubila brata Neubauer doma iz Zagorskih Zasadov v župniji Sv. Lovrenca v Slov. gor. ,,gajšica" Ploja, po domače Rumpeka iz Janižberga. Od peka Nedoka je nosil v četrtek žemlje in kruh, Ko so se pri Rihtarovciij vitičal z denarjem diomov, ga5 štirii!ndvaj«etletni Neubauer zagratoi od zadaj za vrat in ga začne drgniti, vrže mlajšemu sedemnajstJietnemu bratu nož z besedami: ,,To imaš, dregni gn!" Ta mu prereže križem trebuh, da so se Čreva kar iz njegaj sesula. Na to sta mu vzela denarja okoli 16 kron ^er sta ga vrgl^a v mursko strugo pri Rihtarovcih. Ker je nek voznik od daleč ta žalostni dogodek videl, so umorjenega vi kiratkem potegnili iz Mure in v soboto pokopali pri Ka|peli. Tudi oba roparja so že izrocili c. k"r. okrajni sodniji v .Gornji Radgoni. Starejšega je zagrabil krCmar in mesar Polak pri Sv. Juriju, ko |ga je zasafiil pri kraji. Bili so pri njem ravno žandarji, ko jim ga prinese baje v sobo in ga trešČi na mizo. Imel je s seboj dva, revolverja, mnoga patrpnov in dolg nož. Vzdrževala sta se ta dva ptička pri neki ženski v župniji sv. Lovrenca blizu Ptuja. Oba sta velika šnopsarja. 1 Sv. Jurit ob Sčavnici. Pretekli 5etrtek, dne 7. oktobra so tatovi vlomili v trgovino Jožela Farkaga (er pokraJdli iz izložnega (oEnsa za 280 kron blaga. Pravi se, da so jim že na sledu. 1 Oasllno druitva t Ceztnjevcih pr redi dne *24. oktobra tom bolo r gotfilni g. Antona Ficko na Kammščaku. Začetek ob B. uri ZTečer. K mnogobrrvjoi ndeležbi ge nljudno v»bi. Slovenjgraški okraj. Prepoved otvoritve DruŠtvenega domai v Smartnem pri Velenju. SlovenjegraŠko c. kr. oikr. glavarstvo je v zadnjem trenotku prepo\-edalo slovesno otvoritev Društvenegia dorna radi griže. To je nekako čudno postopanje. Griža razsaja v slovenjegraškem okraju že od meseca avgiista, \j\ sicer tako hudo, dn je po nekaterih obfiinali umrlo voč ljudi. Zdravstveni nddeiek okrajnega glavarstva pa ni storil nobenega koraka, lcajti vrgili so se shodi, bili so semanji dnevi, veseliee, in otroci so mirno zalhajali v Šolo. Bolezen se jo tako širila in se Še Širi v tem okrajju, da je nr: poziv volilcev od veft strani poslanec dr. Verstovšek moral v zadnjem tednu intervenirati pri namestnlji v Gradcu. Mi smo gotovo na tem stališču, ,da se mora pri takih boleznih z vso strogostjo postopati, da se kolikor mogoče zabranijo nesreče. Toda v Velenju se nam dozdeva, da ni bila tako merodajna grižazapr> paved, nego ovadba velenjsldh nemškutarjev:, ki so hoteli na vpak način prepreeiti otvoritev. Kakor slišimo, se je pojavilo nekaj slučajev v Skalah; 5e je že tako velika nevarnost, .vprašamo samo, zakaj p, kr. okr. glavarstvo takoj ne zapre nernške šole v Velenju.  y kajtero pohajajo vefiinoma otrcici iz fekalske občine. 0 tej zadevi izpregovorimo Se na merodajnem mestu. 8 Skale. V nedeijo 17. vinotoia L&ptari Blavuozaauu ^fevskj društvo Braslovčs" izlet v Škale ter bo pel moški zbor različno nnrodne pesmi pri g. stergar ja. Prijatelji l«pe sloTenske peimi se uljudno vabijo k ndeležbi. KonjiškJ okral k Konjice. V nedeljo, dne 10. t. m, so imeli naši nemški tržani svoj M~\Veinlesefest" pri Werbniggu. Slobodno jim, — in mi bi tega niti ne omenjali, če bi s tem ne bili združili izzivanja mirnih sostanovalcev Sloveneev. PrviS so že na lepakih naznanjali ,,nur fiir Deutschgesinnte"; to je očividna provokacija, ker zavedeu Slovenec itak ne bo šel na tako nem&kutarsko veselico, Izobesili so nadalje nemšiko frankfurtarsko zasta\)o, med tem ko Slovencem ne dovolijo izobesiti slovenske zastave, ki je — mimogrede refieno — tudi deželna zastava Kranjake, Rogpvilili so celo no6 do poznega jutra in po trgu peli in ,,hajlali" tako krasno, da morama pač primerjaje imenovafi riga* nje Piermgovega osla najlepSe slavčevp petje. Slavno županst« tržke obftine pa pozivljemo, da1 naj napravi v tem czfru vendar že enkrat po noCi red, saj je za. to poklicaiio. — Spomnite se uboja nedolžnega A. Kokola, finančnega nadpaznika, ki se je zgodil dne 8. septembra t. 1. pri Hasenbichlovi Snopsariji. Policija, kje si? Gospej Wer'onigg pai svetujenio, naj od seda] naprej na vsa vrata svoje gostilne^ deva napise: ,,nur iiir daj?gezinte" — da si ja noben zaveden Slovenec ne bo ur>a] prestopiti praga njene gostoljubne hiše. Heul! k Konjice. Proteklo nedeljo pri shodu Dekliške zveze so kaj lepo deklamovale rodoljubne pesmi slovenska dekleta: Franeiška Plaoikl-nova,, Fran&iška Pristo\^iik-ova, Solarjeva In Micka Rak-ova, predavale pa Arbeiter-ova in Micka Lamut-ova o pokristjanjenju Slovencev in o delovanju slov. bratov sv. Cirila in Metoda, Za 8. decembra, ko bo naša književskia družba obliajala 601etnico svojega obstanka, pa se prlpravlja nekaj prav zanimivega, kar pa za sedaj ostane §o tajno. Le vrlo naprej v delu zai vero, izobrazbo in slovensko domovino! k Konjice. Znanabeznica v trgu še ne da.miru, morda bi bila rada priča še ve6 pobojem. VpraSamo, ali ni pomoSi zoper to zbiraliŠče pijane podivjajnosti ? Bomo morali prositi c. kr. orožništvo, da1 postavi ob nedeljati in praznikih poosebljeno postavo pred yhod, ki bruha pijane barabe; trg itaktnima smisla zaj red in ponoSni mir. Koniice. Bog sam ve, kalio se kaj na&i Nemci ponašajo s svojo šoio, kamor neki leto za letom prihaja ve6 otrok. Clovek bi jim privoščil to nedolžno veselje, ker drugega veselja v Konjieah itak več nimajo. A šola, da te para, ta pa ta! Nekiofi grem mimo nemške šole ob 11. uri, ko so otroci ravn« ,,Jrej". Raca na vodi, to vara je — ne ,,Geheil", marveč ,,Gelieul!" Pa kakšen! Modra nemška glava jo ]e pa6 dobro ukrenila ter išolo trdno pozidala, sicer bi bila že zdavTnaj v groftljah. Zaidnjic bojda Se potresa niso slišali, tfko so vdeitvali. Vemo sicer, da je to primerno ^.itovi nemšk: J(kulturi", a dveh tretjin slovenske krvi jo pa vendar-le škoda, ki se vadi take kulture. Na kakfenih naukih temelji ta ^vzgoja", nam ni znano. In veroučiteij. li tudi on ne stori svoje dolžnosti, aJi je pa njegov trud le slovenski bob ob nemško steno? Skratka: kadar se bodo gospodarji te šole trkali po svojih pristno nemških prsih, 6eŠ: k,tos is ti tajče šul," laliko rečemo: ,,ober ajne Šul, dos si Got orporra!" k Konjiška' okolica. Volitve v obč. odbor so se vršile mirno. Nemškutarji iz trga se jih ndso udeležili. V tretjem in drugem razredu so izvoljeni odbornikom vsi, ki so bili priporočeni, le v prvem je vsled strankarstva med spodnjo in zgornjo pojovico občine prišlo do obžailovanja vredne needinosti. Sicer pa borao ve6 o tem izpregovorili prihodnjiC, ko bo izvoljen župan. lk Tepanje. V dobrem spominu nam jfe &e, kako so tržki otroci v Konjicah napaidli s kamenjem naše Solarje ter par deklic celo ranili, ko so se iz izleta mirno peljali po državni cesti skozi trg ter zaklicali Io parkrat nedolžni ,,Ziviou. Ogorčeno (Cujte, fujte!) jo protestiral tržki župan Kowatscli pri seji okrajncga šolskega sveta zoper ta ,,naval" slovenskih otrok na nemSki (?!) trg Konjice, in Kahteval v svoji pangermanski (hm, hm) jezi najstrožjih kazni za uč.itelje in Solarje. Smešno! Otrok se bojite? Raje naufite tržke spodobnega obnašanja, da ne bodo s kamenjem napadali drugih. A vkljub temu, Pujemo, daj je precej otrok slovenskih starigev vstopilo na novo vi nlemško šolo. Žalostno! k Zreže. Razmere so letos nanesle, da so občani bili na volišfie klicani dva dni zaporedoma, Dne. 6. maja namrefi smo imeli obftinskte, sledefti dan pa deželnozborske volitve. Nekaferniki so se Že bali, da bo islasovalcev priSln vsled ntrujenosti malo. Tndfi: Volitvo spadajo med najimetnitnejše opravke držav- ljana. StaoiOMsko delo lahko odložiš, 5as volitv,e je neodložljiv. Ce na njivi delam, ai sosedova hiša zagne goreti, ne bom rekel: Sedaj orjem, jutri bom šel gasit, Na dan volitve tudi gori. Saj navatdno pravimo, da so n. pr. protikršSanski liberadci pogoreli pri deželnorborskiii volitvali najprej ua Kranjskem, potem so pogoreli pri nastna Staijerskeni, te dni pa so pogoreli na /GoriŠkem,: iTorej:. Kadar gori, tistokrat odložimo stanovske opravke, pa liitimo nasit, da zabranimo lahko yeliko nesre&b Ha Baa rolitve pa& jie smemo na vrh pustiti nesrečonosnegii liberalizma. Liberalci na dan volitve ne ostajajo doma. Doma ne sme ostajati tudi krŠSansko misleči volilec. ln našim občanom n'a čast btodi povedano, da so se vabilu na volišče odzvali pohvaletvredno. Niso se utrudili priti dva dni zaporedoma dne> 6. in 7. maja, oziroma še 17. maja. Vsakokrat so obvarpvali dosedanji dober glas občine. Le pri prvem razredu se je pri obfiinskih volitvaih pripeltil nek^ kri)f, in ysled tega se je volitev župaaia vršila še le flne 26. sepr tembra. k ^Zreče. V občinski odbor ^o bili izvoljenl: Hren, Mavhar, Karba, Lamut, Winter; MarčiC, Orož Dobrav^ski, Rožen, Vidmar; Dobnik, Kračun, v... Matthieu, Presker. Namestniki: GoIBar, Potočan; Gorenak, O^ko; Schnell, Lorger. Za župana je izvoljen zopet gosp. Winter. k Skomer. Za župana je izvoljen gosp. Franc Drobne, Gosp. Jakob Repas, ki je doseda/ vodil v veliko gorecnostjo županstvo, ja novoizvoljencu kot prvi svetovaleo postal desna roka. Cel)skl okra). c Slivnica pri Celju. V petek^ dne 8. t. m. ot> 11. uri sino tudi mt čutili mocan potresni sunek. — Šolska počitnice imamo letos podaljšane, ker je, obv&ljal sklep krajnega žolskega sveta, da naj se zafeenjai šolsko Ieto še~le z novembrom. — iTr.gatey je pr.ecej obilna, a na: vsak način prezgodnjaj;, treba bi bilo počakati, ako grozdje ne bo gnjilo. c Sllvnlca «pri Celju.. Na§ slivniški dopisnik N. L. še vedno ne more preboleti, da so naše letošinje prireditve tako lepo uspele; zato hofie zmanjšati njih. utis s tem, da s takeinu »lumenu primernim gradivom psuje prireditelje. Edeu tak napad smo že »dbili. Kar se tifee očitanj, naperjenih proti rneni, vam, prijazni g. dopisnik, dam ves dohodek letošnje bernje, katero mi opetovaiio oponašate, v namene VaSe Prosvete (ak» živi), &e mi dokažete, da je do mene na dan katerekoli veselice prišel kdo z naznafnilom, da je ireba iti na spoved, bodisi v domačo ali sosednjo |aro. Pa, Vi menda mislite, da se dušai pastir celi dan ne sme ganiti iz svojega stanovanja. /Ce ste tako gorefii, potem Vas obžalujem, da ste zgrešili svoj poklic; nai vsak način bi bili Vi morali izštudirati gimnazijo in postati duhovnik, in veraj, o kateri tožite« dapeša sedaj radi slabih duhovnikov, bi bila na; viarnem. Komu bi so lažje dokazalo, da zapravljajo 6as in zanemarjajo, kar ie najpotrebneje za dušio ia telo, kakor Vara, ki poseclate po gostilnah do pozne no6i ter lovite Uam nerazsodne pivce v svsoje politiSne mreže ? Blaž DvoršaJc. c Sv. Lenart nad Laiškem. Komaj so žajlostni glasovT rartvaških zvonov utihnili, že zopet z\ion iz vjlsokih lin zapoje žalostno, pretresljivo pesem: Z Bogora. Vse se radovedno povprašuje in neklako plajbo« ozira proti lepi, na gri6k\i se blesteči fa^ni cerkvi, 5e§, — kdo nas je pa zopet zapustil, kdo je umrl ? In čuj, guden odgovor — bolesten vzdih od ust do ust se> sllši: Gospod nadučitelj Planer je umrl na svojem posestvu na Grarlu v Celju. Je li to mogoče? Solo ješe sklenil in sedaj po pretekn d\neh jmesecev pa tudi življenje? Drugi gospod naj zdaj nadaljuje? So to sanje ali ie re&nica? In vendar zvdn žalostno, prežalostno kiifie: tretiji razred je Tzgubil najpridnejše učenke, a to še ni zadosti, izgubil je /tudi svojega voditeIja in učenTka g. naducitelja Albertai Planer! Pretečeni torek, dne 28. septembras so ga spremili v Celju blagi tovariši v obilnem števiju k v,6č|neinu pofiitku. Ali škoda, yelikla izguba! — Imeli smo pri Sv. Lenartu^ kakor ve vsa slov;ensk!a in nemška ja\Tiost,. zelo burne Base. Zdibovali in je6ali smo, želeS ljubegai miru. In res nam je šolslca oblast odvzela neznosno breme h\ po?lala v gospodu Plamerju »angelja miru. Ž njim smo živeli yes Sas njegovega tuteaiS.n]ega delovanjai y najlepšem m*ru in zasiopnosti. Ž njim smo se laliko pogovorili, posvetovali, podučili, razveselili, srce nam je bilo vedno odprlo, Tn spoznali smo, da je za nas Cuteče. Sola je prišla zopet ^v pravi tir in mir. 'Ce se je med šolskim osobjem pojavilo kakSnP' trenotno nesoglasje, se je isto zopet poleglft, in ostalo je yse mirno in gladko. Ljubilo in spoštovalo je rajnega \se, posebno otroci, ki so ga tudi ubogali, kar se je posebno \iidelo pri slovesnem obhajahiju cesarjevega jubileja. Po cesti domov grede so otroci polni srgnega navdugenja, prepevali narodnai in bogoljubneposmi, slavili eesarja, Solo in dom, vsi vneti, tako ]&¦ znaj rajni in dobri gospod vžgati srca nežne mladine. Ostane nam vedno v najlepšem spominu. Minuli bodo fasi, rainuli rodovi, a spominefc, postavljen v hvaležnih srcih, bo stal trdno in glas se bo obraoiil: Služboval je enkVat tu nadugitelj Albert Planer, ljubI.ien od mladili in sta.rili, a spoStova-n od oele Jare. Tako mirnega in dobrega gospoda nad.u6itel.ja še nisnio imoli. Z;vlo lclif-omo v slnvo žalujoči rodbini: Bog' Vas ohrani in tolaži, želimo Vam flisoč sre& in božjoga blagoslova, rajnemu pa želimo iz srcai: Bog mu daj večni mir, vidimo se nad zvezdami. c Sv. Lenart nad Laškein. Sv. Lenart) abiskuje sodatf v zadnjem času kaj rada bleda žena z neobCutljivim srcem in vzame s seboj, kau* se ji ravno zdi. Pri tem svojem poslu pa reže globoke srčne rane, ki jih tudi zdravilo) tekoeega časa ne ba zacelilo. Posebno nam je bridko, ker se je zavzela ravno za mladino. Najpridnejši dve učenki Julijana Gračner in Neža Lapornik, uzor pridnih šolaric, uzor prave otroške nedolžnosti, v cvetu svojega življenja, po 13 let stari, ste zajpustili svoje neizmerno žalostne stariše, brate iri: sestre, šolo, za katero sta bili iz celega srca vneti in šli gledat lepoto tistega, kateremu sta ohranili srco, polno cveto&ih čednosti in skrivnostno udane otroške ljubezni, lepoto svojega nebeškega učenika Jezusd, Kristusa. Pri odprtem gprobu se je vsako oko porosilo, ko so spremljajodi Šolski otroci vzeli slovo o.i svojih ljubih tovarigic. — In glej, še ni dosti. V ovetoči dobi miadostnih moCi, v 26. letu svoje starosti, je šla mla;Ja žena Karolina Slokan — Freeetova Kerolina — pot človeku odločeno, v ve&nost. Njena edma tolažba pri slovesu od svojega mladega, iskreno lrubljenega moža je bila: ,,,Nikar se tako ne jokaj, — saj prideŠ kmalo za menoj, smrti moč najine ljubezni ne bo strla in ne, ohladila." Prorogke so bile besede slovesa. Dasi mlad, mendaj blagi mož ne bo mogel preboleti bridkosld, in zdi se, da se res pripravlja za večno zvezo s sviojo ljubljeno Karolino. — Blagim cvetkam pa, presajenim v rajski vrt, želimo: Večni mir in vecna luč! o Mozirje. Kako slabo in kmetom v veliko Škodo je skovana nova lovska postaivia, ve presoditi edino le kjnet, ne pa gospoda, ki sedi pri zeleni mizi in se pod zasftito lovske posfcave kratkočasi na lovu. Pretečeno zimo napravil je zajec več kot stokrat ve6 škode, kakor znašajo lovske najemnme v tiikajŠnjem kraju. Kolikor rnu je ostalo po zimi, dogotovil je še poletu, prepričan sem namrec, da še poletu objeda drevesa. Marsikatera gospodinja se je nadejala lepega skupička za piščance' in kokoši. Njen u|> uničila je lisica v eni noči. Koliko škode je napravila lisica to poletje, ve sama tisti, kaiteri pride med kmeto in ve ceniti kokošjo rejo. iNiso Še pretekli 3 meseci* ko je kmetu JevŽniku na Dobrovlju lisica na pašnilru napadla dva vola in ga na hrbtu obigjrizla. Veliko škode napravi jazbec, vrane, srake in šoje v jeseni v turšici. No, in ako kmet ob nedeljah stovu čez prag svoje hišo s puško, da bi spodil vrane, pa te zasači kakšen gospodi uslužben lovec, ali ceIo orožnik, in potem puško sem, pa pojdi z menoj, kjer dobiš svoje plačilo v samotaii celici, kjjer laako premigljujeS resnični izrek: kmet plaSaj, pa molči. Kolikor ti ne napravi šlkode divjačina, najpravijo ti še lovci in njih psi, kateri letajjo po vinognadih in žitu. Ako kmet pokara lovca ali zahteva odškodnino, mu preti lovec ge s sodnijo, še celo trdi, da ima iovec več praivice na njegpvem posestvu kaikor kmet, kar se je v tukajšnji okolici zgodilo pred kratkim. Najemnik lova pa poduči kmeta, da mora drevesca oviti ali pa zagraditi s plotom. Vse bi kmet storil, akio bi imel ,6as in slafmo, katere mit par let manjka celo za krmo. Vsa podpora, katero daje država in dežela saidjerejskim družbam, vsi pofnvalni učitelji in ves trud kmeta jc bob v steno, dokler se lovska postava ne predrugači. Vse, kar se poletu koristnega stori za sadjerejo, to uniči zajec po zimi. Zato se • obSinski odbori pozivljajo, da sklenejo in pošljejo deželnim poslancem naslednjo peticijo: Zajec naj se proglasi kot splošen Bkodljivec, katerega sme vsak kmeŁ na svojem posestvu ustreliti ali ubiti jvsak Sas. Sploh naj se uvede postava, da sme vsafc posestnik prosto loviti na svajem posestvu. Od deželnih poslancev pa pri&akujemo, da bodejo napeli vse moCi, fla se lovski zakon prenaredi v korist kmetu. o Braslovče. Ko so bile zadnje državnozborske volitvo m je bil v Braslovčah neki shod, je tam razsajal tudi neki Stajercijanec, zato ga( je Slov. Gosp. malo pokrta&il. V nedeljo potem pa je na javiuem trgu mene napadel, češ, da pa jaz v ^cajtenge" devam. Ja.z sem potem vprašal dya, o katerili senusi mislil, fla sta dopis pisala, zavoljo katerega jaz trplm, a sta mi pod častno besedo izjavila, da ne ve^ta za dopisnika, in tako tudi jnzi ne, in potemtakam Be flanes ne vem* kHa Je Eriv, da sem hil jaz ozmerjan. Pred kratkim pa so bile tu občinske volitve; o izidu ne pcročam druzega, kakor da je na občno zado\X)ljnost občanov izvoiljen za župana g. Pauer. Pred volitvami se je sestavili neki odbor, kateri je sblenil kompromis, da ne bo boja. Jaz sam nimam volilne, pravice, zato se tudi nisehi vi te stvari mnogo mešal, razun, da sem v neki druŽbi dokazoval, da imajo razne stranke tudi razne namene: zato sera bil zopet na.paden, toda ne od važne osebe. Volilci naSe stranke se niso toBno ravnali po Eompromisn in zato so bile Srtane neKatere njim neIjube osebe. Tega sem seveda zopet iaz Kriv, in ob dolžen sem bil tudi mnogo drugih dopisov, o katerih niti ne vem, kakšni so bili. Ko me je zmerjala fairinaža, se nisem oglasil, a sedaj ko sem izvedel, da me napadajo In dolžijo lega molle, K sem iiK spoštoval, me to boli, in bbli tem Bolj, Ker sem nedolžen. Jaz sem v sosedovi HTSi naplsal eno glasovnico popolnoma po sestavi kompromisa z dostavkom, taR-o pišite naprej glasovnice; potem pa nisem pisal niti diktiral nobenemu volilcu vejf, to izjavljam pod svojo Kastno besedo. Zvedel sem tudi, da so ti možje rabili proti meni ostudne in surove zabavljice, ka- terih jim nočem šteti v zlo. J|az pa sem in bom ostal in se držal gesla: Vse za ve»ro, dom, .cesafrja; pod tem geslom so se borili prvi Slovtenci, in to je tudi moje geslo, Bvet pa naj zato ,upije: križaj ga, saj druzega od njega ne pričakujem. — Vaš znanec. Pismo iz Gomilskega. lz.vestnemu fantalinu se je v zadnjem Času izljubilo spuslšti med svet zopet nek fulminanten Članek ,v ,,Nar.. Listu" ter ga sprožiti proti gomilskim ,,,breznarodnežem." Malo nam je mar, da je ta članek stilistično Zjgrešen jn po ysebini nevredeni; v, tem se| ^rcali, idopisnik sam. Da pa tej sanjai>ji resnica popolnoma manjka, o tem ni dvoma; jkajti laž je danes rv modd pri Catih, ki si lakole malo več mislijo, kot tudi naš JaiHič, ki ga vsi dobro ppznamo kot ignjilo jabolko raed zdravimi. Pred vsem pnibijemo precl evetom, da je ,v.-ainota za list sloven^kega ,,razumiiištva", da odpre svoje pi*edale takim neumnim feiršmariiaiii.. Zato ne odgovarjamo ne b,Nar. Ligtu", ne njegovemu dopisniku, temveč pišemo za poštenejši &rji svet. Dopisnik si prilastvnje dijake kot svoje 5n obžaluje, da v letošnjih počitnicah niso priredili nobene igre, kakor so to storili ysa<ko leTo. Popisnik! Dyai;ov nikar ne prištevaj v svoj krog, saj so veeinoma izišli iz ,,zvezarskih hiš", so sinovi od tebe psovanih ,,]5ukarskih ženic." Kar se pa ti6e dii.aSkih prireditev, bodi ti povedano, da dijaki sami ne bi mogli kaj [posebnega, prirediti, ker je tijih gtevilo p^emalo, brez pomoči od ;tebe sramotenih ,,zastarelih devic"1 in sedaj ,,kTŠčanskih čukov." Bog\-ekaj niso bile vredne tiste igre, l^. so se pred leti ji(rireiale, in še teh ne Ibi bili mogli prirediti brez pomoči nažih poštenih kmefikih fantov in deklet, Gmotni uspeh je navadno bil deficit, in 8e je že bil kak malenkosten prebitek, se je raj§|i porabil za sebifine namene kakor paj za bralno druStvo. 0 kakem moralnem uspehu Še je p,a manj govoriti, ker je bil navadni «ftinek dolgošasenje malobrojnih gledalcev. Navsezadnje pa še predrzne ta domišljavi dopisun v ^N. iL." hvalitl, da se je bojda naše bralno društvo — katero vodi in vz^ držuje v družbi našega velezaslužnega nadučitelja Zotterja ter nekaj častnih mož samo jnaša preprosta vrla kmečka mladiiia, ki prp-eja cele vrste raznih lepih veselic in drugih prireditev v povzdigo in čast cele fare ter v velik gmoten prid tega vzornega društva — le po gotovi (,,idealjno navduSeni, izšolani mladini" dvignilo in vzdramilo! Uuuh! Ce bi nage bralno društvo moralo |6akati na tako idealno in navdušeno mladino, med katero dopisnik samega sebe prišteva, da bi ga vzdramila in .vzdignila, bv. Še dalj© spalo, kakor raedved po zimi, ter bi obležalo v jami. Dopjsmk nesramno hujska proti Orlu Vidi se rm. da je 3!8rvozen, posebno pd takrat, ko uj kovfr! s svojima ničvrednima pajdašema — kojih imena še danes zfrmolčimo — program, kako čuku perje izpuliti. Pri tej priliki v preobitni meri zavžiti alkohol pa jih je res napra-v«,! podobne pravim pravcatim 6ukom. Prigli ste vi, uCena trojlca^ Jmlturonosci, rešitelji naroda, zmeSanih možgan vsled preveč povžite črne opojni>ne, Še po p|olno6i nam kratit zaslužen nočni mir skoro pod okna z najgrSim kroka« njem, tulenjem, čukanjem — seveda Orlu v ičast in sebi v nečast. Po dnevi pa ste smrčal* po Čkednjih, da so se kar trestli. Sramota ea takgne naprednjake in vzgledodajalce! Fej! Povedano pa bodi tej trojici, da je nag Oirel ^vsled tega ponočnega kulturnega pofietja ge krepk?ejfeei in ponosnejše razprostrl svoja mogofina krila črez našo mirno Gomilsko./ In pomni dobro, dopisiunče mlado, miadič brez perja, ki hofieš menda biti voditelj v nasprotnem taboru, da se .naše Gomilsko in se turdi vedno bo in eicer vedno bolj, oklepalo krgčatiskih načel ter da se ne bo nikdar vdalo tvoji kurji slepoti. Vsa farba, Jd jo prinašaš ti novi pleskar, pri nas ne drži. Vedi tudi, da kdor hoče živeti med nami, tnora živeti tudi z nami; zato nehaj nago čisto yodo kaliti z ostudno liberalno gnojnico, in potem se boš pošteno veselil s poštenimi. Podlo in nizkotno dovolj je za te, kosmatovestnež, da si dovolig v svojem nesramno obrejdjivem dopisu celo osebne napjade na našega v yseh nagih gomilskih drugtvib tako Sastno zastopanega ter jzaslužnega sotrudnika • M. C, ki je tudi velik prijatelj naSega domačega dijaštva. iZapomni si, d-a si s tem fiinom izgubil med nami Se zaJdnjo trohico spoŠtovanja. Ce mislig, da bog s tem, Če napadeS naše fante, naga dekleta in naSe piože, razcepil nažo vrste, se zelo motiš. Cim bolj nas boste napa^ dali, tem bolj bomo držali skupaj. Prihodnjič ti niti ne odgovarjamo vefi z besedami, dobiŠ pa odgoyor v dejanjih, s katerimi bomo trdno stopili na liberalna kurja oScsa. Ogibajmo se torej rajgi takgnih dugevnih reveževv da se ne nalezemo bolezni, ki se ji pravi lenoba in domišljavost! Ne ozirajmo se na liberalen zasmeh, no poslušajmo liberalnih besed! Dobro vemo, da je naga pot, kajtero nam kažejo sveti naži idejali edino prava, da je bodoCnost naga. Pokazali smo že dovolj, daj nam je res mar do dela, do samoizobrazbe in do izobrazbe nagega ljudstva. Tako naprej krepko, srftno! c Gomilsko. Za nizkoten napad v ,,Narodnem Llstu" štev. 43, bodi izrečena 'dobro znanemu nii obrekovalcu prav topla hvala! Vse lo znal bom Še obrniti v lasten prid; kajti: ,,Kakor posodig, tako ti bom vrnil" ter ,,Crez sedem let vse prav pride"-, kakor si sam prerokoval. A tebi, smeli lante, se že vraGa zdaj: da bi lo ti vedel, kako že smrdiš?! — ReČem ti 1p. vsled f.loveške slabosti, da bi nesramni lažnjivec te" da za vso to tvojo podlostjo tifii sama zavist ter Še vse kaj drugega —! Vse, one čedne priimke, pa ohrani lepo zase; kajti le tvoja last so; a fiaz pa ostanem kljub tvojemu jokanju ge vedno in Še bolj ,,ta iejst Maks" med poštenim ljudstvom, medtem, ko se blatiš ti sam! Pomni pa le, da na tvoje morebitne nadaljne podlosti ne bom ,veči na, tem meptu odgovarjal, dajsi mi ne manjlda pralaega ekstrakta! c Iz gorn]egrajske okolice. Liberalno Basopisie ge zmiraj laja nad g. kaplanom Berkom. To je pa že vendar vrhunec nesramnosti, da se ga* na tako podle naftine nopada in obrekuje. Mi flobro vemo, da izvira vs8 tP sovraštvo najbolj zavpljo posojilnice. Da, sp pai fudi lepe kronce, katere ljudje trumoma nosijo vi ,,kmečko hranilnico jn posojilnico", in katere bi morali nositi sicer v staro liberalno pospjilnico, če bi se nova ne ustanovila. To, boli liberafceif AU dasiravno je g. Berk yeliko pripomogel pri ustanovitvi posojilnice, pa bodi liberalcem povedano^ da bi se posojilnica itaK iudi ustanovila, Seprp,vi bi on nikoli ne bil v Gornjem gradu. Kar pa pige ,,Narodni List" glede fciko'ovega sprejema, da se ga županstvo zavo^ Ijo Kaplana ni udeležilo, pa mislim, da so milostliivi škof zavoljo tega ravno tako jnirno sp(ali v Gornjem gradu, kakor. kje drugod. Ce je bil sprejem, kar seveda ni res, klavem, kakor pištejo libeTalci^ ni bil tega kriv kaplan, oziroma dekan, ampak liberalna strast, ki smrtno sovraži vse, kar je z duhovščino y zvezi. Cetudi liberaleev ni bilo zraven, je pa ljudstvp tein srčnej&e sprejelo svojega nadpastirja. Sicer pa misiim, dai liberalci zato taflco sovražijo g. Berka, ker se ga grozno bojijo. Ni |6uda! Najprvo izobraževalno drugtvo, potem posojilnica, in letošnja leto grozen poraz liberalcev pri obBinskihi volitiyah v Bočni, kar je najveS njegova zasluga. In.kdo ve, kaj prinesejo pribodnja obfeinske volitVe v Gornjem gradu? Bog ne daj, da bi bil g. Berk takrat Se tukaj, sicer bi mogoče strabovito treskalo po vzvišenih liberalnili buticah. A te>ga se pa- strašno bojite, kaj ne, g. Drukar in toyariši. cvNova Stifto, pri Gornjem gradu. Mogocno mladinsko gibanje, katero se je v zadnjibj letih tako lepo ra/.vilo na Spodnjem Ltajepskem, je začelo, tudi pristašem Narodns strankte delati preglavioe. Dokaj dolgo eo samo s preziranjem in zasmehom zrli na mladino, <ki se je zbirala pod praporom katoligko-narodne zavesti, k veftjemu, tia so včasi prav nesranmo napadli w svojem časopisju voditelie mladine, ali pa Marijine družbe. Sele.razne volitve v zadnjem Sasu, posebno pa zadnjo deželno-zborske, sp, poldazale, da bo treba računati tudi z mladino, drugače jim postane ta ru-vdušena udaida četa preve5 pevarna. In ta! ko^feo tu.di oni začeli z mladdnsklo organizacijo, sevei da v liijeralnem smislu. Napov«dujeio celo neko; ,,Zve; zo napredne mladme", v katero hofiejo stia6iti ^se mlade kriBače, ki bi jim naj služili ob volitvah in dru; gih prilikah za priganjače. Pa Be mislijo, da bo mla! dina kar jtrumoma vstopila vi njih tabor^ se motijo! ', Kar je navdugenih, značajnih mladeniBev, ali poglenih deklet, so itak vsi v na&em taboriu, v Zvezi slo! venskih mladeničev in v drugih Ikatoligkili drugtvi|h in*'te no bodo liberalci nikdatr dobili v svoje roke. Z raznimi malovredneži pa tudi jie bodo mogli regdti gnilega Jiberalizma. Va{bili bodoipa gptovo na vse lčriplje inladino pod svojo komandp ter jo nai vse načine odvraCali od nage stranke. Tako tudi v znanem celjskem trobilu trobi najnovejši organizator jnladine, slavni P, C. Iz Nove Stifte, ter kliče mladino za seboj, meneč, da bo kar y,rela za njim. fa 6e tudi mogoče dobl kje koga, M. bi verjel njegovim besedam, mu bodi povedano, da se novtoštiltska mladina nfl| bo dala njemu nikdar komandirati. Mi pre^S poznamo tako imenovaine na^rednjake, da bi se jim klaniali. Imenovanemu fantu pa svetujeino, naj pusti slovensko mladino na miru, ker njemu se vodstvo mladine tako poda, kakor kravi sedlo» Zaio pa le bolj ponižno. — Ti pa, slovenska, mladdna, ne daj se zapeljati krivia prerokom, ki se ti priliziujejp in te vabijo, v svoje nn-eže, z namenom, da bi te pdtrgali od voditeljev, dubovnikov, Naj kriSijo, i kakor hočejo, ti ostani zmiraj ?;vestai voditeljem, zvesta geslu: vse za vero in domovino, evesta zastavi katoliške mladine! c Iz Nazarii v SaMinski dolini. Dne 26. p. •m. so ponovili združeni diletantje kat. slov. izobr. druStev Nazarje in Mozirje igro ,,Tihotapeca. Igra je jakofdobro izpadla. Tznenadili so nas nastopi nekaterih oseb. Vidi se, da se jezačela tukajgma raladina gibati Torej le naprej!' UdeleŽili so se igre v mnogem gtevilu RečiBani, MozirBani in KokarČani, tudi nekaj Orlov iz Skal se je opazilo in pa par Braslov6anov. Prifakujemo ge mnogiH tako zanimivih predstav od nage mladine! c Iz Jurkloštra. Stojim ob grobu moža, milega vzgojitelia mladine, zvestega soproga, skrbnega 6Sqta, iskrenega prijatelja vseh, ki so ga poznaii. Po kopaili smo dnej 2. vinotoka, letos namreC, v občo Žalost nagega iskreno Ijubljenega, od yseh spogtovanegai gospoda nndučitelja v pokoju Jpjieza Belec. Kot iskren prijatelj, kateri je podelil marsikateremu paraetne svete, ostane celi lari v neizbrisnem spominu. Ljubezen dfl doma je bila vzrok, da so ga prestavili na Zgornje Stajersko v Burg, kjer je vestno delal : kot vzgojitelj mladine, kar sem slišal iz ust njegovih' : gojencev: tujo ljudstvo mn pa ni ugajaio in preselil se je v JnrkloSter, kjer je delal skozi 21 let kot u6itelj, orgljavec, v pokoju pa. tudi kot krajni. šolsk.i ogled»n. Rajnki soyražnika sploh ni imel. Za njim žaluje rodbina, župnija in občina. — Dragi! Ob tvojemgrobu pogiljajn svojo molitev nad oblake, da y miru spa- vaš y grobu svoje ljubljene tarn ^okppan* hSerke Minike, katera ti je gotovo pripravila bpljšo bodočnost «nad zvezdami". c Vransko. G Iran Biatnik p. d. Cerc, gjstilniiar na Ločici je izročil krajnemu Solakemu sveta na Vranskem v prid Solske knjlžnice TBOto 87 K kot dobiček ¦veselice dne 8. t. m., za kateri dar Be krajti solski svet jaruo zahvaljuje g. gostilničarju in občinsta. Sehaur, načelnik. BrcilSki okraj. Zeleznlčni shod v Koz]em. ŽelezniČni shoci. katerega je kat. pol. društvo za Kozjanski okraj gklicalo zadnjo nedeljo, dne 10. oktobra, ob 3. uri pcpoldne v gostilni g. ljvana Kuželj, p. d. Pirh, je bil zelo,dobro obdskan, Čeprav je celi dan tneusmiljeno lilo. Navzoči so bili župani vseh sosednjih občan, duhovšclna, učiteljstvp, szelo mnpgo kmečkih posestnikov, a tu.di gospotie ni nedostajalo. .Opazili smo deželne sodnije svetovalca g. dr. Karla .Gelingsheim, zastopnike grašcin v Kozjem, In na Planini in druge. Zbprovauje je Ptypril,s kratkim nagovofom vlB, g. dekan in nacelnik okrajnega zastopa Marko Tomažič, y katerem je iv splošnem zarisal velik pomen železniške proge za Kozjanski okraj. Nato je obširno referira! o sedanjem stanju železnigkega vprašanja dr. Fr. Jankovič.. .Govoril je )o numenu in pomenu danažnjega slipda, q vzrokjh, zakaj želimp, da bi rezaja železnica Kozjanski okraj, pri kateri priliki Je posebno, ppudarjal dejstvo, da je kozjanska kotlina središ&e enega,najveSjihpremogovnikov vi celi srednji Evropi, katerega bogastvo se po geologičnib in montanističnih znanstvenikih ceni naj milijarde meterskih stotov. Razpravlja nadalje o stališBu obeh/ želeZnlških' kbnzorcijev, nemškega; v Brežicali, in sedaj dne 3. oktobra osnov.anega slovenskega, kaj nas loei in radi Čeea se moramo delovanju nemgkega koazorcija upretl, nadalje o siališču deželnega odboraj proti nameravajni progi, o naših ciljih in naSrtih. Kongno se je enoglasno sprejela sledeča resolucija: Navzoči posestnikii, župani in tfastopniki inteligence Kozjansk&ga bkraja navldujštenoi pozdiravfl|jaao nov,, 3. oktobra osnovani železniški odbor za črto Bogatec (oz. Mestinje)—Novo mesto, se odločno izjavljaIo za tak načrt, dai bi železnica1 rezalai okraj in yezala vse važnejge kraje okraja in.želijo,, da bd se pripravjjalna delai izvršila kolLkor mDgoSe naiglo. Končno se je od narzoftega pbSinstva, ki je bilo za železnico zelo navdušeno, izrekla želja, da bi se ŽG DbstojeSI odbor. izpopolnll zs sledegimi gg.: dr. Karel Gelingslieim, nadučitelj Milog Germovgek in posestnii! Miba MaSek ter da (bi se povlabili k zborovanJUj ki ss bo y kratkem vrSilo, tudi zastopniki interesiranih Stirih graščin Kozjanskega okraja. Opomniti še moramo, da je zborovanje hotela motiti nekai prodana oseba, ki je širilai jnasramen pamllet nemgkega železnigkega konzorcijajviBrežicali, o Katerem se bo govprilo §e na drugem mestu. Splogno ogorgenje pai je vzbujalo,, da je dotifina oseba — 5eprav rodom domaCiu — hujskala proti nafirtu železnice, ki bi koristila domačemu Kozjanskemu okraju. b Sv. Peter pod Sv. gorami. S 1.6. oktobrom se prl tuKajšnjem po§tnem uradu uvede tedensko trikratno dostavljanje poštnih" poSljatevv Vesfnik mladinske orjanizacije. Slivnica. Mladenigkai zveza ima vi nedeljo, dne &% h m, po. ye5ernioali poufien Bhod. Vspored Je: 1, Pozdrav. 2» Deklamacija ^Rabeljska jezero". 3. Preaavanjo gj Eaplana< I. Sklep: JDeklamacija ^Trilepe". — MladeniCi in dekleta kakor tudi ysi drugi vi nedeUo a staro golo,! Fantje, ki ge ni^te pri IMDadenigM zvezl, pridite in pristopite! Našl mladjLal. TržaSka ^Zaria** je prinesla lep dopis iz peresa priprostega mladeniča, iz katerega sledefte posnemamo, ker je tudi za na&e razmere primerno: Naga mlajSa mlaffina, ki trga hlače po Solskih klopeh, je izročena v vzgojo učiteljstvu. ¦Njih skrb je, da vzgtajajp mladino na dobri in poSteni podlagi. Toda takim učiteljem kot jih imamo dandanagnji, ni dosti zaupati. Ljudemki z vsp mocjo nasprotujejo idejam krg&aaistva, takim ljudem ne moremo izročiti mladine v oskrbo. Naši mlaflini ni zadosti, da zna samo pisati in brati, marveč nagi mladini je treba tudi šole znafeajnosti. Zatp pa skrbe zelo lepo telovadni odseki, kj imajo tudi oddelek za naragčaj. Tjai naj izroftij,o starigi svojo mladino, ker iz take, mladine bodo prišli nekdaj vstrajni in znaBajni možje. Kaj pa je dolžnost vsakega somigljenika, vsakega kr&čanskega očeta in matere? Dolžnost vsakega krSčanskegja somiŠIjenika oceta in matere je, da taka društvai podpira. Dajte vzgled mladini z žrtvo^^afljem in mladina botle tega yesela. Nadalje opasuje velik pomon telovadnlb. organizacij, katere ne le gojijo telo-tfadbp, ampak g|rijo omiko med mladino ter jo vanyeit» pr6d iraznimi pogubonosnimi nauki, ki groze naži piladini, posobno mladeni&em. iZato se morajo posebno mladeniči yarovati in to najložje store organizirani, posobno v telovadnih drugtvih. In ravno takih drugtev pri nas primanjkuie. Marsikdo pa poreBe, žemu telovadnih odsekov, ker imamo itak sokolsfta drugtva. iDragamladina! Sovražnik nagili svetih katoliškili idej dviga vedno višje svojo protiversko zavStavo. Na svojo žalost opažamo to pri Soktolih, posebno page dni. Kaj  nas Io8i od njih? Narodni smo vsaj tolikb kot oni. Kar nas pa loči je tp, d)a med tem fco iiviga Sokol vedno vigje zastavo svobodomiselstva, se oklepajo naši telovadni odseki zastave krgflanstva. Zato moramo mladino \edno svariti pred. Sokolom, ki prihaja k nam iz CeŠkega kot nositelj Sivobodne misli. Zato ne zadostuje samo roke sklepati, marveg treba je tudi mladino organizirati, da/. združena pdbija napade sovražnikov. Ko bo ysa naga mladina tako združena in vneta za sveto stvar potem bo na§ narod probtojen in kakor poje naš gpriški slavžek, bo za naš narod ystajenja dan. Zato p.a draga mladina, bpjuj se za pne svetinje, zai kiatere so dajali naši pradedje svoje življenje; ti mladina ne smeš ostati za mjimi. Pojdi krepko naprej pod geslom: Vse za vero sveto in dom, zmaga in bodočnost sta naži! V-> Knjiievnost ,. ,=.-^ § Tlranstvo gragčaka Fratia Taha iii njegovega sina Gabriela. Spisal Anton Kaspret. Ponatis iz KCasoptc'a za zgodovmo in narodopisje"* Maribor 1909. Kdo ne poznai gro/uega Taha, ki je v Sused gradu letai 1572. povzročil strašen požar kmečke ystaje, ki je segla tudi na Štajersko? A malokdo ye, da ie bii ta krvayi tiran g svojimi sinovi tudi štajerski graBSaJj^ in sicen y Statenbiregu j)ri MakPlali v. Dravinjski dplini. Profesor-Kaspret je ^a podlagi plsanih yirov zanimivo opisal, kako grozno so trpeli. kmetje stattenbregka giiaSSuie^ iVredno je, da si ta sp^s vsakdo prebere. Zlasti naŠiin drugtvom toplo priporoBamo, da jsi naroCaio knjig« p .domaBi zgodovini ter prirejajo ve&krat predavanja o domozuanstvu. Imamo toliko feitalnic, bralnib in izobraževalnili drugtev, a med udi ,,Zgjodovinskega drugtva", ki izdaja spise v domači zgodovini, zasledimo komaj dve gtajerski čitalnici! Cena naži knjigi ja samo 40 vin,, po pogti 45, vin. Naroča se pri ,,Zgodovinskem drugtvu" v Mariboru, dobi se pa tudi v Cirilovi tiskarni. § Mo6 tuiiforine. Pred kratMm je izšla; v Trstn aova igra ^MoS uniforme", burka; a petjem v, treli dejanjih', Izdal in ealcžil jo je pisatelj sam, 'Jiajč. Stoka. To je že itretje delo tega pisateljjaj, in kaklor ^Trije tički" iu «Ne kliSi yraiga" se bp goto\iD tudi ta burkia vsem p7*iljubila. Igra je. \«zeta iz domačega življenja. Zahteva sicer spretnejSe igralce, posebno y drugem in tretjem dejanju. Igro priporočamo drugtvom, poseb no, ker se io daj prikrojifl ?adi zaj; jnanjše odre. Dr. Leop. Lonard: *,Nemš6ina brez uBitelja" ali ,.SIovensko-nerašika slovnica zH samouke". Založila ..Katoliška tiskaraa". Cena 1 K 20 h, po pošti 1 K 30 h. Razmere prisilijo yečkrat nage rojake, da morajo po svetu. Mnogo si jih. služi kruh med Nemci na Dunaju, na Ve&llalskem, v Gradcu itd. Gbri navedena slovnica je pisana z namenom, jia bi takim irpinom iiekoliko pomogla olajŠati usodo. Samo ustno občevanje ne zadostuje, da bi se kdo kolikpr tolilšo pravilnp naučil tujega jezika. Zato je treba književnih prippmofikov. A naše golske slovnice so za to eGoraj nerabne, kor so razumljivei samo, ako jib raziasa uSitelj. Druge slovnice, ki bi bila |rabna bre» uGitelja, lahko razumljiva in ne preclraga, pa doslej nlsmo imeli«( Dori navedeno delce ima namen, d|a oipomore tej potrebi in pride na pPmoS na&im, sočutja zaslužujočim trpinom. Naslanja se radi lažje razumljivwsti in večje enostavnosti kolikor mogoče na Sketa in TVilomitzerja, toda ima vedno pred očmi slovenskega preprostega delavca. Na znanstveno oceno ne ra<6una, svoj praktiBni pomen bo pa kolikor toliko dosegla, ker nimamo drugega bbljgega dela te vrste. Vsem Slovencem, ki se hoSejo uBiti nemSčine za vsakdanje potrebe in nimajo višje izobrazbe, se ta slovnica najbolje priporoBa kot najboljgi in skoraj edini KnJiŽevni pripomočelc Potres. Maribor. Dne 8. t. m. ob 11. uri dmin. smo 6ufili vi celem mestu moŁen potres y smeri od jugpzahoda proti severovzliodu. Odprta vrat^ so se začela gibald, yec predmetovi je padlo z veEkfim ropotom na tla* XulčaJ sa S© ne Bpominjajo na tako silen potres. Pri Sv. Bolfenka pri Središftu je bil potres dne ŁL t rcu oB l'li uri predpoldne y smeri od zapada proti yzhodu. Potres ]e trajal okoli 3 sekunde. Sligalo se je.najprej bobnenie, kakor iia bi kdo peljal po trdem težek; voz, potem Sum in konfino moCeln sunek. Sunek je poro&evajec Cutil od juga proti severu. NesreČe nobene, Cetudi je opeka padala raz strehe, Mnoge je zelo prestraSilo. Kliačarovcl pri Sv. Tomafri. Dine 8. t. m. je bil pri nas precej mo5en potresni sunek ob 11. uri 15.'min. ,Trajal je 2. sekundi. Sv. Marieta niže Ptuja. V petek ob 11. uri dopoldne je bil tirkaj potres, traJajjoS flve sekt^idi; smer: od juga proti 6ev8ru. V Središču se je občutil v petek ob 11. uri 2 minuti predpoldne moBan potresni sunek', M je trajal par sekund. Smer je bila od jugia proti sevieru, kakon se da sklepafi iz gibanja utezi na uri. Ptuj. Tukaj je bil dne 8. t. m. ob 10. uri B9 min< zelo moBen potres, ki je trajal 5 sekund. Cerovec. Kakor smo s® otroci zibali v mlado- sti, tako me je v petok ob 11. url dopoldiie zaziba- lo, komaj sem se zavodel, <3a je potres, trajal je dve minuti in bil je silno moaan. Vse nas je hudp yznomiril, Nehote smo se priklanjali drug drugemu, ce- lo sliva, ki je letos nerodovitna Cakala kazni za svojo lenobo, se mi je do tal priklonila, kakor bi hotela prositi, naj jo fee enp leto pustiru in pofiakam, fe ne bi kje vondar pxihodnje leto obrodila! Bog ne daj, da bi se kmalu ponavljali taki pokloni. Zreče, 8. okt. Ura je ka^nla ravno enajst dopoldne. ¦ Imel !jem opravka v arhivu. Knjige in papirji so zašumotali, omara in na isti se nahajajo&a velika steklenica sta se vzgemirile. Kaj je? Prva' misel:, potres. In potem po preiskapih razmerah sodeč tudi ni moglo biti drugo, kakor da se je bila zazibala zemlja. ValČek, zdi' se tni, bil je jeden jedini, trajajoč dve dobri sekimdi, To se je čutilo v prvem nadstropju, -y pritliS*ju niso opazili ni8. Vsled majhnosti sobe ne morem določiti gibanju smeri. To pa naznanjam iz razloga, da zanimalci zamorejo eventuelno. presoditi obsežnost potresa. Ziblka. V petek ob 11. uri predpoldne je bil tukaj lahek, nekaj sekund trajajoč potres. St. Peter pod Sv. gorasmi. V peteb, ob 11. uri dopoldne je bU y kozjanskem okraju precej moCen potresi Na Bizeljskem gradu je podrl dva dimnika* Celje. Dne 8. t. m. ob 10. uri 55 mlnut smo cutili tukaj taka silen potres, da so ljudje kar bežali iz hig. Trajal je 4 do 5 sekund. Kozje. Dne 8. i. m. ob 11. uri predpoldne je bil tukaj moSen potres v- smeri od jugai proti severu. V Liubljani so Sutili dne 8. t. m. pb 11. uri predpoldne močen potres. Trajal je ve6 sekund. Posebne škode ni napravil. /agreb. Dne 8. t, m. pb 11. uri p.redpoldne je Kil tulcaj Bilna moSen potres, kl \Q traiajl okoli 15 s©tund< Napravil je tudi precej gkode. Opeida je padala raz strehe. Veliki stolni zvon je zaM zvoniti. V Higab so se premikali vsi predmeti in padlali raz s!ene. Otroke so morali pustiti iz gol, v pisarnah se je prekinilo delo, ker, je bežalo vsel na cesto. 3Sfeko staro gospq je tzadela kap in je takoj umrla. V, nedeljo, dne 10. t. m. j& bil zppet potres. JPogla so nam pledeča poroSila: Maribor. Tukaj je bil dne 10. t. m. ob 6. uri 45 min. in malo pred 7. uro zopet precej močen potres, ki pa ni napravil nobene gkode., Sv. Miklavž pri Drmožu. V nedeljo, dne 10, t. m. je bil tukaj 2krat potres, in sicer oĄ 7. uri W min, in ob 7.: uri 57 min. Pri Sv. Bolfenkn pri SredigBu je bil zopet potres dne 10. t. m. ob 754 uri in za fcajMb 18 minut drugig. Bili so trije sunki. Laško. Dne 10. t. m. smo Čutili tukaj ^krat potres, in sicer. pb 6. uri»38 min., ob 6,: uri 56 min., ob 7, uri in ob 7. uri 10 min. Drugi potres je trajal skoro 50 sekund. HaJnoveJJe novlce. Deželnl zbor. V linančnem odseku se je potegnil dr. Korošec za podporo Žreboreje v ljutomerskem okraju ter zavrnil ostro Nemca grofa Lamberga, ki si je drznil trditi, da so dirkači na Cvienu nav*adiio pijaini. Doželni odbornik Robič je istotako odločno zavrnil Sudnega grofa. Za Slov. plaininskb društvo sta po hudem boju izvojevala dr^ Korogec in dr. Verstovšek dosedanjo podporo. Zahtevala sta v©S potovalnih učiteljev ter se pritoževala^ da grašlca zveza gospodajrsldh zaidrug kupuje yftno veginoma le pri nemgkih veleposestnikih. Pri poro&ilu dr. Korogea o genijursK §oli so Nemci zopet pokiazali svoje povra'Btvo do Slovenoev ter predlagall, da se §ola sploh ne otvori. Dr. Verstov&ek je pobijal izvajanja Nemcev, istotako dežejni odbornik grof Attems, na kar so bili predlogi dr. KoTOgcas na otvpritev Sole in plaSe učiteljstvai vendar-le sprejeti. Iz pravosodne Blužbe. Sodnik dr. iFrano Biček je prestavfljen iz Motlite v Ljutomer. Za sodnika v Konjicah je imenovan Hermain Deu, dosedaj avskultant v Radovljici.