¥ Lluhllanf, w {.®fe©to 12. aprila 1919. Lete It!, likala rasssi ned«i| Ih israssSJi«« vsak dan p&]SOi«S8K, Uredništvo ja v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati In pod* pisati, sicer se jih ne pri* sboi, Rokopise 89 ne vrača. Inaerati: Etiostolpna petlt* vrstica 80 viru pogojen prostor 1 K; razglasi in poslano vrstic« po 60 v{ večkratne objave po do-govoru primeren popust i", mms. Mam f^OBamsssia tt«v. stBM ■a* 30 vinarja«. |w|kf||8j Ir, •ta 80 K. 15 K, sa Glas*?© feaPsP*m s©Mo - d«moltra^in« strank©. NaroSnina: Po pošti ali ’ dostavljanjem na dom za !o leto 60 K, tp. po! e a četrt leta mesec 5 K, 'n Nemčijo oe!o leto 65 K, • ra ostalo tujino in Amerik« 72 K. — Reklamacije zt list 80 poštnine prosto, UpraviiiStvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 6,1, Učiteljska tiskarna Telefonske it. H2e 230BI Ali ste znoreli? Da nima osrednja viaaa velik zmise! za državne potrebe, le bilo vsem očitno takoj po uvedbi troedinih batin in svobodne trgovine. Vrhunec modrosti pa je dosegla s prepovedjo uvoza in izvoza. Vladna politika zedinjene Jugoslavije je s tem dosegla absolutno prvenstvo na polju politične uvidevnosti in gospodarske genialnosti. V tem oziru se H ni bati, da bi fo kdaj kdo prekosil. S temi tremi poglavitnimi temelji v naši politiki smo si zagotovili večno slavo. Kdor ne zna vladati, na! ne prevzema ministrska mesta v. Jugoslaviji. Obetajo se nam blaženi časi silne državne modrosti, solnčnega helenič-nega sijaja. Da ne pojdemo ritenski, bo preskrbel naš jugoslovanski Pe-tfklej, naš klasični Protia, in oa nje-Kove batine. Naprej! Naprej do... poraza! Zakaj če nismo gotovi o zmagi, »mo prav gotovi v porazu, tako gotovi, kakor je res, da bo najhitrejši brzovlak na tem svetu tisti, ki bo odpeljal belgrajske vladne modrijane. Stroj že gori, in para puha iz njena, da se vse kadi. Običaj vseh starih in novih držav je od nekdaj ta, da skuša kolikor mogoče povzdigniti domačo industrijo, jo pospeševati, otvarjati je) nove trge, Je! dajati tekmovalne sposobnosti. Močno razvita industrija Pomeni intenzivno razvito narodno gospodarstvo, pomeni ljudsko blagostanje, kulturni napredek, miren družabni razvoj, pomeni z eno besedo: močna in bogata država. Ali mislite, da je nam. srečnim in Inteligentnim sinovom kulturne Jugoslovanske zemlje kaj mar za vse to? Kaj še! Mi nismo ne Nemci, ne Latinci in ne... Rusi. Mi ne spadamo sploh v krog evropskih narodov. Mi nismo od tega sveta. Vsled nemške in angleške velekapitalistične industrije je nastala svetovna vojna, e»^o, če zadušimo še tisto malo domače industrije, smo v tem oziru za vse večne čase iz nevarnnstl. Mi se itak ne znamo klati. Ne zase. ne za druge. In če ravno ne bomo mogli izhajati brez industrijskih pridelkov, ker se ne moremo zariti zopet v podzemeljske kaverne, si Jih bomo pač preskrbeli drugod, in če nas bo zato evropski industrializem smatra! za azijsko kolonijo in nas kot tako traktiral, bomo pač priznali, da smo se zopet motili... Na vsak način Je zaenkrat naše _^a<*nn sreslo: Nazaj, na7al na LISTEK. ANATOJ. FRANCE: aures. Videl aem ga pogosto in o'd blizu. Mož je bil v občevanju preprost in prijazen. Sama skromnost in ljubeznjivost ga je bila. Kar mu Je narava podelila zmožnosti. Je morda najbolj razvil zmožnost ljubezni. Večkrat sem čul, kako !c ta glas, ki je ogromen objemal vso zemljo s svojim silnim in strašnim zvokom, postal nežen in laskav v pogovoru s prijateljem. Njegovo znanje, trdno in globoko, se je razprostrlo od širnega kroga socialnih vprašanj tja preko vseh duševnih stvari. Ko sem ga par tednov pred vojno obiskal na njegovem domu v Passvlu, — tako ponižen je bil in tako poln slave! — sem ga našel, ko je prebiral Evripidovo * Jean Jaurfcs je bil eden najbolj znanih vodij francoskih socialistov. Bil je velik pacifist in propagira! ideje združenih narodov, opisal je znano knjigo „L’annče nouvelle*, Kjer dokazuje nesmisel stoječih armad in njih veliko in neprestano nevarnost za mir; ustvaril je cel sistem .naroda v orožju*, milice. — 31. julija 1914. 1. ga je v gostilni na Rue Montmartre ustreli! sfanatizirani Raoul Villain. ki sc ga nedavno porotniki oprostili. vseli poljih, z vso siio in z vso brzi-no, nazaj do... črnogorstva! Te so zaenkrat naše politične smernice. Zanje smo si ustvarili svojo zedinjeno, moderno Jugoslavijo. Tako hočemo mi, tako mora ostati. Tako pa nočemo mi. tako noče ves slovenski narod. Zakaj do nazadovanja in smrti je vedno čas. Slovenci imamo nekaj industrije, imamo tovarne, imamo rudnike. Imamo vse pogoje, da se močno in intenzivno industrializiramo. V tem tiči, z ozirom na nemožnost poljedeljskega tekmovanja kot alpski narod z rodovitno Hrvaško, naš obstoj ni napredek kot del jugoslovanskega plemena. Nekaj industrije imamo, še več je potrebujemo, zato je pa treba izmenjavanja naših ^pridelkov s pridelki, ki jih mi nimamo, in ki niso potrebni samo za našo industrijo, marveč sploh za celokupno gospodarsko življenje Jugoslavije. Potrebujemo bencina, bakra, modre galice 1. dr., brez tega ne morejo rudniki dajati premoga, vinogradi vina itd. Če pa ostanemo brez premoga, ne bo železniškega prometa, ne bo dela v tovarnah, če brez vina, ne bo kupčije itd. itd. Pa kaj zato? V Belgradu nam kratkomalo prepovedo vsak uvoz in izvoz, nas z enim bedastim ukazom enostavno uničijo. In zastonj so vsi pregovori, vsi protesti, vse intervencije. Sodrug Kristan hiti v Bel-grad, opozarja, roti, kaže na katastrofo, sodrug Cobal razsaia še te dni po ministrstvih, interpelira, vse zastonj, gluha ušesa, bob ob steno! Neverjetno! ^ Zakaj je prišla ta prepoved, bog-sigavedi. Izgovarjajo se na antanto, in naši liberalni zastopniki Jim dajejo potuho, pa vemo da je to predvsem delo vlade same, plod njene neverjetne slepote in zanikrnostl. Dejstvo Je. da Je katastrofa že tu. Tovarne počivajo, delavci so na cesti. Vsemu slovenskemu narodu grozi pogin. S trepetom gledamo v bližnje dni. In gospodje se za vse to nič ne zmenijo, nič ne povprašujejo, kaj Je iz tega pričakovati. Ali ni nobenega, ki bi jim prisolil zasluženo število krepkih brc? EJ, gospodje, kako vas bodo vaše batine še udarjale! Le pripravite vašo državno stran ... Vodilna ladja se potaplja ... Kmalu bo pol leta, odkar smo v Ljubljani proslavljali ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov ter z vso navdušenostjo kričali »Živio« snuloči se Jugoslavili Se nam le živo nred očrni, ko je stopil na balkon deželnega dvorca sodrug Josip Kopač ter v vznešenih besedah pozdravil ma-nifestante v imenu jugoslovanske socialno-demokratične stranke. Videli smo na balkonu ljubljanskega župana dr. Tavčarja, ki je govoru socialističnega zastopnika živahno pritrjeval in prikimaval. Pa vse to }e bilo ob rojstvu Jugoslavije, torej takrat, ko smo bili še strančica..., takrat, ko nas je bila le mala peščica. Vsaj govorili so tako, pisali. Ce »o se v tem motili, naj jim Alrih odpusti. In najbrže bo resnica, da so nas meščanske stranke takrat povabile k sodelovanju v vladi le zavoljo tega, ker so v svojem navdušenju hotele, da bomo tudi mi deležni drobtinic, ki bodo padle z bogato obložene mize, pogrnjene z belo-modro-rdečim prtom in monogramom SHS. So si pač domišljevali ti politiki starega žanreja, da je proletarska masa še vedno tako omejena kot leta 1914. in da bo ta masa slepo sledila onim, ki io bodo pitali s frazami o »narodu« itd. Preveč dolgo je trajala svetovna vojna, da ne bi zapustila posledic tudi pri onih, ki so se vrnili dornov le sestradani, a drugače telesno zdravi, ozdravljeni pa duševno. Drug duh je zavel po celem svetu in tudi Slovenila ni bila tako zaplankana, da bi se mu mogla odtegniti. Bila Je to sapica, bil Je to vihar vzhoda, bil Je val vstajajoče mase ruskega naroda. Ruski delavec in mužik sta si podala roki. Žulji poštenega dela so di-čiJi njuni desnici; z njih pa so padle verige. U so Ju stoletja tiščaleJn uničevale. Masa naroda je vstaw in zahtevala svoje pravice, zahtevala Jih tako glasno in energično, da ie ob tem vzkliku onemel svet. Pozabili smo trenutno na vojno, zadivlieni smo gledali ta gigantski boi. In ko se ruski buržoa ni hotel podati, ko ni hotel ugoditi tem zahtevam doslej brezpravnih mas, tedaj je ljudstvo razbilo zgradbo caristične Rusije in pričelo samo graditi novo stavbo, nov dom. Mogočen dom naj bo to, dom svobode, dom enakosti. Vse. kar ne spada v ta dom, je rusko ljudstvo odpravilo: vojne dobičkarje prisililo k poštenemu delu, tovarnarje razlastilo, zemljo razdelilo, banke vzelo pod državno nadzorstvo. »Kdor ne dela, naj ne je!« to ie bil klic te proletarske množice. Pričel se Je boj — boj, ki se bije še danes, a se bliža koncu. Mogoče vzplamti še enkrat, zadnjikrat — potem pa bomo videli impozantno stavbo, zgrajeno po volji naroda, zgrajeno od mase ln urejeno tako, da bo vladalo v njej le ljudstvo in samo ljudstvo. Vse to Je ustvarila volja ruskega delavca in kmeta, volla slovanskih bratov matjuške Rusije, in ta narod, to ljudstvo, katerega so naši liberalci nekdaj veleizdajalsko — po mnenju nemških državnikov — oboževali, Je danes proklet in zavržen od njih. 0, ironija usode! Pa zakaj? Ker je naša liberalna stranka zastopnica vojnih dobičkarjev, kramarjev, veleposestnikov, tovarnarjev itd. Ker Je ta stranka »demokratična« po zunanjosti, ne pa po srcu. Ker ie to najbolj reakcionarna stranka Jugoslavije. Hočete dokazov? Serviramo zajtrk: Načelnik te stranke, dr. Ivan Tavčar, po božji milosti in volji posestnikov župan ljubljanski, se Je v 85. štev. »Slovenskega Naroda« povzpel do trditve, da je poverieništvo za socialno skrb prevzelo v najem diktaturo in da izdaja naredbe, ki bodo pripravile ljubljanske posestnike ob vse. O, sancta simplicitas! Ubogi posestniki! Vse bodo izgubili — in med njimi gotovo tudi župan — ki mu bo poverjenik za socialno skrb diktiral, naj zleze v kurnik med zajce in tam uživa krvavo zasluženo pokojnino. Pa kaj ... . gospodje, saj to ni naredba, to je samo predlog... In po našem mnenju dober in uvaže-vanja vreden predlog. Ker smo pa že pri tem, da si Je g. dr. Tavčar vzel v najem kritiziranje tega predloga, mu povemo tudi našo kritiko, a bolj tiho, na uho: Ta predložena naredba ie še premalo radikalna ... Oprostite, čisto odkrito smo povedali. Hočete li, da vam povemo še mnenje, ki ga ima ljudstvo? Bodi. pa le začetek stavka: »Če ima Žuržot deset hiš .. .« Vidite, vi prijatelji ljudstva, tako mislijo mase. Vi seveda ne poznate mišljenja mase. Kako neki? Med ljudstvo ne greste, gabi se vam. Delavec smrdi po olju, ie umazan; kmet Je pa ..rale ne napišemo. — Itd. Hoteli ste se znositi nad poverjeništvom za socialno skrb, a dosegli ste nasprotno: ljudstvo vas le še bolj spoznalo, kako reakcionarni ste, do kosti reakcionarni, v In da bo serviran zajtrk bolj teknil. evo vam še neka!: Vaš članek Je bil Io pritisk na člane deželne vlade, da so včeraj odklonili predloženo naredijo. Kako diplomatično! Vredni ste Tisze. Czernina! Ti ljudstvo pa, ki danes stanuješ po drvarnicah in kleteh, zahvali se načelniku liberalne stranke dr. Tavčarju, ki Je tako temeljito poskrbel, da ostaneš še nadalje v svojih brlogih. Gospod župan! Ali se zavedate, kai ste storili? Ali si morete toliko osvežiti spomin in se domisliti italijanskega imperializma in niegsvih barbarskih činov? Olejte, vaš čin je temu precej podoben. Iz zasedenega ozemlia prihala>o tMMifr '~rxL£e*.:-i dan na dan naši (mislimo: Jugoslovanski— ne samo socialistični!) železničarji z njih rodbinami in ti izgnanci ne dobe strehe. Stanujejo po barakah, polnih uši; stanujejo po železniških vozovih ... Potikalo se po svetu kot izgubljeni sinovi, zato, ker so ljubili svoi narod. In to svoje gorje nosijo udano, nosijo ga potrpežljivo, zato, ker upajo, da bodo voditelji strank — socialno čuteči ljudje. Ko pa se predloži predlog, na podlagi katerega bi se stanovanjska mizerija olajšala, ki bi ljudstvu dovolil, da po možnosti dobi zdravejša in boljša stanovanja, pa ti pride načelnik liberalne stranke, vzame pod svoje okrilje hišne posestnike in prične Jokati: »Nestvor so napravili socialisti, uničiti hočejo vse posestnike, vzeti Jim hočejo hiše, orojtatl jih nogavic, napolnjenih s cekini, itd.« Bravo, g. dr. Tavčar, vi zastopnik posedujočih!!! In vi se drznete trditi, da imate socialen čut!? Nikar no. blamirate se! Pa še nekaj! Pravite, da so pri poverjeništvu za socialno skrbstvo vsi gospodje od prvega do zadnjega naičlsteiši socialni detnokratie. To ni resnica! Mi vemo le toliko, da je tam precej socialnih demokratov, a so tudi somišljeniki drugih strank. So pa tam uradniki ki vedo, kai zahteva duh Časar so ljudje, ki čutilo socialno. Le verujte nam, zadnji izmed njih ima več socialnega čuta kot vi. — Vemo, da vas bo to razburilo; vemo, da boste tolkli ob mizo. pa to nas ne moti. Dovolj, gospod dr. Tavčar! Servirali smo vam zajtrk: a la boncta! Pripravljeni smo pa, da vam serviramo tudi kosilo, kajti v tem oziru deluje naša aprovizaciia izborno, kljub »svobodni« trgovini . . Pribijemo le še: Boljševizem od zgoraj ste pričeli vi z vašim člankom. Uspeh je že tu. Bojimo se samo, da ta boljševizem od zgoraj utegne imeti za posledico: boljševizem od spodai! — Za vaše pristaše bi bila diktatura (?) poverjeništva za socialno skrb mnoga bolj koristna, kakor diktatura proletariiata. Prva daje ljudstvu pravice mirnim potoni, druga si vzame sama, kar ve, da ]i gre. Mnenja smo, da za načelnika liberalne stranke v tem oziru izbira ne bo pretežavna. In če mu bo, naj bo toliko prijazen in nas pokliče, pomagali mu bomo, da si osveži spomin! Vodilna ladja se potaplja ... Pomagali smo jo graditi, zadela !e na čeri in dobila luknje; pomagali smo Jih mašiti... Pa vam pride »demokratični« načelnik še bolj »demokratične« stranke, butne z vso silo s svolo glavo ob nlo ... in pM žaloigro. V študiju se je odpočil njegov duh, utrujen od študija in izmučen Je v delu črpal novih moči. Imel le Jasno in čisto vest in ni nikogar sovražil, čeprav ga Je zasledovalo besno sovraštvo in morilna obrekljivost. Ničesar ni maral slišati o svojih sovražnikih. To sovraštvo, ki z njim narodi ponavadi povračujejo svojim najzves-tejšim služabnikom, svojim najboljšim prijateljem, svojim najmodrej-šim svetovalcem, ne zamre po smrti velikih mož. Njih sledov se še drži, ko so oni sami že odšli, kajti saj oni ne morejo popolnoma umreti in pri slovesu ostavijo žive in strašne misli svojega življenja sredi v boiu z obstoječim. Brez uspeha bosta skušala zmota in sovraštvo, da zatemnita svetlo Jaurčsovo ljubezen do domovine. Kako? kai ljubezen do domovine in ljubezen do človeštva ne moreta zažareti v istem srcu? Moreta. Povem še jasnejše: kdor ne liubi človeštva ta ne more ljubiti svoje domovine, ki Je le ud človeštva in ki ie ni mogoče odrezati, ne da bi to umrlo za-eno z njo. Jaurfes je ljubil Francijo. Hotel Je, da je Francija pravična, miroljubna in močna. Ena najstalnejših in najvažnejših skrbi njegovega silnega duha je bila obramba nlegove domovine. Z redkim obvladanjem materije Je izdelal načrt za lludsko milico, ki nai bi postavila ogromno in močno vojsko v službo narodne samoodločbe. Oenij ima proroški dar. Ta veliki mož Je zrl v bodočnost, ko ie vnaprej ustvaril organizacijo oboroženega naroda. Triletna vojaška služba, ki so Jo rajše izvolili, nas ni obvarovala pred sovražnim vpadom. Oboroženi narod nas Je rešil. # Jaurčs Je sovražil vojno zaradi svoje države in zaradi človeštva. Ne zato, ker se Je bal za usodo svoje stranke, za uspeh svojih misli. Naprej Je videl, kot se je zgodilo v resnici, da bo morala zmagovita Francija poplačati zmagoslavje svojega orožja s svojo lastno svobodo: ampak vedel je tudi, da ta žrtev ne bo dolgo trpela in da bo požar revolucije, ki bo najprej izbruhnil pri premagancih, se razširil tudi med zmagovalci. Vedel je. da ta vojna ne bo le prepir knezov, kot so bile vojne Ludovika XIV. in Friderika, tudi ne ogromna pustolovščina kot so bili Napoleonovi zmagoslavni pohodi; da se ne bo izčrpala v spopadih armad, ki sicer uničijo setev, temelje držav puste pa nedotaknjene, temveč da bo ta bol, porojen in hranjen iz dotlej nezaslišan iti gospodarskih tekmovanj, zrasel čisto v socialno plat in bo splošni bojni besnosti bojujočih se sledil pravtako splošen upor delajočih. Razvoj kaže, da Je imel prav. Nihče ni danes več tako zaslepljen, da bi verjel, da se bo človeški val. ki ga je tako strašni vihar iztrgal iz struge, mirno povrnil v svoje meje in počasi začel zložno teči, kakor nekdaj. Ne, ne, pregloboko ie razrita zemlja. Pregloboke groblje so izkopane, previsoki vrhunci so se pogreznili vanje; preveč gora se je dvignilo, da bi se novi rodovi mogli precej in nemoteno naseliti po pobočjih, kjer so mirno prebivali minuli rodovi. Gospodarski odnošali med vsemi narodi so do dna izpremen-Jeni. Bogastva so povsod izginila. Imperialistična in kapitalistična blaznost je zapustila sledove svojih razdejani pri premaganih in pri zmagovalcih. In vi hočete, da se vrši delo odslej po istih zakonih, ki so veljali v starem svetu! Ta stari svet ie postal v štirih letih voine grozoten kaos, razvaline, ki je ni mogoče nikdar več sezidati v prvotni obliki. Jaurfes je dobro vedel, da bo vojna narodov izzorila socializem, da bo osvobodila proletarca, ki so ga bili naredili za vojaka in ki !e tako spoznal obenem lastno silo in zaslepljenost svojih gospodarjev. Jaurčs je tudi vedel, da se do ravno istega dne, ko bodo narodi navalili drug na drugega z ognjem in mečem, odprla cesta preko vseh teh krvavih potov: k internaciionali miru. Par modrih mož ie videlo že naprej, da bo iz vojne, porojene v gospodarski tekmi, vzklila magna charta svetovnega dela. Da. Jaurčs le natančno vedel, da bo ta voina v korist njegovi stranki. Ampak za tako ceno ni hotel kupiti zmage svo-iim idejam, pa da so mu bile še dražje. ♦ Bilo je odločeno, da bo njegova duša, krasna kot mir sam, zapustila zaeno z mirom to zemllo. Da Bi vstala spet v nas obenem s povratkom miru, svetlejša nego kdaj prej! Naj nas vodi njegova svetla misel! Ne mislimo na maščevanje. Maščevalnosti njegove želle niso poznale. Ne bomo mu izkazovali praznih časti, ki bi jih bil zavrnil z vso silo svoje velike duše. Amoak truditi se bomo, da bomo po njegovem vzgledu človeški in plemeniti. Jaz. k! sem ga na svojo žalost preživel, da-siravno sam že nisem več daleč od konca svojega življenja, iaz hočem, da bodo moie zadnje besede besede pravičnosti in ljubezni. (Poslovenil K. D.) Stran 2, r— --------------------------------- čudo .. . ladja dobi novo luknjo. Naj li pomaga!no zopet mašiti? Čemu? Naj se vodilna ladja ugrezne! Imamo delavce, pridne delavce, treba samo pomigniti, treba veleti in nova ladja bo zgrajena . . . Boljša, trdnejša, hitrejša za naš jngoslovan-ski narod. R. C. Spomenica Jugoslovanskega društva,Jugoslavija* v Pragi narodom antantnih drža , . Celokupna akademična omladina se obrača do najnaprednejših državljanov sveta z apelom, da zaščitijo našo mlado državo SHS r.e več od krvoločnih Nemcev, nego od uekih zavezniških diplomatov, ki hočejo z londonsko pogodbo odvzeti velik kos naše zemlje in ga spraviti pod term kraljevine Italijo. Zato proti teni diplomatom, državljanom čistega srca in duše, raznrostremo svojo obtožbo: 1. Naša domovina/SHS je država enorodnega naroda Jugoslovanov, čigar herojski predstavnik je mučenica Srbija. Boj za tako našo državo smo mi bojevali že davno pred vojno. Vsa naša inteligenca je stala pod revolucionarno zastavo nacionalistične jugoslovanske omladine v bivši Avstro-Ogrski in to v vseh težkih dneh naših atentatov na avstro-ogrske oblastnike; naše edinstvo ]e dokumentirano v vseh veleizdajalskih procesih, ki so nas kot sovražnike »Drang-a nach Osten* mučili po ječah, ubijali, materijelno uničevali, ki pa nas niso mogli zlomiti ali zapeljati. Bili smo temu »Drangu« nepopustljiva bariera na .evropskem iugu, medtem ko so bili avstrijski Italijani Avstriji vedno ljubši kot mi m je Italija sama bila 30 let zaveznik germanstva in sokrivec, ko je celo v teku vojne po tako dolgem poga-lanju pristopila k antanti in le bila tako nelojalen naš zaveznik, da je jugoslov. legijam odkrito branila, da gredo iz Italije na bratsko solunsko fronto. 2. Naša svoboda je plačana in preplačana z našimi bolmi na križu, na katerega nas je pripenjal blok centralnih oblast? tako, da ta naša svoboda izgleda kot Pyrrkova zmaga. Medtem ko se je naša osvoboditeljica Srbija dušila v krvi in solzah, proseča pomoči od antante, jo je italijanska diplomacija z redkim cinizmom suvala v hrbet, upajoč, ko I® bila antanta izmučena in še neinformirana, da Srbija podpiše to pogodbo. Srbija pa ni nikdar podpisala, ker i nikdar hotela izdati svojih bratov. 1 a pogodba je akt diplomatske tajnosti jn je odločala o nas zaveznikih brez nas! In to v momentu naše si-novske vernosti ideji antante, v modemu razpetega . . . Ali je ho-netno? Ali še ni dosti naših stoletnih muk v borbi za svobodo?! Kaj, da se nas zopet razpenja na križ?! Dve tretjini Dalmacije, Istro, Gorico, Trst in srce Slovenije. Id je kompaktno naseljeno z našim najizrazitejšim narodom dati Italiji? Mesto, da bi se reklo Italiji: Hands off! da pusti drugo jadransko obal popolnoma pri miru, jo ščitijo dajoč Ji naše kraje in možnosti da v Albaniji ogroža ?c nadalje naše politično življenje. Ali je to berlinski kongres iz leta 1878, Ali je ta konferenca miru naših zaveznikov. Ali nas to ne sili, da iščemo sanacije politične morale v rilskih metodah neprinoznanja' tajne diplomacije sploh? 3. Na mirovni konferenci presoja odbor desetorice italiiansko-jugoslo-vansk! spor. V tem odboru figurirata kot sodniki tudi dva Italijana, katera od prav nobenega etično visoko stoječega naroda ne moreta biti priznana za sodnike, ker se Istočasno ne more bili stranka in sodnik. Radi te blasfemije se obračamo na javno mnenje sveta. Nacionalistična revolucionarna omladina iz teoretične vrste Oavrila Principa je mislila, da se bo zdaj mogla posvetiti kulturnemu delu, pa, glej, moramo, da s prošnjo opozorimo zavezniške narode na ta teror diplomatov, teror od zgoral, ppelirrmo na i-vidljivost, ki smo jo zaslužili, apeliramo, da se nas ne tira jv nov poboj, ker moramo za popolno svobodo naše rase podaljšati našo torbo. Branitelji londonske pogodbe tjaj vedo, da za svobodo tudi v na-ilatje ne žalimo svojih življenj! 4. Zahtevamo popolno etnograf-|ko pravico. Vaš spor z Italijo na) fe reši s konsultacijo naroda pod ne-ristransko kontrolo ah’ pa z arbitražo g, \Vilsona. Ali ni zadostno ka-jakterizirana italijanska diplomacija, 4o ne pristane na konsulitacijo na-joda, oziroma na arbitražo g. Wil-(ona. Italijo je strah pred pravico in esnico. Mi smo stoletja čakali na jVilsona in dočakali ga bomo tudi takrat v resnici. 5. Spominjamo pošteni italijanski (arod na velikega Mazzinija, na na- cionalni princip in njegove konsekvence princip, ki je ujedinil Italijane in prosimo ga. —- dokler je še čas — da ne dovoli snivanja večnega sovraštva med nami in Italijo. Mislimo, da moremo baš mi biti naj-nrirodniji zaveznik Italije in nagla-šamo obenem, da so vse silogistične in dialektične figure v takozvani strategični sigurnosti ničeve, ker »strategična« meja Je najbolj sigurna tale: uvaževanje svojega soseda. Samo na temelju pravice in ljubezni si more utrditi medsebojni mir. Prepričani smo, da na ta način moremo z našimi sosedi Italijani, živeti v večni zvezi, da mu samo tako odpremo vrata svoje kmečke domovine kot prijatelju. In ta sigurnost bi bila: naša sreča, sreča Italijanov in naših zaveznikov, antante. * (Op. ur. To spomenico preveva pošten namen in dobra volja. Toda varajo se sestavitelji spomenice, ako mislijo, da jim bo po diplomatih antantnih držav kaj pomagano, celo od tistih, ki se nam dozdeva, da so nam naklonjeni. Gotovih naivnosti smo se že docela otresli. Naša pravična stvar bo zmagala v drugem momentu, po drugih ljudeh.) Vojni invalidi in vojaški delavci. Zopet smo prisiljeni pečati se 2 neljubimi stvarmi. V članku »Kara plovemo?« smo omenili nekatere grde pojave, ki so nas opravičeno razburili. Upamo, da nismo zastonj govorili, in da bodo poklicane vojaške oblasti napravile stvari kratko-malo konec. Tozadevna interpelacija poverjenika sodruga Prepeluha je dovolj zgovorna dokumentacija. Danes pa moramo opozoriti oblast na druge nič manj vnebovpijoče ne-dostatke, ki tirjajo takojšnje ureditve. To kar se danes dela z vojnimi invalidi in vojaškimi delavci, je krat-komalo neznosno. Dan za dnem dobivamo pritožbe od vseh strani. Pritožbe in protesti, ki ne morejo in ne smejo ostati brez odmeva. Izbrali smo si iz tega trnjevega šopka nekaj najbolj kričečih slučajev. Podajamo Jih tu v vsej svoji resničnosti in v vsej svoji enostavni obliki. Naj se jih uvažuje. Zakaj v njih je precej grdega, silno grdega. Prvi se glasi tako: »Zvedel sem, da dobijo vsi oni vojaki, ki so služili v redni armadi kraljevine SHS podporo, in sicer za 8 dni po 5 K in sem se zato tudi jaz zglasi! v vojašnici ljubljanskega pešpolka, pri katerem sem tudi Jaz služil celih 7 let in 4 mesece in sem bil končno tudi na Koroškem od 10. decembra do 10. januarja pri Podro-žici, odkoder sem potem prišel v ljubljansko bolnico, 22. januarja sem bil pa odpuščen ter so mi rekli, da sploh nimam pravice do podpore! Očitalo se mi Je v pisarni, zakaj da nisem oddal vojaške obleke. Jaz sem nato odgovoril, da iz onega enostavnega razloga, ker nimam nobene druge obleke, ker se mi ni moje edine civilne obleke vrnilo. Nato se mi Je kratkomalo odgovorilo, da me bodo izročili policiji. Ali smo to zaslužili po dolgem službovanju? Morda si pa gospodje motijo, ker sem dobil iz skladišča tako elegantno obleko, da nam ni treba sploh oblek, da si bomo kar kožo s črnilom pobarvali in se s kurjim perjem povili. Vendar vem, da pri planinskem polku dobijo podporo in to celo hišni posestniki ter tudi taki, ki so bili odpuščeni decembra meseca. Ali Je taka velika razlika med enim polkom in drugim? In zakaj? Pa govore o boljševikih . . . Bojeval sem se vsepovsod, nazadnje še na Koroškem, obolel sem pa se nas mesto s podporo oblagodarja s policijo!« Drugi dopis ni nič man! zanimiv. »Pri vojni intendanci se je na-prain nekemu invalidu (ime na razpolago) kateri je prosil za nakazilo civilne obleke, ker nima kot bivši vojak in begunec kaj obleči, izrazil nek mlad poročnik »Kaj zahtevate od Jugoslavije, saj se niste borili zanjo, ampak za Nemce«. Kje se je dotični g. zanjo boril, nas ne zanima, najbrže nikjer. To se nam predba-civa danes, ko vendar vsak ve, da bi brez svetovne vojne ne bilo Jugoslavije, in invalidi so vendar žrtve vojne. Ker se pa to in podobno ponavlja dan za dnem po različnih uradih in vsem invalidom, smo prišli do zaključka, da bodo razven par kron pokojnine, taka in enaka očitanja letela na nas do konca svojega življenja in najbrže v taki obliki nadomeščala naše potrebe. Kako se v praksi izvaja preskrba invalidov, je menda širši javnosti še vedno neznano. Službe, katere so razpisane s pripombo: Prednost imajo invalidi. — slednji itak ne dobijo, kar če Je prosilec invalid, se mu stavijo nalašč taki pogoji, da Jih ne more izpolniti, aii se ga pa, kar Je še bolj v praksi, pošilja od Petra do Pavla tako dolgo, da popolnoma obupa. Kje ste razni gospodje, kateri »u. nam delali tako lepe načrte in obljube za bodočnost? Ali ste tako hitro pozabili na svoje sobrate, in narodne mučenike, kakor ste nas takrat imenovali? Po obnašanju raznih gg. smo prišli do zaključka, da se nas ne smatra za ljudi, ampak za brezpravno in nadležno paro. Toda dejstvo, da nas Je več tisoč, čeravno se danes neorganiziranih, kar se bo pa v kratkem zgodilo, bo moralo vendar nekaj pomagati. Invalidi, sotrpini, organizirajmo se, le z organizacijo dosežemo to, kar nam je neobhodno potrebno«. In še ta dopis iz prizadetih delavskih krogov: »Da je osnovana naša država na široki demokratični podlagi, to ve že vsak otrok, ali kakšna je ta demokratična podlaga, naj vam navedem primer. Poglejmo v kakih srečnih razmerah žive nekateri vojaški delavci po raznih vojaških skladiščih. Plače ima tak delavec dnevno 10 K in sicer se računajo samo oni dnevi, kadar Je delavec v resnici delal. Plačo dobiva vsakih 10 dni, navadno se nahajata med desetimi dnevi ena nedelja in en praznik. V desetih dneh se torej računa samo 8 dni. Torej rešimo to uganjko po matematiških pravilih; 8 X 10 = 80. Torej 80 K dobi delavec plače. Ker se pa od zraka ne more živeti, mora plačati pristojnemu vojaškemu poveljniku 8 K dnevno za prehrano. Ker pa človeški želodec prav nič ne spoštule nedelje in praznike, mora delavec plačati hrano za 10 dni, kar znaša ravno 80 K. Torej delavci dobijo ravno toliko plače, da zamorejo plačati hrano! Pa to še ni vse, najiepše pa je to, da mora delavec plačati vsakih 10 dni 3 do 4 krone za bolniško blagajno, katere mora revež že iz svojega privatnega premoženja plačati! Poleg tega si morajo še sami oskrbovati obleko in obutev! Kaj mislijo merodajni faktorji s takimi odredbami? Ali res mislijo delati čisto po starem avstrijskemu sistemu. Še v stari Avstriji je dobival vojak kot vojaški delavec najmanj 16 vinarjev dnevno. Zato je že zadnji čas, da vlada temu delavstvu priskoči na pomoč in stvar uredi!« Prosta trgovina nadzorstvo in oblastvene dovolitve za nakupovanje živil. Z naredbo o prosti trgovini je bilo odrejeno, da naj se vodi kontrola o prometu z živili ter da naj se za-brani zloraba tako glede nakopiče-vanja blaga, kakor tudi glede navijanja cen. Ker je s prosto trgovino dana posameznim aprovizacijam možnost, da svoje potrebe direktno krijejo, poleg tega pa tudi Žitni zavod skrbi za preskrbo, utegnejo se primeriti slučaji, da dobe posamezne občine velike množine živil na razpolago, adruge le to, kar jim more odkazati Žitni zavod. Tako more nastati v prehrani nered in voditi do verižne kupčije in navijanja cen. Ker je potrebno, da sta o stanju prehrane točno informirana pokrajinski poverjenik ministrstva za prehrano in Žitni zavod in je nadalje tudi potrebno, da je vsa prehrana pod javno kontrolo, je gospod ministrski predsednik in minister za prehrano dr. Korošec z razpisom z dne 5. aprila t. 1., št. 4423 odredil, da nai se vse dovolitve, ki se bodo izdale posameznim aprovizacijam za nakupovanje živil, objavijo v vseh glavnih dnevnikih. Dovolitve za nakupovanje živil so potrebno, ker se more sicer o vsakem, ki brez poverila svojih oblastev nakupuje živila nad svojo potrebo, sumiti, da izvršuje nakup v špekulativne namene, tedaj v namene, ki so po naredbi o prosti trgovini prepovedani in kazniivi. Dovolitve, oziroma poverila, ki jih bo izdajalo ministrstvo za prehrano in obnavljanje zemlje za prehrano ozemlja deželne vlade za Slovenijo, bo prehranjevalni urad objavljal v dnevnikih »Slovenec«, »Slovenski Narod« in »Naprej«. Doslej je dobil Anton Sekula v Kostanjevici dovolitev, da sme nakupiti: za občino Radeje pri Zidanem mostu 3 vagone pšenice, za občino Št. Jernej 2 vagona pšenice in za občino Krško 3 vagone pšenice. Prehranjevalni urad v Ljubljani. Dr. Senekovič, s. r. Politične vesti. Jugoslavija. , Iz Selške doline. LDU. Škofja Loka, 10. Poroča se: Lahi pridno kopljejo strelske larke na zasedenem ozemlju, tako v Robidnici in v Krnicah. Neprestano do- važajo strelivo za puške in strojnice. V kratkem nameravajo pričeti z večjimi vojaškimi vajami, da izzovejo s svojim ravnanjem Jugoslavijo, ali kakor sam! govore, Srbe. Kmetom odsvetujejo posamezniki obdelovati nolje, češ. da bodo morali kmalu vse popustiti in oditi v Kobarid. Ponoči baje dovažajo tudi topove. Meja jo zelo strogo zastražena. Videti je, da se resno pripravljajo, dasiravno ni znano ali za napad ali za obrambo zasedenega ozemlja. Iz zasedenega okoliša prihajajo danzadnem vesti o nasilstvih, ki jih Italijani izvršujejo nad ondotnim prebivalstvom. Tako so našli pred dobrim tednom pod Cmilkoin v Novakih dva moža iz Grahovega zaklana in pobita. neko ženo iz črnega vrha in mlado dekle iz cerkljanske dekanije pa kot žrtvi italijanske pohotnosti umorjeni. Enako se pripoveduje tudi o dveh ženah v Novi Oselici. Zene in dekleta niso varne niti pri belem dnevu. Ljudje imajo aa eni strani demarkacijske črte hiše, na drugi pa polja, vendar pa jim na noben način ni mogoče dobiti dovoljenja, da bi se na svojem posestvu prosto gibali in delali. Timeo Danaos.,. LDU. Maribor, 10. Že več dni se je govorilo v Mariboru, najprej bolj tajno in potem že očitneje, da prodaja italijansko moštvo, ki spremlja antantne vlake z živili, na postajališču v Teznu, ki leži uro hoda zunaj Maribora iz zalog živil antantnih vlakov razno blago po bajno nizkih cenah. Radi tega je ljudstvo iz mesta in okolice pričelo prihajati v večjem številu v Tezno. Ker pa menda kupčija z antantnimi živili v tako velikem obsegu pri belem dnevu ni bila oportuna, se Je čas kupčije preložil na noč. Prodaja na debelo antantnih živil se je pričela v noči od 8. do 9. aprila. Pri tem so italijanske straže inscenirale istočasno majhno, sicer ne nevarno streljanje, ki naj bi markiralo napad na živilske vlake in plenitev istih, oziroma odbitie takega napada. Na ta način so hoteli odvrniti od sebe odgovornost za izgi-nola živila, ki so jih italijanski straž-ni organi prodajali. O dogodkih te noči Je uradno zagotovljeno nastopno: Po sedmih zvečer so jele prihajati od vseh strani iz mesta in okolice po cestah, poljskih stezah in njivah množice ljudi. Večina jih je prišlo iz predmestja Pobrežja, po stranskih potih čez polje. Imeli so seboj ročne vozičke ali pa nahrbtnike. Italijansko moštvo, ki je stalo oboroženo s puškami pri vagonih antantnih živilskih vlakov, je nasilno odprlo več plombiranih vagonov in vzelo iz njih polne vreče moke, riža in raznovrstnih drugih živil. Kmalu je bila zelo živahna kupčija v polnem teku. Prodaja se je vršila po vzorcu javne dražbe. Kupci so ponujali in se prekašali v vedno večjih ponudbah. Vojaki, ki so spremljali vlake, so nosili vreče z živili tudi čez ograje, na ceste in polja, kjer so Jih čakali odjemalci Nastavili so celo civilne pomočnike, da bi odganjali ljudi, kki bi hoteli nadzorovati njih početje. Tukaj nekaj cen, po katerih so italijanski vojaki prodajali živila: 150 kg moke za 360 kron, 10 kg riža in dva zavoja tobaka za 15 K. 1 vrečo riža za 550 kron, 15 kg riža za eno kokoš. Eden aretirancev Je izjavil, da je kupil celo od italijanskega častnika vrečo riža za 600 K. Italijanski Dubrovnik. LDU. Milan, 11. (Brezžično.) Iz Rima poročajo: Italijanska narodna zveza v Dubrovniku Je poslala italijanski delegaciji na mirovni konferenci spomenico, v kateri povdarja italijanstvo Dubrovnika, našteva na-silstva, katere je moral pretrpeti italijanski živelj in opozarja na »kruto« usodo Italijanov, ki bi ostali prepuščeni Srbom in Jugoslovanom. (Mesto Dubrovnik je pa v resnici po večini prebivalstva jugoslovansko. Je rojstni kraj srbohrvatske literarne umetnosti. Prvi jugoslovanski pisatelji so živeli in delovali v tem mestu, ki Je bil najdalje svobodna republika, Op. ured.). Poseben odsek za umetnost. LDU. Belgrad, 11. (JDU.) Ministrstvo prosvete Je izdelalo zakonski načrt za osnovanje posebnega odseka za umetnost. Umetnostni od-se^ bo popolnoma samostoien in bo imel svojega načelnika in svoje tajnike, pa tudi vse druge specialne uradnike. Nadzorstvo nad svobodno trgovino. LDU. Belgrad, 11. Ministrski sklep je pooblastil prehranjevalnega ministra dr. Korošca, da uvede državno nadzorstvo nad svobodno trgovino. Ta naredba le izdelana in izide v kratkem. LDU. Belgrad, 11. Prehranjevalni minister dr. Korošec je na svojem kontrolnem obisku v sladkornih tvoruicah v Vrbasu iu Crvencih ugo- — - —- tovil, da Je podtajnik oddajal slad-t kor brez predpisanega dovoljenja \q v špekulativnem namenu. Zato sta aretirana ravnatelj slakorne tvorni" ce Tivadar Belas in kontrolor Sava Vujič in oddana sodišču. Po svetil. Eolgarsko-grške im jo določene, LDU. Zagreb, 11. !z Pariza po* ročajo: Kakor vse kaže, so bolgar« sko-grške meje že določene. Bol-garska bo dobila trgovske Izhode na Egejskem morju. Na razpolaganje H bodo pristanišča v Dedeagačn, Kovali in Solun. Bavarska republika svetov. LDU. Monakovo, 10. (Brezžično.) Predsednik osrednjega sveta N^ kisch Je odstopil. Njegov naslednjič je Teller. Večinski socialisti pripravljajo za Jutri prvotno glasovanje G? ustanovitvi republike svetov. V mestu je velikansko gibanje. Politični položaj ni vzdržljiv. Mandla so izpustili. Nato je izjavil, da se hoče pos! naslovom provizoričnega konzul* Nemške Avstrije etablirati in da se jc o stvari že obrnil do dunajskega urada za zunaje stvarL LDU. Berlin, 10. (DunKU.) »2 Uhr Abendblatt« poroča iz Karlsruhe: Revolucionarno gibanje na Bavarskem se je razširilo tudi na Badensko. LDU. Frankfurt, 11. (DunKU.) »Frankfurter Zeitung« doznava in Monakovega, da ni bilo stavke, nameravane po komunistih. Pri neka« terih obratih sicer delo počiva, vendar pa v mestu promet in trgovsko žvljenje nista prekinjena. Pač pa sa občuti proti Monakovemu naperjena prometna stavka zaradi izostajanja pisemske_ pošte in zaradi preki-njenja brzojavnih in telefonskih zvez. V novinah manjka novo gradivo. Listi prinašajo le oficiozna poročila, m sicer iz takih kraiev, ki so pokazali svojo simpatijo za sovjetsko vlado. O resničnem položaja drugih delov Bavarske ne doznava monakovsko občinstvo ničesar. Splošna uradniška stavka v Nemčiji LDU. Berlin, 11. (DunKu.) Dogovori med zvezo berlinskih bančnih vodstev in med organizacijami banč« nih uradnikov so se snoči prekinili, ker niso mogli priti do zedinjenja. Bančni uradniki so pozvali tovariše V Hamburgu, Lipslcem in Frankfurtu, naj se pridružijo splošni stavki. Sv! ca, pribežališče grešnikov. LDU. Bern, 11. (DanKU.) »Bund« potrjuje, da se nameravajo avstrijski nadvojvode s svojimi rodbinami nastaniti v Švici in da so storili za to pri oblastih zveze potrebne korake. Pristojne oblasti stoje na stališču, da se ugodi tem željam in da se dovoli nastanitev. Ni še gotovo, če se nastanijo v Švici vse nadvoivodske obitelji. Pričakuje in zahteva se, da se bodo ti gostje Švice kot politični begunci^ zdržali vsakega političnega delovanja. To je treba poudarjati, ker je prišel bivši avstrijski cesar Karo! v Švico, ne da bi se bil odpovedal prestolu. Glasovi listov in diplomatov. LDU. Pariz, 11, (Brezžično.) Trumbič je izjavil zastopniku lista »Petit Journal*, da bi pomenila združenje Nemške Avstrije z Nemčijo veliko nevarnost ne samo za Jugoslovane in Cehoslovake, ampak tudi za svetovni mir. — Kakor poroča »Echo de Pariš«, je Lloyd Ge* orge pri včerajšnjem posvetovanju mirovne konference podpiral z izredno odločnostjo francoske zahteve. K temu je pripomogla najbrže tudi brzojavka, katero mu je poslalo 400 poslancev angleškega parlamenta. — »Temps* piše o dogodkih prt Odesi, kjer morajo zavezniške čete nadaljevati boj, dasi skoro pqysod drugje že vlada mir. Grške čete hrabro sodelujejo s francosko orijent-sko armado; umikajo se ne preč boljševiki, ampak pred lakoto. Nemčija naj se sprejme v Zvezo narodov. LDU. Berlin, 10. (DunKU.) »S Uhr Abendblatt« poroča iz Bazla: »Presseinformation« doznava iz Pariza, da je odstranjeno dosedanje trdovratno upiranje antante proti temu, da se sprejme Nemčija v zvezo narodov. Anglija in Francija sta se sedai priklopili naziratiju Amerikan-cev, da more biti Nemčija brezpogojno enakopraven član zveze narodov. Mirovna konferenca. Ljubljana, 10. Od tiskovnega urada naše delegacije v Parizu je prejela Deželna vlada v Ljubljani preiso Berna nastopno brzojavko: V sredo se je mirovna konferenca pečala z vprašanjem odškodnin. Misii se, da se je dosegel popoln sporazum. Vsota plačil poleg plačila v sirovinah, katero bi plačala Nemčija, znaša 30 miljard frankov v gotovini. >Lanterne« javlja, da dobi Francija 55% te vsote. Karakteristično je dejstvo, da noben komentar o razdelitvi vojnih odškodnin ne omenja Italije. Amerikanski izvedenci računajo samo s Francijo, Srhijo, Belgijo, Ameriko in Angleško brez Italije. To je napravilo v Rimu zelo mučen vtis. Dobro poučeni krogi pravijo, da so tlela sveta četvorice v zadnjih treh dneh izdatno napredovala. Netočna ie trditev gotovih časnikov, da se je dosegel popoln sporazum v vseh vprašanjih. »Daili Mai!« dementira to vest in pravi, da ie glavna ovira za sklep miru z Nemčijo italijanska zahteva, da se istočasno podpiše mir z Avstrijo. Ako konferenca sprejme to italijansko tezo, bi se podpis preliminarnega miru zavlekel, dokler ne bo rešeno jadransko vprašanje. Nepopustljivost italijanske delegacije, ki jo podpira vse italijansko časopisje, nudi upanja, da pride lahko do te rešitve. Z druge strani se vzdržuje trditev, da Wilson zamisti konferenco, ako dnevna vprašanja ne bodo rešena v zmislu njegove politike do Velike noči. Svet četvorice. LDU. Pariz, 10. (DunKU.) Agende Havas poroča o diplomatičnem položaju: Svet četvorice je imel včeraj svoji običajni dve seji. P0 proučevanju je sprejel statut za saarsko Sefe kl- *aJe sestavila komisija, sesfoieea iz Fardieuja, Mor!eyja In naskinsa. Soglasno sprejeti 'statut daje rranciji politične in administrativne garancije. Danes bo svet zopet Pričel razpravljati o odškodninah in razmotrival poročilo finančnih feve-aencev na nastopni podlagi: 1. Nem-cua mora tako] plačati odškodnino miljard v zlatu, sirovinah ali kre-Q tmh pismih za inozemstvo. 2. Nemčija mora podpisati bon, ki da alii- kredit 150 miljard. 1919. naprej mora Nemčija £uot(!vo,.vsoto' ki se do!°a i -ln, kl ne sme biti manjša vsote, ki jo bo določila pogodba. Prepričanje le tu. LVon, JI. (Brezžično.) Iz Poročajo: Posebna la . nska vojaška misifa je dobi-Esfnnel0S:0; prepotuje Finsko, roča ?°’ betonsko m Litvo ter po-mirovniTn !f1ansk“n delegatom na Siiii ienCIi° po.,ožal11 v ^h mv4' h Amenifanci so namreč ROČ dn&r m,r ni prej >no- no in Hnfi n ™us^° Yprašanie reše- ^ nnska ln dn,*e balti-vlad pokra,me nimaio stanovitnih Kongres »Rdečega križa, Lyon, 11. (Brezžično.) Iz čeVf^^0rf-a,?: Na kon^resu Rde-Dri fr-S ’ k! zboruie v Cannesu, m mmŠFS S, zast?pan.e razne na-ročni i ’ * oobor 'Pccijahsčov po- tuberkuln?! 1;lt predmetih: O ni,j hr ?/) ’), ”1;:; h in o službova-Calmetfe f/ pcs- * Vročal le dr. bor?V« xanza’ Predsednik od- 00. a za proučavanje tuberkuloze o tej bolezni in žel splošno odobrava” JS; e 1 navzočih. O malariji je po-ročal preosednik odbora za malari- trebo fcVerau’ Ki fe P°vdarjal po-organizaHiflSeb^Slan0V* mednarodna Rdeči n ! bo v trairii zvezi z in ki bo sorten P°iSameztllh narodov javnimi urPJhI ? S privatnimi m Predsednik ort«Pi Droti malariji, stre, mr? Stin^son l(fa b°lni*ke s«" Problemu in irvahl h p°ročal o tern biti spretnosflženski "treba i2ra' bile med vojno nemato S£>?*prido-na tem polju, in uporabit vUSeennosti stovohke, ki hočejo posvetit? mpci ljubezni do bližnjega 7ntf°le mki Francije, Italije in VSnj^T Zav so izjavili, da soglašajo p0p0f SSftV te!n ’!ačrt°m, v kolikor se nih sSeterZVe a"lh ^ SPOSOb“ Lefožnii amerikanski pridelek pšenice. W,7pU\Pariz* (Brezžično.) Iz , Poročajo: Departe- bo^i r?:,w r i napoveduje, da' Žavnh ■' r M70s v Zedinjenih dr-czin r ° • milijonov bušelnov ^■2 Ki,! J e pšenice, to je približno 236 tejša ^pl stotPv* *■? bi bi!a najboga-ejoa žetev, kar jih pomnijo ljudje /e ce,ni- da bo znašal pridelek ocr (Pomladanske) pšenice okoli ou milijonov bušelnov ali približno milijonov stotov. •Japonska intervencija v Koreji. Kalen,- Amsterdam, 10. (DunKU.) nohiT, ,-POrOCaT Reuteriev urad iz fio-Uonov v v Jf‘P01,ici Podali 6 bata-zopet mir inr?S. VZpostaviJo tam Iz časopisja. "SociaJi&ta« piše ob priliki imenu-H»xia K-Gostinčarja ministrom sle uece: »Minister za socialno politike I fe postal slovenski klerikalec Gostinčar. Kam Je dospela socialna politika. najvažnejši resort nove Jugoslavije? človek se prijemlje za glavo od presenečenja, spoznavajoč ozko obzorje tega gospoda, ki stoji pred velikimi nalogami. Za Koračem i Gostinčar, to zelo preseneči, ker je sedaj jasno, da ne namerava Jugoslavija voditi socialne politike, nego je postat ta resort uredba za izpol-njenje strankinih hrepenenj in ambicij. Kaj store nato oni zelo inteligentni ljudje, ki streme z idealnim žarom na upeljavo modernega zakona o zasiguranju življenja delavcem ob bolezni, nezgodi, starosti, onemoglosti in brezdelnost.i, Gospod minister Gostinčar Je prisostvoval oni enketi kot poslanec, pa ga od takrat poznajo. — Imajo li tudi sedaj, ko so zvedeli za to imenovanje, toliko ambicije?! »Oj Jugoslavija, kam greš!« Dopisi. Jesenice, Proletarci železničarji, čujte in strmite! Tukaj imamo uradnika Kapusa, ki ni vreden, da ga imenujemo gospoda. Ta človek dela sramoto vsemu ostalemu častivrednemu uradništvu. Odkrijmo njegov naduti demokratizem, ker se zmiraj baha ž njimi Nas železničarje je sram, da imamo med seboj takega človeka! Niti najbolj surov orožnik ali policaj ni napram delavstvu tak, kot Kapus. Dne 8. aprila se je vršil pri nas javen železničarski shod, na katerem se Je zavzelo stališče stavke, Na tem impozantnem shodu se ie železničarstvo enoglasno izjavilo, da gre v boj za svoje poštene zahteve. Kapus pa si je upal proti tej ljudski volji grešiti ter plakatirati na postaji in izven postaje, spremljan od štirift srbskih vojakov z nasajenimi bodali in, ako se ne motimo, tudi z rečnimi granatami, da, ako se stavka vrši, mora Z. J. 2. promet redno vzdrževati! Eden srbskih vojakov je vendar toliko spoznal tega Kapusa ter Je izjavil: Ovaj čovjek zasluži, da bi ga pucal! Ravnateljstvo naj poskrbi temu človeku prej kot mogoče vožnjo do Ljubljane in naj ga tam vtaknejo v tak kot, da ne bo videl solnca. Ako bo še nekaj časa med nami, mu lahko tukajšnji uslužbenci preskrbe vožno karto. — Ta človek ima večkrat kakega uslužbenca na piki, seveda takega, ki rie trobi v njegov rog. Obljubuje, da se iih bo kmalu iznebil. Mi mu povemo, da nas je toliko, da bo moral vsak dan enega odpustiti, potem mu bo želja ustrežena. Ali to se ne bo zgodilo, zakar bomo že sodrugi skrbeli. Svetujemo mu, naj se pobriga za tiste ljudi, ki ga prosijo da bi prišli k vožnji z izobrazbo 4 razredov ljudske šole. On pravi, da taki ne morejo biti za sprevodnike. Mi pa pravimo, da imajo taki toliko pameti, da bodo bolje vozili, kot bi on vozil. Upamo, da se kmalu znebimo takih »demokratov«. Če ne, bomo primorani, kal več povedati, ker stene tudi govorijo! Celje, Pri nas pravijo, da smo v demokratični državi; pa žalibog se res kaže na vseh koncih in krajih, da to ni resnica. Razni časopisi še vedno hujskajo zoper nas socialiste. Najbolj pa to boli razne duhovnike in gospode katehete v šoli. Dne 9. t. m. le gospod katehet vprašal v šoli otroke, kakšne časopise berejo starši doma. Seveda otrok, ki ne pozna laži, je povedal, da bere njegov oče »Naprej«. Katehet se je razjezil kot puran in zabavljal čez naše časopisje, češ, časopisi so brezbožni, in starši nimajo nobene vere. Svetovali bi gospodom, da se nrPVeč ne razburjajo, da ne zbolijo! Pobrigajte se rajši, da bodo otroci res v veri in v ljubezni do bližnjega poučeni in ne vcepite jim sovraštva v srce! — Pri nas v Celju se je mudil nekaj dni so-Irug Mihevc, tajnik kovinarske organizacije, in se pogajal z večimi podjetji radi delavskih plač. Imel je prav !ep uspeh. Pa nai še -kdo reče, da organizacija nič ne dela! — So pri nas nekateri gospodje, katere rdeča barva zelo bode v oči. Tako se je nek gospod v pisarni pri policiii kar tresel togote, ko ie videl rdeč trak pri nekom, ki je imel tam opravka. Nikar se ne jezite, socialistov ne boste spravili s sveta! Glejte, da iztrebite denuncijante iz svoje srede, ki vohunijo med kolegi samimi in med ljudstvom, pa nesejo g. Logarju vse gorko na nos! Rogaška Slatina. Pri nas srno še vedno v gnili Avstriji. Sladkorja nismo dobili že bogve kdaj ne. Za pet mesecev smo ga dobili tri četrt kg na osebo, o drugih stvareh pa št govorimo ne. »Slavna« gospoda, ki ima povsod prednost, tudi pri nas v Rogaški Slatini ne zaostane. G. Aks, uradnik in Nemec, je prejel od tukajšnjega kopališča 200 kg pšenice, tako tudi g. Scheidel (Nemec) 2Go kg, ta ko g. Kliner 200 kg in potem g. Hejn-šek 50 kg. Čemu ta potrebuje pšenico, ne vemo. G. ravnatelj gotovo tudi ni ostal prarnlh rok. Vprašamo, kako da ti gospodje dobe toliko pšenice, ubogo ljudstvo in delavstvo pa mora koruza žvečiti, pa tisto črno, grenko moko! Tudi delavske plače so tako slabe kot nikjer drugod. Obleči ni ničesar. Samo stradanje za delavca! Gospodje morajo imeti tudi drugačne želodce kot delavec, bolj velike, pa pozlačene, nežne — se nam zdf. Rogaška Stotina. Dopisnik »Nove Dobe« napada tukajšnje zdravnike, češ, naj si Jih naš novi ravnatelj dobro zapomni, ker so Neme!. Mi gotovo nemškutarije ne zagovarjamo, ali dopisnik naj bi rajši povedal, kako preprečiti črne koze, ki trkajo na vrata in razne bolezni, ki obiskujejo naše ljudi. Ravno zdravnikov nam primanjkuje. Zato mi delavci obsojamo to rovarjenje dopisnika »Nove Dobe*. Nam je mala briga, kakšnega mišljenja da Je kak zdravnik, samo da opravlja svoje dolžnosti, kadar je treba pomagati bolnikom. n Seja ljubljanskega občinskega sveta, Na sinočnji seji občinskega sveta fe sodrug S t e b i, po prečitanju dopisa glede podržavijenja osobja mestnih otroških vrtcev ter dopisa o razpisa mesta stalnega ravnatelja na dekliškem liceju, predlagal, da naj ^razjnse, z ozirom na to. da se tiče deklukega liceja, predvsem mesto ravnateljice, in ie v slučaju, da ne bo dobiti sposobnih ženskih moči, naj se podeli mesto ravnatelju. In slišali smp takoj iz ust podžupana dr. Trillerja presneto premeteno argumentacijo. Po njegovem mnenju ne gre, da bi razpisali mesto ravnateljice, prvič, ker se po njegovem nemerc-dajnem mnenju ne dobi sposobnih zenskih moči, v glavnem pa zato ne, ker ženske ravnateljice niso še v navadi niti v Nemški Avstriji!!! O ti presneta reč! Torej kar ni še pri ai-ugih, zlasti ne pri obsovraženih in barbarskih Nemcih, ne sme biti niti pri nas. Kje je tukaj hišna Številka gospe Logike ? Ali Je gosoodu dr. i rilierju od rojstva sem usojeno, da mora ob vsakem kihu ustreliti neka] kozlov in porušiti par kozolcev? Predlog sodruga Štebija je bil seveda po temeljitem in duhovitem ugovoru gospoda podžupana neslove-sno odklonjen. Na dnevnem redu so bila nadalie poročila stavbenega, policijskega fn obrtnega odseka, gasilnega društva, razne zadeve privatnih tvrdk in privatnih posestnikov, cestne železnice itd. Nato Je sodrug Kocmur predlagal, da naj se oživi —— z ozirom na preimenitne aprovizačne razmere — aprovizačni odsek, sestoječ iz zastopnikov vseh strank. Odsr-k naj bS nadzoroval aprovizačno delovanje vodil evidenco prejemkov in izdatkov, zalog, itd. ter odločeval o raznih poboljških. Predlagal Je iu-dalje, da naj se vratarju jubilejske ubožni-ce zviša sedanja zelo visoka mesečna plača 60 kro«! InterpelireJ je nadalje gospoda župana o postopanju ravnatelja 1 rdine, ki je zatiranje val iz znanih vzrokov izhod vratarju ju-bilejske ubožiiice. Prav zanimiva zadeva! Čisto ljubljansko! — Sodr. S t e b i fe nato utemeljeval predlog] da naj se s prihodniim šolskim letom otvori zopet gospodinjske šole, ki so ze predolgo zaprte. Predlogi so bili odkazam odsekom. Razni občinski svetniki so stav5!' predloge ter interpelirali v zadevi gostilniške ure, ki naj bi se podaljšale, javne snage, o mladini, ki se ukvarja in pokvarja s kolporiažo ter o potrebi, da se postavi spomenik žrtvama ljubljanskih dogodkov. Nato se ie nadalievaia tal na seja. vesti. — Na naslov policijskega ravnateljstva. Pri uradu za izdajanje pomili iistov so uradne ure od 8. do 12. dopoldne. Ljudi se tam kar tare. Čemu to treba? Ali se ne morejo uradne ure raztegniti do 2. pop.? fn £e ne zakaj ne vzamete novih pomožnih moči? Izgleda tako. kot bi bili še vedno pod kuratelo Stiirgkha. Prosimo blagohotnega upoštevanja, — Podaljšanje policijske ure za gostilne. S 15. aprilom se podaljša noliciiska ura 2» gostilne do 10 ure zvečer. Ostali dosedanji nrednisi ostanejo v veljavi. — Prispevek k najemnini z5, teile na Hudskih ir1 mtfč; s Deželna vlada za Slovenijo ie v <5vn»i seji dne 10. februarja 1919 sk!3 Ucjteliem r e p a t r i i r a n i m a 1: ua v domovini službeno premeščenim izplača se za me seca icuruar in mavec, 1919 mesečm prispevek 100 K k najemnini, kakor državnim uslužbencem po naredbi celokupne Narodne vlade z dne 27 januarja 1919. št. 349 ur. !. z istimi pogoji. Prispevka pa ne uobe oni uči- telji, ki na svojem novem službenem mestu uživajo naturalno ali brezplačno zasebno stanovanje. Mestni šolski svet raditega poživile one tu-kaj bivajoče učitelje, ki imajo pravico do najemninskega prispevka, naj vJože svojo prijavo vsa! do 15, aprila t. 1. — Revizijska in kontrolna komisija deželne uprave, katero Je imenovala bivša narodna vlada v Ljubljani, da preišče poslovanje bivšega deželnega odbora kranjskega od zadnjega zasedanja deželnega zbora od leta 1914 dalje, je podala po svo-lem predsedniku dr. Gregoriču deželni vladi v Ljubljani svoje prvo večje poročilo. Delovanje komisije s tem še ni zaključeno, temveč se vrše šc dalje poizvedbe. Vse tozadevne informacije sprejema pismeno imenovana komisija v deželnem dvorcu V Ljubljani, —* Vseučillška komisija ima danes, dne 12. t. m. izredno sejo ob 5, uri popoldne v deželni palači, Blei-weisova cesta 10, II. nadstr. — Ustanovni občni zbor »Društva tehnikov v Ljubljani« se je vršil ob polnoštevilni udeležbi vseh vabljenih dne 6. aprila ob 9. uri dopoldne v Mestnem domu. Po pripravljalnem odboru predlagana pravila in poslovnik so bila sogjasno sprejeta; soglasno je bilo tudi izvoljeno društveno predsedstvo, tajništvo ter vsi na-daljni odborniki, To novo društvo prične takoj svoje delovanje s tem, da širom naše domovine, po zasebnih ter javnih uradih, združi v smo-treno organizacijo vse tehnike na strokovni in stanovski podlagi v zmislu svojih demokratičnih pravil in načel. Zato nai ne manjka med nami nobenega tehnika, ki hoče z nami skupno in kompromisno delovati v duhu sedanjega časa in napredka. Poživljamo torej tem potom vse strokovne naobražene in v katerikoli tehnični stroki delujoče tehnike slovanske narodnosti, katerin naslove nam še ni bilo mogoče do danes zbrati, da spoznajo pomen te organizacije in nemudoma javijo svoje naslove tajništvu »Društva tehnikov v Ljubljani«, Rimska cesta 7, III. nadstr. Isto daje na želio vsa potrebna pojasnila pismenim potom ali tudi ustmeno vsak torek in petek od 2. do 3. popoldne. — Muzejsko društvo za Kranjsko. Občni zbor Muzejskega društva za Kranjsko se vrši v torek, 29. aprila 1919 ob 5. uri popoldne v muzejskih prostorih. Ker naj se ustanovi društvu nova smer Je želeti, da se dru-štveniki udeleže čim najštevilnejše. — Svoboda? Človeka mora popasti bes, ako pogleda belgrajske »Radničke Novine« od dne 6. t. m ker niso nič manj — pa brez pretiravanja — kot polovico zaplenjene. Na prvi strani ni drugega ko naslov, drugače pa bela lisa, na drugi in tretji strani pa se prikrade sem pa tja kaka črka, stavek ali odstavek, ki ga je milostni gospod cenzor dobrohotno prepustil Javnosti. Pa naj še kdo reče, da nimamo militaristično svobodo tiska, podedovano od stare Avstrije. Škandal!! Objava. Za prehranjevanje moštva in živino v garnizijah dravske divizijske oblasti se potrebujejo naslednje vrste živil, oziroma krme mesa, ovsa, ječmena, sena in slame. Poživljajo se vse osebe, ki se zanimajo za dobavo teh predmetov, da se obrnejo s ponudbami na komando dravske divizijske oblasti, kjer dobe natančnejša pojasnila in takoj sklenejo direktno pogodbo. — Od pisarne ra se vri danes ot%y uri zvečer v upravi »Na preja«. Shodi. Učiteljice, proiesoriee! Združeni liberalci in klerikalci na« sprotujejo upravičenim zahtevani enakega uveljavljanja ženske in mo* ške delovne moči. Dimnika ln Triller« ja si zapomnite! Vojaki! Nazadnjaški blok liberalcev in klerikalcev je nastopil združeno proti naši zahtevi, da se podeli tudi voja* kom volilna pravica. Jutri vsi na shod, kl se vrši pred »Mestnim domom«! Poročila. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Na prostorni terasi, kroginkrog hribi, zaraščeni z gostimi smrekovimi gozdovi, ki se vijejo okrog trga kakor temnozeleni venec, sredi polja leži trg Sv. Lovrenc z ličnimi hišicami, '■ ki se ti prijazno smehljajo, ko se jim bližaš. Misliš, da tukaj živi bogato obdarjeni kmet, povsem zadovoljen In da so to trdni kmetje, ki imajo vsega dovolj. Vsaj okolica napravi tak utis na tujca. Ko pa se z Hndrn! pogovoriš, spoznaš in izveš, o;.: -i sami proletarci. Delavci, kl izdelujejo kose in srpe ter ogromno število lesnih delavcev. Kar tl pa kroginkrog nesejo oči, vse to je bogastvo, gozdovi, polja in tovarne so v rokaH treh posestnikov, ki skrajno Izrabljajo te trpine, posebno še lesne delavce, ki imajo še danes plačo 5 K (reci in beri: pet kron) za 12urno delo. V nedeljo, 6. t. m., ob 1. popoldan se je vršil tu javni ljudski shod in shod lesnih delavcev, ki so sf ustanovili svojo strokovno organizacijo. Na shodih je poročal sodr. Mihevc iz Ljubljane, kl je ob burnem pritrjevanju izvajal: Smo tisti, k! hočemo na državnem zidarskem odru pridno zidati, ker pa smo sodelavci, hočemo imeti tako stavbo, ki bode imela trden neporušljiv temelj in streho za vse državljane Jugoslavije. Ovirani pa smo pri našem delu, ovirani od tistih, ki so vajeni v prostornih hišah razkošno živeti, ne meneč se za tiste, ki ustvarjajo delo in trpe. — Navdušeni so bili zborovalci za socialno demokracijo, dokaz temu so številna naročila na list in pristop v politično in strokovno organizacijo. Guštajo. V petek, 4. t. m., se je vršil pri nas javen shod. Prostori konsumnega društva so bili nabito polni, zborovalci so potrpežljivo skoraj dve url čakali na sodr. Mihevca, ki se je pri ravnateljstvu jeklarne pogaja! za izboljšanje delavskih plač, Nato se Je vršil javen ljudski shod, Sodr. Mihevc je v jedrnatih besedaH razlagal današnji politični položaj, ki je podoben potapljajoči se ladji, katero naj socialisti rešimo. Pa če tudi se potaplja, vseeno gremo na krov in hočemo mašiti luknje, # četudi so jih drugi naredili. Rešiti hočemo, kar se d& rešiti. Kar rešimo za ljudstvo, je dobro, vsled tega nam je treba krepkih organizacij, več ko izvlečemo iz tega političnega morja več bode ljudstvo imelo. Ce smo danes nekaj pridobili za delavce, je to le predujem in m! bomo šli še po en predujem in še po drugega, tretjega in to toliko časa, da lepega dne lahko rečemo: Nič več nam niste dolžni, pač pa si vzamemo vse v našo last, ker tovarne smo mi zgradili in delavci v njih delajo, tedaj sf naše. so delavčeve. Lemberg pri Poličanah. v nedeljo, 6. t. m. smo imeli v gostilni R. Baštevca političen shod, katerega se ie udeležilo mnogo ljudstva. Tndi g. kaplan iz Sladke gore se je potrudil priti na shod, pa se je samo blamiral. Ta mladenič nam je hotel razbiti shod, ali sodruga Vidgaj in Ver-hovšek sta mu pošteno odgovarjala. Mladi gospod zares misli, da bo to ubogo kmečko ljudstvo vedno tako nespametno, kot nekdaj! Dosti je v vojni poskusilo in zdaj se ne da vjeti več na limanice. Kaplan je trdil. da se on ujema z našim programom ali to le. ker hočemo mi vero uničiti. Sodrug Vidgaj mu je odgovoril: Če ste gg. duhovniki res tako vneti branitelji in širitelji vere in iiu-bezni do drugega, zakaj ne izpolnit« iete božjih zapovedi: lačnega nasititi, nagega obleči itd.; zakaj deiate razlike pri pogrebih reveža in bogu-tinca. Prvega pokopljete kot živino, drugemu pojete in molite na vse pre-tege. Ali nismo vsi enaki Iludie božji? Ali je revež drugače ustvarjen kot bogatin? (Ploskanje ljudstva.) Kaplan je kritiziral osemurni delovnik. Sodrug Verimvšek ie pojasnil. da to velia le za t«& steklenica 7 K 50 v., balzam (inelem) mala »teklonica 1 krona 60 vin. /ElSa / JNaste* -Jllr Kurla ot&sa odstrani brez bolečin Fellerjeva tmistovaka tinktura ,Elsa“ (tekočina) a čopičem 8 krone in luristovski obliž po 8 krone in 1 krono 50 vin. Oklic. Ljubljanski denarni zavodi naznanjajo, da se dogovorili, poslovati počenši s 14. aprilom t. L od 8. zjutraj do 2. popoldne Blagajne so odprte: od pol 9. dop. do pol 1. pop. P. t. stranke prosimo, da se i,-j ism ravnajo.