PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 SEBA d.o.o. Gotovlje 76,63310 Žalec telefon 063/715-090 tax: 063/715-750 Računalniki PENTIUM za ceno 486! 159.900 SIT lOOMhz, 8Mb RAM, 850Mb Disk. 14' monitor... VISA, EUROCARD, ACTIVA, KREDITI... Poglejte, preizkusite in odpeljite! UGODNO; GIPS PLOŠČE Rigips . -adaptacijapodstrešij i -pregradnestene [ -spuščenistropi Armstrong - stropni sistemi Pretežno sončno in vroče. V soboto v Velenju finalna prireditev: ••••••••••• Veter v laseh-s športom proti drogi Mladi so se na prireditvah s tem naslovom že srečali v osmih slovenskih mestih, deveta in finalna pa bo v soboto v Velenju. Organizatorji pričakujejo okrog 350 •udeležencev, bogat program bodo pred Rdečo dvorano pričeli ob 10. in ga sklenili ob 16. uri, druženje mladih pa nadaljevali z družabnim srečanjem. Mar zdaj grozi ustavitev del? Kakorkoli že dela na cesti med Ljubnim in Lučami vplivajo na vozne razmere in počutje slučajnih izletnikov aH domačinov, je vendarle vsem v zadovoljstvo, da izvajalci pridno delajo in da bo danes življensko nevarna cesta lepša in bolj varna. Pa je to precej optimitično, saj se je po nekajletnih zapletih - spet zapletlo! Komaj so se stroji na zahtevnem področju dobro ogreli, že je nastal problem. Država je v letošnjem proračunu za cesto namenila pičlih 93 milijonov tolarjev, na podlagi posebnega protokola pa naj bi izvajalci za izgradnjo ceste do meje med občinama Ljubno in Luče porabili še 247 milijonov iz državnega proračuna za leto 1997! Protokol je podpisan, zapletlo pa se je na ministrstvu za finance. Bodo torej stroji obstali? Župan Občine Luče ob Savinji Mirko Zamernik je povedal tole: "Zaenkrat še neuradno, vendar iz zelo zanesljivih virov, smo zvedeli, da na že podpisan protokol med ministrstvom za promet in zveze ter Državnim zborom, takrat še s tremi koalicijskimi partnerji, ministrstvo za finance, kije po zakonu o izvrševanju proračuna zadolženo za zeleno luč pri teh zadevah, svojega "žegna" še ni dalo. Seveda smo pismeno zahtevali odgovor, kakršenkoli že. Ker smo v volilnem letu verjamem, da bo "šlo skozi." To pomeni, da bodo sredstva iz proračuna za 1997 porabljena že letos. Vendar, če že sedaj pred volitvami tako komplicirajo, se močno bojim, da bodo po njih še toliko bolj. Ne morem drugače, moram reči še tole: če nam bo naslednja vlada tako naklonjena kot sedanja, se upravičeno bojim, da do naslednjih volitev ceste do Luč zanesljivo še ne bo." Jp mmmm številka 21 četrtek, 6. junija 1996 130 tolarjev ZAVAROVALNICA i M A R I B O R I Jezera pa so že odprta... Do koledarskega začetka poletja nas loči slabih štirinajst dni, vreme pa je že kar nekaj časa pravo poletno in prvi kopalci so se že namakali v jezeru. Kako pa je z bazenoma v Šaleški dolini? Šoštan-jskega (o tem več pišemo na zadnji strani) menda brez pomoči gospodarstva ne bo mogoče usposobiti za obratovanje, pa tudi v Velenju je stanje bazena na robu uporabnosti, kot pravijo v zavodu Rdeča dvorana. Skratka, bazen je enostavno dotrajan, vseeno pa naj bi ga odprli predvidoma do 20. tega meseca, saj naj bi ga-v soboto že pričeli polniti z vodo. Kot kaže posnetek, pa so jezera že odprta. (vos, foto: L.O.) Učitelji preložili stavko za en dan Kljub trdim pogajanjem, v torek tudi pozno v noč, še vedni ni znano, ali bodo učenci odšli na predčasne počitnice oziroma ali bodo učitelji stavkali ali ne. Za zdaj vemo to, da so stavko preložili za en dan. Oba sindikata in vladna pogajalska skupina so se namreč delno sporazumeli glede dodatka v kolektivni pogodbi, vsak sebi pa so si še glede rokov, kdaj naj bi ga učitelji in vzgojitelji dobili. Kljub stavki bodo na šolah nekatere aktivnosti vseeno opravili. Med nekaterimi učitelji, še bolj pa med starši otrok, pa se postavlja vprašanje o smiselnosti stavke tik pred zaključkom letošnjega šolskega leta. Hote ali nehote, komentirajo, bodo v prizadevanja za pravilno vrednotenje poklica učiteljev in vzgojiteljev, "vpleteni" otroci. Celje - državno tekmovanje članov in veteranov ................................. ■teranke Bevč državne prvakinje V Cejju je bilo minuli vikend državno gasilsko tekmovanje članov in veteranov. Na njem je nastopilo 220 desetin iz cele Slovenije, med njimi tudi 17 iz Gasilske zveze Velenje. Sodelovale so v vseh kategorijah. Najbolje so se odrezale gasilke - veteranke iz Bevč, ki so v konkurenc 12 desetin postale državne prvakinje. Njihov uspeh so dopolnile še veteranke iz Šmartnega ob Paki z osvojenim 3. mestom. Ostale desetine iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki pa so se uvrstile od 4. mesta naprej. (tp) (tp), foto vos ISSN 0350-5561 Obiščite nas vsak delovni dan na Efenkovi 61 v Velenju od 10. - 17.ure,' usodna Posledice poplav, ki so pustošile lanskega avgusta po severozahodnem območju Šaleške doline, so še danes zelo, zelo vidne. Ni čudno, če se tam še danes, ko malo močneje dežuje, ne ozirajo v nebo, ampak proti hudournikom - z upanjem, da se ne bi nikoli več ponovilo. Stran 20. 610 9770350556014 2 mš im DOGODKI 6. junija 1996 Norice Kar 4 iz občin Velenje in Šoštanj VELENJE - V Cankarjevem domu v Ljubljani so se minulo nedeljo zbrali na državnem tekmovanju iz Vesele šole najboljši s tovrstnih medobčinskih tekmovanj. Med sodelujočimi tekmovalci so bili tudi učenci iz osnovnih šol občin Velenje in Šoštanj. Kar štirje med njimi se danes kitijo z naslovom najboljših v državi v tekmovanju iz Vesele šole. Državna prvakinja med učenkami 5. razreda je postala Marjeta Brežnik (OŠ Livada Velenje). Med učenkami in učenci 6. razredov sta ta laskavi naslov osvojila Nika Šturm (OŠ Livada Velenje) in Jernej Mazej (OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj). Helena Brežnik (OŠ Livada Velenje) pa je bila najboljša pri tekmovalkah 8. razreda. 88 predšolskih "značkarjev" VELENJE- Na Občinski zvezi DPM Velenje so minuli teden podelili tistim predšolskim otrokom, ki so se pridno seznanjali z lepo pisano besedo, bralno značko. Kar 88 jih je prejelo to "spričevalo". Te značke so letos podelili prvič, v akcijo pa so za zdaj vključili le predšolske otroke iz velenjskih vrtcev. ■ (tp) Potrošniška pisarna ima še eno telefonsko številko VELENJE - Od 1. junija letos je potrošnikom, ki potrebujejo pomoč ali iščejo kakršnokoli informacijo pri Zvezi potrošnikov Slovenije, Območni pisarni Velenje, na voljo direktna telefonska številka. Ta številka je (063) 861-620, na tej številki je tudi fax. Še vedo pa lahko kličete tako kot je bilo mogoče doslej, preko centrale 855-181 ali 853-099, interna 33. ■ mkp Še tretja krajevna skupnost KOKARJE - Na zadnji seji je nazarski občinski svet s spremembo statuta in ustreznim statutarnim sklepom ob dosedanjih krajevnih skupnosti Nazarje in Šmartno ob Dreti ustanovil še tretjo. Na željo in pobudo krajanov je to krajevna skupnost Kokaije, saj tamkajšnji prebivalci menijo, da bodo lahko na ta način lažje uresničevali svoje vsakodnevne naloge in potrebe. Krajevna skupnost obsega naselja Kokarje, Pusto polje, Lačja vas, Čreta pri Kokarjah in Potok. Seveda bo tudi krajevna skupnost Kokarje pravna oseba, imela pa bo 7-članski svet. Poslovni in stanovanjski objekt NAZARJE - V središču Nazarij hitro raste nov poslovni objekt. Investitorje podjetje Izoles iz Mozirja, objekt bo v pretežni meri namenjen trgovski, gostinski in konfekcijski dejavnosti, v njem pa naj bi bile tudi nočitvene zmogljivosti, ki jih v Nazarjah še posebej potrebujejo. Zlata harmonika NAZARJE - Zveza kulturnih organizacij Zgornje Savinjske doline in Turistično društvo Nazarje pridno pripravljata izbirno tekmovanje za letošnjo "zlato harmoniko" v Ljubečni. Nazarsko tekmovanje bo letos trajalo dva dni, torej v petek in soboto, 21. in 22. junija, prijave pa zbirajo še do 13. junija. Zasebno zobozdravstvo LJUBNO - Z naklonjenostjo je občinski svet izdal soglasje o najemu prostorov v zdravstvenem domu za opravljanje zasebne zobozdravstvene prakse, pri čemer je za uporabnike teh uslug pomembno, da stvari denarno ostanejo enake. Voda je dražja LJUBNO - Iz pip v ljubenski občini poslej teče dražja voda. Občinski svetniki so letošnjo ceno kubičnega metra porabljene vode povišali s 25 na 35 tolarjev. Novost je tudi v tem, da bodo porabniki znesek poslej plačevali po položnicah, saj z vodovodnim omrežjem na Ljubnem upravljajo sami. Vendarle gradnja stanovanj GORNJI GRAD - V središču Zadrečke doline se že vrsto let ubadajo s pomanjkanjem prostora za individualno stanovanjsko gradnjo. Vse kaže, da so po vseh minulih naporih, vendarle blizu rešitve. Jeseni naj bi vendarle pričeli gradnjo sedemnajstih stanovanjskih hiš in enega poslovno-stanovanjskega objekta. Po nekaj zapletih z zemljiščem so večino pripravljanih del že opravili, izdelan pa je tudi že projekt komunalne ureditve. ■ jp Občinski svet Luče Ponovni razpis za ravnatelja Lučki svetniki so na minuli seji največ pozornosti posvetili problematiki krajevne skupnosti Solčava (o tem na drugem mestu), to točko so na dnevni red uvrstili naknadno na željo in pobudo Solčavanov, v nadaljevanju pa so obravnavali previdene točke. Najprej so potrdili predlog svoje komisije in za vzdrževalca lokalnih cest kot najboljšega ponudnika izbrali Podjetje za varstvo in vzdrževanje cest Celje. Druga zadeva komunalne narave je bilo urejanje obrežja Savinje v zgornjem delu Luč. Veliko časa zelo pereča zadeva se vendarle umirja in dela tečejo naprej. Precej krajanov je temu nasprotovalo (skladovnice drv, vrti in gredice), večina med njimi sedaj načrt razume, s posamezniki pa bodo spore še rešili. Torej se lahko obiskovalci in domačini znova nadejajo lepega obrežja in nekoč tako privlačne sprehajalne poti. Precej razprave je bilo deležno mnenje k imenovanju ravnatelja lučke osnovne šole. Glede na to, da je na prvis razpis prišla le ena popolna vloga, so svetniki oblikovali mnenje, da naj bi razpis ponovili in naj bi zajemal širše področje. Skoraj podobno se je zgodilo s čistilno napravo. Svetniki se s poročilom mozirske komunale o njenem stanju niso strinjali, saj so pomanjkljivosti veliko večje od zapisanih, te pa je seveda treba odpraviti pred tehničnim prevzemom. ■ JP Prireditve ob dnevu rudarjev - V soboto, 8. junija, ob 19.30 v koncertni dvorani Glasbene šole Velenje tradicionalni koncert okteti rudarjem. - V soboto, 15. junija, ob 19.30 v razstavišču na velenjskem gradu odprtje razstave likovnih del, ustvarjenih v 17. rudarskem extemporu Šaleška dolina 96. - V petek, 21. junija, bo 15. uri v Restavraciji Klub srečanje rudarskih reševalcev. - V soboto, 22. junija, od 9. ure dalje na terenih TRC Jezero športno srečanje belih in črnih rudarjev. - V soboto, 29. junija, ob 18. uri v Restavraciji Klub podelitev priznanj in družabno srečanje po lanskem 3. juliju upokojenih delavcev premogovnika. - V petek, 28. junija, ob 21. uri v smučarsko skakalnem centru Velenje nočna tekma v smučarskih skokih za rudarsko svetilko. - V torek, 2. julija, ob 18. uri v Restavraciji Jezero podelitev priznanj delovnim jubilantom. - V sredo, 3. julija, ob 8. uri na Titovem trgu v Velenju zbor parade uniformiranih rudarjev in začetek parade po mestnih ulicah. - V sredo, 3. julija ob 9. uri na mestnem stadionu v Velenju osrednja prireditev praznovanja - 35. skok čez kožo. - V sredo, 3. julija, od 16. ure dalje ob Restavraciji Jezero družabno srečanje delavcev in upokojencev. Vabljeni in srečno! ■ Odbor za pripravo praznovanja rudarskega praznika Premogovnik Velenje in Rudarski oktet Velenje vabita na tradicionalni koncert OKTETI RUDARJEM * f v a Koncert bo v koncertni dvorani Glasbene šole Velenje v soboto, 8. junija, ob 19.30. Poleg gostiteljev bodo nastopili še oktet Tosama iz Domžal, Ljutomerski oktet in oktet Studenček iz Celja ter kot gost komorni moški zbor iz Celja. Peli bodo narodne in umetne pesmi ter priredbe Slomškovih pesmi. Vabljeni! Mladi razjskovalci^za^razvoj občin Velenje^ Šoštanj in Šmartno ob Md Danes nagrade najboljšim Prejšnji teden so tisti, ki so izdelali naloge za sodelovanje v letošnjem gibanju dokaj množično letošnje gibanje Mladi raziskovalci za razvoj odločili v 7. in 8. razredih osnovnih šol. Danes občin Veleiye, Šoštanj in Šmartno ob Paki svoje (v četrtek) pa bodo najboljšim mladim razisko- izdelke javno predstavili. valcem na svečanosti podelili priznanje in 31 osnovno in 36 srednješolcev je izdelalo 30 nagrade. Prireditev bodo v dvorani Mestne raziskovalnih nalog, od tega jih je kar 25 sad občine Velenje začeli ob 18. uri. skupinskega dela. Spodbudno je to, da so se za ■ (tp) Dan, ko je bilo nekaj zastonj Medtem ko si bodo slovenski železničarji zapomnili letošnji 2. junij, to je zadnjo nedeljo, saj je tedaj minilo 150 let od prisopi-hanja prvega vlaka do Celja, so si potniki, ki potujejo po naši železnici zapomnili soboto, 1. junij. To je bil izjemen dan. Vožnja po slovenskih tirih je bila namreč zastonj. To, da mi kaj dobimo zastonj, je pa res posebnost. Kajti včasih nam kdo kaj ponudi zastonj, a kaj kmalu ugotovimo, da nas to kasneje veliko stane. Upam seveda, da to za to zadnjo železničarsko praznično akcijo ne velja. Sobota je bil tudi dan, ko je bilo po pomembnosti prireditve Celje glavno mesto Slovenije. Sem se niso zgrnili le železničarji, prišli so tudi gostje iz številnih evropskih držav, prišlo je veliko slovenskih visokih politikov, zelo blizu sta si bila tokrat predsednik Kučan in minister Kacin. Le nekaj ljudi je bilo med njima. Tudi na tej celjski prireditvi se je izkazalo, da postaja slovenščina vse bolj mednarodni jezik. Po papežu je zdaj še predstavnik evropske železničarske organizacije povedal nekaj besed v našem jeziku. Nekateri so pričakovali, da bo kakšno povedal še predstavnik mednarodne banke za razvoj. Kaj takega o poceni denarju za obnovo naših železnic. Pa četudi v svojem jeziku. Veliko slovenskih prog je namreč potrebnih temeljite obnove. Zaradi proslave so zdaj marsikje bolj mislili na zunanji izgled, kot na popravilo signalovarnostnih in drugih sistemov. In ko zdaj govorijo o širjenju železniških prog, so predvsem ljudje s tega konca pričakovali, če bo kdo le porekel kakšno o ponovnem polaganju železniških tirov iz Šaleške doline proti Koroški. Saj taki naši povezavi z Avstrijo naši severni sosedje verjetno ne bi nasprotovali. Ali pa. Nikoli se ne ve. Saj veste, kako se zatika pri bolj odprti cestni povezavi v Zgornji Savinjski dolini. Pavličevega sedla nočejo in nočejo "mednarodno osedlati". Za boljšo povezavo Šaleškega območja pa bi bila železna cesta velikega pomena. Pa tudi za siceršnjo železniško povezavo z Evropo nasploh. Saj zdaj smo pa menda že res z eno nogo v Evropi. Italija se je omehčala in če Britanci niso preveč ponoreli zaradi norih krav, bomo zdaj zdaj podpisali tisti toliko časa pričakovani sporazum. Toda zdaj, ko smo tik pred priključitvijo, nekateri spet razpravljajo tako, kot da naenkrat ne vemo, kaj bi s to Evropo. Nekateri so tako samozadostni, da bi se radi zaprli v štiri slovenske stene in s prezirom gledali naokoli. Kako neenotni smo, se znova kaže ob pripravah na praznovanje dneva državnosti. Za zdaj so polemike menda le o osrednji državni proslavi, kaj hitro se lahko prenesejo na občinske ravni. In nič ne bo čudnega, če bomo spet imeli vet proslav, saj predstavniki ene strani ne bodo hoteli na tisto od druge strani in obratno ter v vse smeri. In namesto proslave, ki bi bila vredna dneva, ki ga bomo slavili, bomo spet dobili en velik cirkus. Cirkus bo menda še večji, ker bodo proslave seveda že v predvolilnem času. In stranke ter njeni veljaki (na raznih ravneh) seveda ne smejo zamuditi nobene priložnosti, da napeljejo še nekaj vode na svoj mlin. Kaj pa bo ta mlin mlel, je drugo vprašanje. Morda res tudi pravo žito. Kajti, tudi to je slišati, sedanja višja odkupna cena pšenice naj bi bila le eno od dejanj predvolilnih "opravil". Človek pa razumi, če moreš! ■ (k) 6. junija 1996 DOGODKI NAS ČAS 3 Sej a Sveta o b č me Šoštanj Proračun je sprejet! Na seji Sveta občine Šoštanj, pred tednom dni, v četrtek, 30. maja, so sprejeli zaključni račun proračuna občine za preteklo leto in proračun za letos. Slednji je težak nekaj več kot 621 milijonov tolarjev, z njim pa bo zelo težko pokriti vse, kar v občini načrtujejo za letos. Za podpredsednika Sveta so izvolili Borisa Gomboca iz vrst SDS, "dopolnili" člane v nekaterih komisijah ter imenovali disciplinsko komisijo in komisijo za podelitev nagrad in priznanj. V zaključnem računu nič spornega Najdaljša in najbolj naporna je bila obravnava odloka o zaključnem računu proračuna občine Šoštanj za minulo leto. Nadzorni odbor, zanj je poročala predsednica Milica Kovač, v njem ni videl nič spornega, kljub temu pa je bilo vpašanj precej. Veliko zlasti o sredstvih za elementarne nesreče. Ves denar, ki so ga v Šoštanju lani prejeli za dve vodni ujmi (ena je bila v juliju, druga v avgustu), 29 milijonov iz republiških sredstev in 1 milijon iz Mestne občine Velenje lani ni bil porabljen in dela, ki jih niso opravili lani, še čakajo na uresničitev letos. Zanje je tudi rezerviran denar. Po razjasnitvi vseh "spornih" vprašanj, so svetniki zaključni račun sprejeli. Proračun sprejet tak kot je bil predlagan Pri proračunu za letos je pa tako: jasno je, da bi vsak od proračunskih porabnikov želel imeti za svojo dejavnost denarja več, kot mu ga namenja pro-pračun, a tega je samo toliko kot ga je: 621 milijonov letos. Kljub široki razpravi in nekaj amandmaji, ki so jih svetniki podali na predlog, je bil ta sprejet v takšni obliki, kot je bil predložen svetnikom v sprejem. Športni objekti so v slabem stanju Športni objekti v Šoštanju so v slabem stanju, precej dotrajani, za delovanje in funkcioniranje bodo potrebna precejšnja Zapisano na rob beležke V dvorani, kjer potekajo seje Sveta, so dobili novo ozvočenje, z novimi mikrofoni seveda. Predsednik Anton Skornšek je svetnike opozoril, da se bo treba to tehniko naučiti uporabljati. "Govoriti je treba pet centimetrov od mikrofona, pa bo šlo." Prvi se je tega naučil Marjan Vrtačnik, ker je na seji tudi največ vadil. Med drugim je potestiral, ker je Milica Kovač članica dveh nadzornih odborov, v Mestni občini Velenje je članica v občini Šoštanj pa predsednica. "Opozarjam Svet, da smo v fazi delitve premoženja in, da se mi to ne zdi primerno, "je rekel. Edo Žleb-nik, kije na predlog proračuna občine Šoštanj vložil kar nekaj amandmajev, a noben ni bil sprejet, se je vprašal, kako je mogoče to, kar doslej nikoli ni bilo: "Hidi v komunizmu se ni zgodilo, da Šentvid za pluženje cest ne bi dobil iz proračuna niti tolarja!" sredstva. Teh občina trenutno nima, zato pri prenovi pričakujejo pomoč sponzorjev, je bila osnovna ugotovitev poročila o delu na področju športa v občini Šoštanj. Na predlog začasnega upravitelja športnih objektov Nina Ošlovnika so svetniki sprejeli tudi cenik koriščenja teh objektov. O tajniku občine disciplinska komisija Na predlog župana Šoštanja dr. Bogdana Meniha so dnevni red razširili z obravnavo predloga za razrešitev tajnika občine Šoštanj Petra Rezmana, ker ta naloge tajnika naj ne bi opravljal v skladu s statutom in v mejah pooblastil, ki mu jih je podelil župan. Ta je svetu tudi podrobno poročal, kje vse so bila prekoračena pooblastila, Svet pa je odločil, da discipin-ska komisija začne formalni postopek za razrešitev tajnika občine in o ugotovitvah poroča Svetu. Začasno pa bo dela tajnika občine Šoštanj opravljala Slavica Škrubej. ■ Milena Krstič - Planine S seje sveta občine Šmartno ob Paki Konec maja vendarle proračun Člani sveta občine Šmartno ob Paki so na seji, pred tednom dni, osrednjo pozornost namenili predvsem predlogu letošnjega občinskega proračuna. Ob tej točki pa velja zapisati še obravnavo osnutka odloka o občinskih priznanjih in nagradah občine, informacijo o izgradnji kabelskega sistema v tej občini, realizacijo začasnega financiranja iz proračuna ter predloga odloka o določitvi občinskega praznika in odloka o dopolnitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Letošnji proračun končno pod streho V uvodnih besedah je predsedujoči Bojan Kladnik najprej pojasnil, zakaj se ni javno odzval na pisma Petra Rezmana glede zadržitve sklepa o pripravi delitvene bilance. Bojazen je - po njegovem mnenju - odveč, saj je jasno zapisano, da bo predmet delitvene bilance tudi tisto, za kar bo katera od občin ugotovila, da v predlogu ni zapisanega. Občina Šmartno ob Paki konec maja letošnji proračun vendarle ima. Po predhodnih usklajevalnih sestankih in tretji obravnavi tega dokumenta na svetu, so svetniki in župan našli skupen jezik. Tudi pri predlaganemu amandmaju SKD-ja in LDS-a o povišanju postavke izobraževanje in štipendiranje. Po Kladnikovem mnenju so se z zadnjim predlogom dokaj približali najnujnejšim potrebam vsaj največjih proračunskih porabnikov, kot sta izobraževanje in otroško varstvo. Tako kot povsod drugje je tudi v občini Šmartno ob Paki predvidenih nekaj manj kot 168 milijonov tolarjev prihodka premalo za pokritje potreb na vseh področjih. Toda, vsega naekrat se ne da narediti, so menili v razpravi. "Med glavnimi počitnicami je treba pokren-iti aktivnosti glede prevoza otrok v šolo, da ne bo spet težav ob koncu leta," pa je bil Kladnikov napotek županu in občinskim strokovnim službam, s katerim so soglašali tudi ostali svetniki in svetnici. Prav tako s pobudo Franca Drofelnika, daje potrebno razčistiti, kam gre denar, ki ga občina namenja za kmetijsko dejavnost. Zanjo so predvideli več kot 4 milijone SIT, za kaj in za koga se ta denar porabi, pa ne vedo. Nekateri so na glas razmišljali, da bi ta denar sami namenili kmetom iz občine Paškega kota. So do subvencije upravičeni pravi občani? Razpravo o informaciji o realizaciji začasnega financiranja iz proračuna so nekateri šmarški svetniki komentirali: "Končno imamo podatke o našem 4-mesečnem gospodarjenju." Kar zadovoljni so bili s številkami in županovo obrazložitvijo, da so poskrbeli za to, da ne bi bili porabniki do spre- zadovoljen je postal župan, ko so svetniki in svetniki sprejeli predlog letošnjega proračuna jetja proračuna v "krizi". Zbodli sta jih le dve postavki, in sicer institucionalno varstvo odraslih in subvencije v vrtcu. Ocenili so, da so za te namene v obravnavanem obdobju namenili veliko denarja in ob takšnem nadaljevanju bo ob koncu leta za predvidena vsota premajhna. Čeprav na to menda prevelikega vpliva nimajo, so vsemu navkljub menili, daje potrebno o teh zadevah pridobiti določene podatke. Med sabo se v občini dobro poznajo in najbrž ne bi bilo nič narobe, če bi imenovali komisijo za socialna vprašanja, ki bi pomagala ustreznim državnim službam pri preverjanju, kdo je socialno ogrožen in kdo ne oziroma ali so do subvencije in doplačilo oskrbnine ter nege na domu upravičeni pravi ljudje. 11. nobember -občinski praznik Sedaj je določeno: 11. november bo dan občinskega praznika. Že pri obravnavi JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Najdonosnejši med donosnimi V Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. skušamo varčevalcu pomagati pri izbiri varne in najbolj ugodne naložbe njegovih sredstev, zato bomo v prihodnje oglaševali in predstavljali tiste storitve naše banke, ki bodo v določenem trenutku najzanimivejše in najdonosnejše za naše varčevalce. Tako smo v enem prejšnjih oglasov predstavili različne oblike varčevanja in skupno ugotovili, da je v času nekoliko "okrepljene inflacije" vezava tolarskih depozitov najprimernejša naložba. In katera izmed možnih oblik tolarskih depozitov je najboljša? Odgovorna to vprašanje nam daje naslednja tabela: OBLIKA VARČEVANJA VIŠINA SREDSTEV ČAS VARČEVANJA OBRESTI depozit od 31 do 90 dni 100.000,00 SIT 31.5.-30.6.96 1.333,50 SIT depozit od 91 do 180 dni 100.000,00 SIT 31.5.-30. 6. 96 1.372,90 SIT depozit od 181 dni do 1 teta 100.000,00 SIT 31.5.-30.6.96 1.459,80 SIT Zneski obračunanih obresti nazorno kažejo, da je trenutno najdonosnejša naložba tolarski depozit od 180 dni do 1 leta. Svetujemo vam, da se zglasite na eni izmed enot ljubljanske banke Splošne banke Velenje d.d., Velenje in poskrbite za varno in gospodarno naložbo vaših prihrankov. osnutka predloga o dnevu praznovanja svetniki niso imeli pripomb in tudi tokrat so si bili enotni, da bodo občani Martinovo vzeli za svoj dan. Prvič tudi o občinskih priznanjih in nagradah Kar živahna je bila razprava o osnutku odloka o občinskih priznanjih in nagradah, za zdaj pa še ni znano, ali jih bodo podelili že letos ali ne, ali samo nekatere. V osnutku so predvidene 4, nekateri pa so se "ogrevali" še za priznanje za športnika, kulturnega delavca in podjetnika leta. Da ne bi s širitvijo ostalih razvrednotili, so ob koncu sprejeli predlagani osnutek s pripombo glede finančne višine ene od nagrad. O izgradnji kabelskega omrežja po ■ ■ ■ Informaciji o prizadevanjih za izgradnjo kabelskega Občina Gornji Grad »»«•••••••••••••• Bodo zaprli odlagališče smeti?! Napori glede delitvene bilance bivše občine Mozirje so že rodili precej otipljivih sadov, težav pa seveda še vedno ni zmanjkalo. Zlasti se razburjajo v občini Gori\ji Grad, razburjenje pa je povezano z usodo osrednjega odlagališča smeti in odpadkov. Občinski svetniki so večino predlogov komisije za delitveno bilanco podprli. Strinjali so se, da poslovne zgradbe, s katerimi je razpolagala bivša skupna občine, ostanejo po teritorialni legi novih petih občin, enako velja za osnovne šole zdravstvene domove, lekarne in vzgojno-varstvene zavode, zapletlo pa seje vendarle. Gre namreč za delitev odkupnine za prostore nad mozirsko banko, točneje za 37 milijonov. Po mnenju gorn-jegrajske občine naj bi jih porabili za nujno sanacijo odlagališča smeti v Podhomu, vendar ostale občine želijo denar na svojih računih, pri čemer sta najbolj vztrajni občini Ljubno in Nazarje. Takšen sklep so s preglasovanjem sprejeli župani na rednem skupnem sestanku, v Gornjem Gradu pa temu odločno nasprotujejo. Po zakonu namreč župani nimajo pravice odločati o delitveni bilanci, saj je to izključna pravica občinskih svetov, župani lahko le predlagajo in na drugi strani izvršujejo sklepe svetov. Seveda se v Gornjem Gradu bojijo, da občine ne bodo zagotovile sredstev za sanacijo odlagališča, zato bodo zanje odlagališče zaprli. To naj bi bil seveda skrajni ukrep, ki naj bi prispeval k temu, da bi določene stvari v medobčinskih odnosih končno pričeli postavljati na pravo izhodišče. ■ jP omrežja v občini so šmarški svetniki pozorno prisluhnili, nato pa svoje razprave strnili v enotno stališče: ne glede na to, da so predlagatelji že zbrali nekaj ponudb, opravili nekatere meritve, je potrebno prej ugotoviti interes med občani. Hkrati s tem pa preveriti, ali je izgradnja takega sistema v skladu z obstoječimi družbeno-prostorskimi plani občine. Nadomestilo tudi za še nekatera naselja Že pri obravnavi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča za letos smo slišali pripombo, da bi to nadomestilo morali plačevati krajani tudi v drugih naseljih, ne le v Šmartnem ob Paki. To pobu- do so na seji pred tednojn dni tudi sprejeli kot dopolnitev omenjenega odloka. Soglašali so, da bodo (najbrž od 1.januarja prihodnje leto) plačevali to nadomestilo tudi krajani v naseljih Gorenje, Paška vas in Rečica ob Paki. Do konca leta je potrebno opraviti vse zakonske aktivnosti s tem v zvezi, hkrati pa bodo razmišljali tudi o vključitvi celotnega vikend naselja v občini v ta odlok. Kot so še poudarili, pri tem ne bo šlo za velike zneske, ampak za 1000 ali nekaj malega več tolarjev na hišo. Natančnejši zneski bodo znani, ko bo znana višina vrednosti točke za izračun nadomestila za posamezno naselje. O tem bodo razpravljali kasneje. ■ (tp) S 1 4 MS fAS AKTUALNO 6. junija Modna konfekcija^ Elkroj Soštanjski obrat na evropski ravni "Dejstvo je, da je Elkroj tudi težkih časih in vse bolj zaostrenih razmerah stabilna firma. Imamo dober izdelek in ga dobro prodajamo, dovolj imamo tudi dela, čeprav smo pri slednjem kot delovno intenzivna panoga v tej branži preobremenjeni s stroški in plačami, problemi so z visokimi obresti, prav tako z dodelavnimi posli. Kakorkoli že, sezona je na višku, delamo ob sobotah, kijih bomo kasneje seveda koristili. V naše zadovoljstvo se kupci vračajo k nam, kar je dokaz kakovosti našega dela in izrecnega spoštovanja rokov v naših medsebojnih odnosih ter zagotovilo nadal-njega sodelovanja," pravi direktorica Elkroj a Marija Vrtačnik Že tretje leto je stalnica njihovega dela dosledno upoštevanje evropskega standarda kakovosti, dosežki naporov za bolj smotrno notranje poslovanje in zniževanje stroškov pa več kot očitni. Lani so produktivnost povečali za skoraj 15, stroške zaradi slabše kakovosti izdelkov pa za 8,5 odstotkov. To je lep premik na bolje, h kateremu so lep delež prispevala tudi vlaganja. Predvsem so bile to produktivne naložbe, ki naj olajšajo delo in zagotovijo boljšo kakovost. Večino naložb so zagotovili z lastnimi sredstvi, saj si dragih tujih nočejo privoščiti, vlagali pa so med drugim v invalidsko podjetje, eden od primerov je sodobna kemična čistilnica, pa seveda v informatiko. Ta je pogoj dobrih poslovnih odločitev in že v kratkem bodo "priključili" nov računalnik. Veliko sredstev namenjajo domačemu trgu, precej pa bodo morali pospešiti marketinški pristop na tujih tržiščih. "Sicer dokazana kakovost je premalo, treba jo je tudi prodati. Za vse naložbe zagotavljamo pretežno lastna sredstva, saj se zavedamo, da so postopna vlaganja z lastnimi viri na daljši čas edini temelj našega preživetja," trdi Marija Vrtačnik. Veliko pohval gre tudi na račun obrata v Šoštanju, saj direktorica trdi, da je izredno dober in so v Nazarjah z njim zelo zadovoljni. Seveda so to zagotovili tudi z boljšo organizacijo dela in naložbami. S tem so zagotovili delo v eni izmeni. Zelo pridni zaposleni so lani za 30 odstotkov povečali število izdelkov na delavca in skupaj z ostalimi izboljšavami že dosegajo evropsko raven. ■ /p Industrija^ usnja Vrhmka^proizvodna.enota Šoštanj Jim bodo nove modne smernice pomagale? Tako kot večina slovenskih izvoznikov, tudi v šoštanjski proizvodni enoti Industrije usnja Vrhnika očitajo državi, da ni nič oziroma daje mnogo premalo naredila za spodbujanje izvoza. Lansko poslovno leto so sicer na ravni podjetja zaključili pozitivno, vendar ne tako, da bi se lahko s tem hvalili. Ttžne razmere, predvsem pa vrednost tolarja ter lire so vplivali na skromnejše dosežke od načrtovanih. Opazno nazadovanje v začetku leta (tudi zaradi upada potreb po usnju kot oblačilnem blagti) se sicer nekoliko izboljšuje, vendar še ne dosega pričakovane ravni. Po načrtu naj bi zaposleni družbenega podjetja Industrija usnja Vrhnika dosegli 7,5 milijona nemških dolarjev prihodka na mesec, od tega 382 zaposlenih v šoštanjski proizvodnji enoti 1 250 000 dolarjev na mesec. Ratko Stevančevič, direktor šoštanjskega Tuša ocenjuje, da bodo v sezoni, ki napoveduje nove modne smernice, do konca leta lahko "ulovili" zastavljene cilje. Zadnji sejmi so namreč pokazali zanimanje tržišča za predvsem specifične izdelke iz svinjskih kož, ki jih drugje v svetu ne proizvajajo. Glede na to, da so dobršen del proizvodnje usnja in konfekcije že posodobili in da ostaja tudi v prihodnje glavna naloga modernizacija, s katero bi radi dosegli še vi'ijo; kakovost izdelkov in produktivnost, načrtovan cilj ni neuresničljiv. Danes izvažajo 98% vseh gotovih izdelkov in konfekcije (predvsem v Italijo, Kanado, Anglijo, Nemčijo, Avstrijo), možnosti prodora pa se obetajo še na Kitajsko in Japonsko. Postopka lastninskega preoblikovanja podjetja še niso izpeljali, ker na vseh dvoriščih Industrije usnja Vrhnika še niso rešeni postopki denacionalizacije. Pričakujejo, da se bodo v doglednem času lahko dogovorili z bivšimi lastniki o vrednosti in načinu njihove udeležbe v podjetjih. Sogovornik pravi, da bo najmanj težav na njihovem dvorišču, ker so objekte, za katere je vložen dena-cionalizacijski zahtevek, izpraznili pred 15 leti. Danes imajo zelo malo starih objektov, namenjenih proizvodnji; večino so zgradili po letu 1960. Za zdaj tudi ne vedo, kako PremogovnikVelenje Kako koristno uporabiti odpadke Ob nedavnem obisku ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonje v Premogovniku Velenje so mu predstavili projekt "Uporaba produktov zgorevanja in razžveplanja ter odpadkov emajla v RLV," ki ga v Premogovniku Velenje izvajajo poskusno. Dr. Milan Medved, pomočnik tehničnega direktorja za raziskave in razvoj pravi, da bodo projekt zaključili sredi junija, potem pa, ko bodo zbrali in analizirali vse rezultate, ocenili kako z njim naprej. Projekt je zanimiv zato, ker koristno uporablja industrijske odpadke, ki nastajajo pri tehnološkem postopku pridobivanja premoga. Glavna sestavina utr-jevalne paste je namreč pepel, ki mu dodajo cement in še nekatere druge snovi. Tako bi lahko na rudniku koristno uporabili več kot 70 tisoč ton pepela letno, razmišljajo pa tudi o tem, da bi v jamo vračali tudi druge produkte, ki nastajajo pri razžvepljevanju v čistilni napravi Termoelektrarne Šoštanj. Delovno v Premogovniku ta projekt imenujejo projekt utrjevanja in zapolnjevanja. "Tako skušamo vzpostaviti zaprt tehnološki krog pridobivanja premoga in proizvodnje električne energije. Z utiskavan-jem utijevale paste v odkopani prostor izboljšujemo pogoje dela, zmanjšamo potrebe po nižanju vodnega pritiska v krovninskih plasteh, povečamo debelino izolacijske plasti proti vdorom vode in tekočih peskov, zmanjšamo deformacije krovninskih plas- ti - ugrezki so manjši in izboljšamo geomehanske pogoje v območju odkopa, ker stabiliziramo okolno hribino," je prednosti te metode, tako kot se kaže danes, razložil dr. Milan Medved. "Z dodatkom nekaterih posebnih komponent še izboljšujemo tehnične karakteristike utrjevalne in zapol-njevalne paste in tudi nekatere končne odpadke, kot denimo emajl iz Gorenja, koristno uporabimo v tehnološkem postopku utrjevanja in zapolnjevanja." Projekt je v uporabi, kot že rečeno, poskusno. V tem času bodo v Premogovniku proučili tudi vse vplive, ki bi jih lahko imel ta projekt na okolje in zdravje. "Hočemo namreč pridobiti vsa soglasja, ki bi nam omogočila in dovolila takšno delo," pravi dr. Milan Medved. "Pred kratkim smo pridobili soglasje Ministrstva za zdravstvo, ki pravi, daje takšna uporaba industrijskih odpadkov sprejemljiva in za okolje ni problematična." ■ Milena Krstič - Planine V šoštanjski proizvodni enoti Tovarne usnja Vrhnika (največjemu proizvajalcu svinjskega usnja v Evropi) so že posodobili dobršen del proizvodnje. V prihodnje bi je radi še več, da bi bili lahko še bolj konkurenčni na tujih trgih, kamor danes izvažajo 98% vseh gotovih izdelkov. bo z ureditvijo obrtne cone v Šoštanju. Pred leti, ko je KS Šoštanj začela aktivnosti glede tega na delu ozemlja, kjer so imeli objekte, nekako niso našli povsod stičnih točk. Nova občinska vlada pa za zdaj interesa po nadaljnjem dogovarjanju še ni pokazala. m(tp) Poslovne novice Gospodarska zbornica Slovenije omogoča slovenskih podjetjem brezplačno oglaševanje ponudb in povpraševanja v tujini. Območna zbornica za severno Primorsko organizira srečanje zamejskih in primorskih gospodarstvenikov in obrtnikov, ki bo 15. junija. Slovenski inštitut za management ponuja različne teme poslovnih delavnic o vprašanjih upravljanja delniških družb, kapitalskih in premoženjskih zadev, statutih, poslovanje upravnih in nadzornih odborov. Opozarjamo vas na naslednje poslovne konference in sejme: - norveško-slovenska poslovna konferenca v Oslu, ki bo 12. in 13. junija - slovensko društvo Triglav Split vabi slovenska podjetja na 3. mednarodni sejem turizma v Splitu od 12. do 15. junija - Gospodarska zbornica Maribor organizira v sodelovanju z regionalnimi zbornicami v BiH poslovno študijsko potovanje v Bosno in Hercegovino v času od 10. junija do 14. juni- ja. Poslovne konference bodo v Bihaču, Sarajevu, Mostarju, Zenici in Tuzli. Prijave sprejema GZ Maribor. - 15. junija poslovna konferenca z gospodarstveniki hrvaške Istre v Puli - 18. in 19. junija poslovno srečanje s slovaškimi podjetniki v Ljubljani. - 10. - 14. junija poslovna konferenca z gospodarstveniki iz Bosne v Mariboru. Gospodarska zbornica sarajevske regije objavlja naslednje sejemske prireditve v letu 1996 v centru Skenderija: - 8. junij - Mednarodni sejem informatike, informacijske tehnologije in mednarodni sejem učil, literature in šolske opreme - 29. junij - Mednarodni sejem gradbeništva, lesne industrije in sejem malega gospodarstva - 5. oktober - Mednarodni sejem avtomobilov, motorjev in koles. Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Savinjsko šaleški območni zbornici Velenje, Trg mladosti 2, Velenje. Telefon: 063/856-920, telefaks: 063/855-645. LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV (2) PRVIKORAKNA POTI DO GOSPODARJENJA Z ODPADKI V zadnji številki tednika Naš cas smo napovedali rubriko Z NAMI V ČISTO MESTO, v kateri bomo podrobneje predstavili sistem novega ravnanja z odpadki, ki se strokovno imenuje BI0PAS (biološki odpadki, papir in steklo). Že v uvodnem sestavku smo navedli razloge za pristop k temu projektu, ki se kratkoročno nanašajo na pomanjkanje deponi-jskega prostora, dolgoročno pa na spornost odlaganja odpadkov v naravno okolje nasploh. Zato smo se po vzoru razvitih evropskih držav tudi v Velenju odločili za uvedbo ločenega zbiranja odpadkov na izvoru, ki smo ga v uvodnem sestavku okvirno predstavili, danes pa bomo predstavili opremo uporabnikov za redno zbiranje in odstranjevanje odpadkov. Za zbiranje in odvoz odpadkov po sistemu ločenega zbiranja in odstranjevanja odpadkov bomo uporabnikom glede na potrebe dostavili naslednje posode: I. CONA: mestna in gosto naseljena primestna naselja: a) večstanovanjske hiše (bloki): - za organske odpadke: 2 x posoda 2401 na 10 gospodinjstev, - za ostanke odpadkov: 3 x posoda 2401 na 10 gospodinjstev, - za odpadni papir: 1 x posoda 2401 na 10 gospodinjstev, - za odpadno steklo: 2 x posoda 2401 na 10 gospodinjstev; b) družinske stanovanjske hiše: - za organske odpadke: 1 x posoda 1201 na gospodinjstvo, - za ostanke odpadkov: 1 x posoda 1201 na gospodinjstvo, - za odpadni papir: 1 x posoda 2401 na 10 gospodinjstev, - za odpadno steklo: 1 x posoda 2401 na 10 gospodinjstev. II. CONA: primestna naselja in vasi: - vse enako kot v I. coni, le brez posod za zbiranje organskih odpadkov, ker jih uporabniki lahko sami kompostirajo. III. CONA: podeželska razložena naselja: - enako kot v II. coni, le v zbirnih centrih, ki jih bomo določili skupaj in v soglasju z vodstvom KS in upravniki večstanovan-jskih hiš. IV. CONA: obrt, trgovina, industrija, gospodarstvo: - enako kot v II. coni. Velikost in število posod se določi v odvisnosti od vrste dejavnosti in posebnosti odpadkov (pretežno papir, pretežno steklena embalaža, pretežno biološki odpadki, ipd.) Ob doslednem zbiranju odpadkov po BI0PAS sistemu je mogoče okoli 40 % vseh odpadkov prebrati' in posredovati v koristno predelavo, ostale pa je še vedno potrebno trajno odlagati. Trajno je potrebno odlagati torej ostanke odpadkov, to je odpadke, v katerih ni bioloških odpadkov, steklene embalaže in uporabnih vrst papirja. Trajno pa je potrebno odlagati tudi neustrezno in nečisto prebrane frakcije stekla in papirja, saj takih podjetja za zbiranje sekundarnih surovin ne sprejemajo. Zato bo potrebno doseči čistost in doslednost prebiranja odpadkov na izvoru. To najbrž ne bo mogoče doseči takoj po uvedbi sistema, ampak ob dobrem sodelovanju povzročiteljev odpadkov, upravnikov večstanovanjskih hiš in lokalnih oblasti v nekaj letih. Odstranjevanje ločeno zbranih odpadkov bomo opravljali po letnem koledarju odvozov, okvirno pa: - biološke odpadke 38 x letno, - ostanke odpadkov* 32 x letno, - odpadni papir - odpadno steklo 13 x letno in 13 x letno. Organski odpadki UstanKi oapadKov Barvno stekio Udpadni popu n i\ (i—p ^rJJržr f^fe mm dim 3§ ff z j- V naslednjih izdajah tednika Naš čas bomo natančno opisali, kateri odpadki sodijo v katero od posod in katere frakcije odpadnih surovin se da posredovati v nadaljno predelavo, pa jih je smiselno ločeno zbirati. Pri uvajanju opisanega sodobnega ravnanja z odpadki računamo s pomočjo in podporo vseh občanov v smislu našega povabila v sloganu Z NMt V CteTO MS70! 6. junija 1996 AKTUALNO NJ1ŠČAS5 Lastninsko preoblikovanje Gorenja Delnice Gorenja bodo naprodaj julija Med podjetji, ki so si pridobila prvo soglasje Agencije za privatizacijo, je tudi Gorenje. Priprava programa lastninskega preoblikovanja je bila v tem kolektivu dolgotrajna in zapletena, vključevala pa je tudi revizije Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, ki pa ni ugotovila nič spornega. Ko so konec lanskega leta program izdelali in ga predložili Agenciji v potrditev, ta ni. bila zadovoljna z ocenjeno vrednostjo (sporno je bilo Gorenjevo premoženje na ozemlju bivše Jugoslavije) in cenitev so morali opraviti ponovno. To so v prvih mesecih letošnjega leta tudi storili in program ponovno predložili v potrditev. In zadnje dni maja so tudi dobili prvo soglasje. Gorenje se bo lastninsko preoblikovalo kot celota, vključno s servisom, kije najprej pripravljal svoj lastninski program in tudi že pridobil soglasje, kasneje pa je v tem kolektivu, kot so poudarili na ponedeljkovi novinarski konferenci, prevladal razum, spoznali so, da sodi Servis v matično firmo, zato so to tudi predlagali. Po končanem lastninskem preoblikovanju bo Gorenje delniška družba, njihova temeljna dejavnost pa proizvodnja aparatov za gospodinjstvo. V to dejavnost bodo usmerjali tudi največ vlaganj in predvidevajo, da bodo v prvem letu novega tisočletja dosegli proizvodnjo dva milijona velikih gospodinjskih aparatov. Konkurenčnost na zahtevnem evropskem trgu, kamor prodajo že danes več kot 92 odstotkov proizvodnje, bodo zagotavljali z racionalizacijami pri proizvodnji, konstrukcijskimi rešitvami in zniževanjem vhodnih cen surovin in materiala. Svojo prednost bodo skušali uveljaviti s potrošniškimi izdelki, ki bodo enostavni za uporabo, ekološko prijazni in na ravni svetovno priznanih proizvajalcev. Pod lastno blagovno znamko naj bi v začetku prihodnjega tisočletja prodajali vsaj 70 odstotkov svoje proizvodnje, v Evropi pa naj bi dosegli štiri odstotni tržni delež. Vodstvo Gorenja pod taktirko generalnega direktorja Jožeta Staniča je na novinarski konferenci v ponedeljek zagotovilo, da so vlaganja v Gorenje smiselna, še zlasti za tiste, ki ne pričakujejo visokih dividend, dolgoročno pa želijo imeti kapitalski dobiček, predvsem pa varno naložbo, ki ne bo zvodenela čez noči. Predvidena lastniška struktura po končanem lastninskem preoblikovanju Zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci 36,5 % Državljani Slovenije 15% Pokojninski sklad 18,5% Odškodninski sklad 10% Sklad za razvoj 20% Gorenje torej ima prvo soglasje Agencije za privatizacijo, kar pomeni, da bodo še v tem mesecu javno objavili program lastninskega preoblikovanja. Potem bodo imeli zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci mesec dni časa, da y>ložijo svoje certifikate in s tem sodelujejo pri interni razd$lit\\i, kar pomeni, da sodelujejo tudi pri nakupu s popustom. Tisti, ki so svoje certifikate že zaupali Gorenju v hrambo, so svoje že opravili, v tem podjetju pa bodo veseli vsakega, ki se bo za to še odločil. Vodstvo Gorenja zagotavlja, da so nakupi delnic tega podjetja varno naložena sredstva Upajo, da bodo že v mesecu juliju lahko razpisali tudi javno prodajo delnic Gorenja. Za to je predvidenega petnajst odstotkov kapitala Gorenja, kije ocenjeno na okoli 200 milijonov nemških mark. Pri tem odkupu bodo lahko sodelovali vsi državljani Slovenije z lastninskimi certifikati (ti bodo imeli prednost) pa tudi z gotovino. Upajo, da bodo javno prodajo, ki naj bi potekala v enotah Gorenja po Sloveniji in preko Nove Ljubljanske banke, sklenili do konca julija in pripravili do novembra vse potrebno za pridobitev drugega soglasja. Tako bi tudi lastninjenje sklenili še v letošnjem letu in uvrstili delnice Gorenja v kotacijo marca prihodnje leto. ■ Mira Zakošek Novinarska konferenca zupana Mestne občine Velenje^Srečta Meha Očitne biokade V začetku tega tedna je pripravil župan Mestne občine Velenje Srečko Meh novinarsko konferenco, na katero so sodelovali tudi predsednik sveta Dragan Martinšek in županovi najožji sodelavci. Srečko Meh je izrazil zadovoljstvo nad operativnostjo zadnje seje Sveta, saj so bile na njej potrjene mnoge za nadaljnji razvoj Mestne občine Velenje pomembne odločitve. Mednje vsekakor sodi proračun za letošnje leto, ustanovitev Mladinskega centra, odlok o krajevnih skupnosti, o javnem redu in miru, prostorski dokumenti pa odločitev o odložitvi plačil stavbnih zemljišč bodočim podjetnikom... Četudi je bilo tako pa župan opozarja, da je v najvišjem občinskem organu vse bolj prisotna težnja po tem, da ne bi nič sprejeli. Na to kažejo številni amandmaji iz vrst strank pomladi, katerih svetniki radi poudarjajo, da si želijo sodelo- vanja in dogovarjanja, realnost pa je povsem drugačna. Vse tiste odločitve, kijih mora svet sprejeti z dvotretjinsko večino, ostajajo nedorečene. Kot primer je Srečko Meh navedel tudi nesprejet predlog'o prodaji občinske zemlje (gre za nekaj kvadratnih metrov povsem nepomembnega zemljišča, ki naj bi ga odpro-dali zasebniku za opravljanje turistično gostinske dejavnosti). Tudi amandma, s katerim naj bi spremenili statut, tako da bi proračun sprejemali z dvotretjinsko večino, bi po županovih besedah pomenil blokado dela sveta. Župan je izrazil zadovoljstvo, da ima Mestna občina Velenje sprejet proračun za letošnje leto, z njim pa ni v celoti zadovoljen, saj ta ne zagotavlja potrebnega razvoja na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Za to bi potrebovali vsaj 200 milijonov tolarjev, ki bi jih lahko pridobili z najetjem ugodnih kreditov (za njihovo odplačilo ne bi obremenjevali proračuna, ampak je vir zanj v stanarinah in cenah komunalnih storitev), vendar pa so ta predlog zaradi velikega nasprotovanja svetnikov, češ daje treba upoštevati zakon o financiranju občin in najprej sprejeti delitveno bilanco, umaknili. Nad dogajanji v Svetu mestne občine Velenje je zaskrbljen tudi Dragan Martinšek, ki je izrazil bojazen, da zadev, ki jih je po zakonu potrebno sprejemati z dvotretjinsko večino v tem mandatu, ne bo možno doreči. Na očitne blokade kažejo mnoge razprave svetnikov. Tako je bil Dragan Martinšek še posebej presenečen, ko je skupina svetnikov skušala na začetku letošnjega leta na vsak način ustaviti gradnjo nakupovalnega centra pri velenjski pošti in preprečiti, da bi občina tam gradila parkirišča, zdaj pa so prav oni predlagali, da se namenu v proračunu za parkirišča 75 milijonov tolarjev. Kljub vsemu pa je Dragan Martinšek z zadnjimi odločitvami v svetu zadovoljen, saj bodo pomembno vplivale na nadaljnji občinski razvoj. To velja za proračun, v katerem je sicer premalo denarja, a je kljub vsemu razvojno usmerjen. Zelo pomembno je, daje Velenje po toliko letih prizadevanj dobilo Mladinski center. Prav tako pomemben je sprejem odloka o krajevnih skupnostih, ki bo omogočil tudi izvedbo volitev v krajevne organe. Dragan Martinšek je tudi predsednik komisije za pripravo delitvene bilance, ki je po sprejemu premoženske bilance v vseh treh občinah, pohitela z aktivnostmi, in sicer na področjih, kjer predvidevajo najmanj zapetljajev. Tako je tik pred oblikovanjem predlog sporazuma o sklenitvi premožensko pravnih razmerij na področju komunalne infrastrukture in Komunalnega pod-jetja Velenje. Komisija, ki jo sestavljajo predstavniki vseh treh občin, predlaga svetnikom, da bi imele vse tri občine skupno komunalno podjetje in tudi skupno komunalno direkcijo. ■ Mira Zakošek Gost^VeJenje preurejajo Restavracijo Jezero Odprli jo bodo za rudarski praznik Gost Velenje je sredi aprila začel preurejati restavracijo Jezero. Ta gostinski lokal zgrajen leta 1983 kot nadomestni objekt nekoč zelo priljubljene restavracije ob škaiskem jezeru, je bil obnove že tudi potreben. Nagel razvoj Thristično rekreacijskega centra Jezero terja vedno višji nivo gostinskih storitev. Prenova in obenem razširitev je bila zato res že nujna. In kaj vse zajema preureditev? "Preureditev zajema obnovo tlakov, stropov in oblog v obstoječem delu restavracije, obnovo sanitarnih prostorov ter dozidavo prizidka, s čimer se bodo zmogljivosti restavracije precej povečale," nam je povedal direktor Gosta Franc Lenart. V novem delu bo gostom na voljo 150 sedežev, prenovljena restavracija pa bo lahko sprejela kar 300 gostov. Projekte za obnovo sta izdelala arhitekta Šmid iz Velenja in Lackner iz avstrijsko nemškega podjetja Kohl. To podjetje bo tudi dobavilo celotno opremo za restavracijo. Gradbena dela je Gost zaupal gradbenemu podjetju Cigrad, kije izmed vseh na natečaju sodelujočih podalo najugodnejše pogoje. Prenovo financira podjetje Gost delno z lastnimi sredstvi, kreditom Ljubljanske banke Splošne banke Velenje ter kreditom dobavitelja opreme. V Gostu so prepričani, da bo prenovljena restavracija tako po urejenosti kot tudi po ponudbi boljša in lepša od sedanje. Odprli jo bodo v počastitev praznika rudarjev, 3. julija. ■ M. Zakošek Gorenje Trgovina •••••••••r«•••• Odprt posodobljen RTC v Lendavi 22. maja je družba Gorenje Trgovina odprla v Lendavi posodobljen razstavno prodajni center. Priložnostne slovesnosti so se udeležili predstavniki občine Lendava in tamkajšnjega gospodarstva, za priložnostni kulturni program pa so poskrbeli učenci dvojezične osnovne in srednje šole Lendava. Direktor Goprenje Trgovina Alojz Kovše je ob odprtju povedal, da s posodobljenim razstavno prodajnim centrom krepi Gorenje svojo prisotnost v Lendavi in Prekmurju, ne samo kot proizvajalec velikih gospodinjskih aparatov pač pa tudi kot generalni zastopnik za prodajo kmetijskih strojev in transportne tehnike najbolj znanih evropskih proizvajalcev. "Storili bomo vse, da bodo pogoji za prodajo kmetijskih strojev in transportne tehnike v Lendavi najugodnejši, svetovanje pred nakupom, dobro organizirana servisna mreža in oskrba z rezervnimi deli pa so že znane oblike Gorenje Trgovina." V posodobljenem razstavno prodajnem centru Gorenje TVgovina v Lendavi so ponudbo za dom dopolnili in obogatili tudi s sodelovanjem s trgovsko hišo Era Velenje. ■ (ek) V veleblagovnici^NAMA v Velen^usedaJ tudi Oddelek Mladi za mlade V prizadevanjih, približati se potrebam in zahtevam kupcem čimbolj, so v prvem nadstopju veleblagovnice Nama v Velenju minuli petek odprli oddelek Mladi za mlade. Zanimiv priložnostni program, še bolj pa obisk ob otvoritvi je pokazal, da so s tem zadeli žebljico na glavico. Z domiselno ureditvijo oddelka in pestro ponudbo oblačil za mlade in tiste, ki radi dajo nase kaj športnega, že razveseljujejo številne kupce. ■ (foto: vos) 6 kVAS VAS __fvib&tes_ 6. junija 1996 Mnenja in odmevi Tudi z grobov kradejo, mar ne? Nedelja popoldan, 26. maja, ob 16.15 uri. Kraj: pokopališče Podkraj. Z možem sva se namenila prižgat svečo na grob njegovega očeta. Ko sva prišla do groba, sva začudena zagledala na lepo urejeni gredici tri velike luknje, zemljo pa raztreseno po robniku. Ker je minilo že nekaj časa, odkar sva bila zadnjič na pokopališču, nisva mogla ugotoviti, kaj bi tam manjkalo. Za grob skrbi njegova mama, ki z vso ljubeznijo sadi cvetje in ga neguje ter prižge sveče vsaj enkrat tedensko, včasih še pogosteje. Da pa bi ona pustila tako razdejano gredico, ni bilo niti malo verjetno. Prižgala sva svečo, a nisva pospravila, ker sva hotela, da mama to sama vidi. Ko sva prišla domov, sva ji povedala in ona je pretresena obstala. Povedala je, da je v Mozirju kupila tri prelepe rože in jih potem vsadila na grob. In ker so bile tako imenitne, so dobile drugega lastnika, pa zato tudi na najbolj nesramen in podel, tako do umrlih kot do živih, ki nam je pokopališče še vedno sveto mesto, kjer naj bi se takšne stvari res ne dogajale. Očitno se motim, zato sporočam vsem, ki imajo tako grde navade, da jih naj bo sram. In sram naj bo tistega, ki je odtujil cvetje z groba. Če je le malo človeka v njem, naj ga peče vest in naj mu bo v opomin, da se to ne dela. Rože prodajajo vsepovsod, če bi prosil, bi mu jih marsikdo tudi dal. Da pa rožo izpuli iz sredine groba, je preveč. Lepo je videti urejeno počivališče naših najdražjih, toda grob, na katerem bodo cvetele ukradene rože, verjemite, bo viden že na daleč. ■ Milka PIRELI d.o.o. ^^^^^^^ Aškerčeva 11 a, 3325 Šoštanj n Tel. / Fax.: 063 / 881 -125 t* V Mobitel: 0609 / 613 - 756 PRODAJA USNJENIH TORBIC DO RAZPRODAJE ZALOG PO ENOTNI CENI -SAMO 3.000 SIT!_ NA ZALOGI VELIKA IZBIRA PREGIBNIH USNJENIH COKEL - SAMO 2.600 SIT! Del. čas: vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. VUUDNO VABLJENI Murijev st Minulo soboto je Miran Jančič proslavil s prijatelji, znanci in s pomočjo pokroviteljev jubilejni 100 gorski kolesarski vpzon. Začel ga je ob 7. uri zjutraj pred gostiščem Janez v Lajšah pri Šoštanju in končal čez približno 2 uri pri Andrejevem domu na Slemenu. Muri - tako ga kličejo prijatelji, je s kolegi kolesarji premagal 696 m višinske razlike. Pisano druščino udeležencev gorskega vzpona so sestavljali potapljači, raftingerji, planinci, kolesarji, alpinisti. Stari so bili od 10 do 55 let. Naš Muri, sedaj mu je 42 let, ima za dobre 3 kg kolesarskih medalj. Od tistih, ki sva jih vozila sklupaj v karavani "Bratstva in jedinstva" po nekdanji Jugoslaviji, do gorskih vzponov čez Vršič. Ne da se prešteti posameznih, niti maratonskih množičnih tekmovanj, kolikor jih je Muri prevozil, odkar je pred 10 leti prenehal kaditi in se "vrgel" na kolo. Muri pa ni le navdušen kolesar, ampak tudi »ti vzpon planinec, hribolazec. Med svojimi vožnjami mu je najljubši prav vzpon na Sleme, ki ga velikokrat začne pri svojem domu in ga po 14 km konča (ali ne) na Slemenu. Za to pot je navdušil že marsikaterega kolesarja in seveda večino svojih prijateljev. Da bo za tokratni vzpon vreme lepo, mu je povedal tehnični vodja Guzi, ki paje napoved "sestavil" glede na polno luno. Upravnik doma Milan Kretič je na cilju poskrbel za čudovit pasulj in veliko "brezalkoholne" pijače. Ves čas pa je Murija na njegovi poti spremljala tudi terenska ekipa Radia Velenje. Muriju želimo, da bi v prihodnje vztrajal pri kolesarskem "osvajanju" Slemena, in da bi s podobnimi rekreativnimi akcijami nadaljeval. Sindikatu SKEI Gorenje pa, da bi po svojih zmožnostih takšne rekreativne akcije še večkrat pomagal izpeljati. ■ Janez Sterkuš "Tačkarji" obiskali zavetišče za brezdome živali Na Osnovni šoli Gorica že drugo šolsko leto uspešno deluje mladinska sekcija "Štiri tačke", ki je organizacijsko vezana na Društvo za varstvo in proti mučenju živali Maribor. Letos je včlanjenih 92 podm-ladkarjev, krožek pa redno obiskuje 64 učenk in učencev v dveh skupinah - nižji in višji. Naš namen je, da se že zdaj, ko smo mladi, vzgajamo in oblikujemo pravilen in human odnos do živali. Nihče ne sme drug drugemu odrekati pravico do življenja na našem planetu. Živali niso na svetu samo zato, da jih človek izkorišča. Enako kot ljudje imajo pravico do obstoja. Naša mentorica Vera Naraks nas na krožku uči o živalih in seznanja z njihovim življenjem ter tegobami, zlasti zanimivo pa pripoveduje o varstvu in boju proti trpinčenju živali. Takole pravi: "Kultura naroda se zrcali tudi v njegovem odnosu do živali, ta pa je nemalokrat neprijazen zaradi nepravilne vzgoje in pomanjkanju odgovornosti. Potrebno je, da z mladimi pogosteje jgovorimo o odnosu do živali. Človek se mora od otroštva učiti ljubezni do živali, jih spoštovati, opazovati in razumeti. Mladi se z odnosom do živali pripravljajo na osebni odnos do sveta in sočloveka. Zato je potrebno ta odnos organizirano pozitivno spreminjati. S tem naredimo več kot včasih naredijo leta vzgoje. Med človekom in naravo mora obstajati spoštovanje in partnerstvo. To so osnovni smotri, ki jih s podmladkarji gojim v mladinski sekciji "Štiri tačke". Pri delu mi veliko pomaga matično društvo iz Maribora, ki me sproti obvešča o sklepih in stališčih, pomembnih za dosego enotnih stališč v javnosti." Pripravljenih s smotri in cilji organiziranega delovanja podm-ladkarjev, nas je 50 članov mladinske sekcije z Osnovne šole Gorica prejšnji teden obiskalo matično društvo v Mariboru in edino zavetišče za brezdome živali na slovenskem. Prijazno so nas sprejeli vodja azila Zmago Mueller in drugi odgovorni funkcionarji v društvu. Pogovarjali smo se o mnogih koristnih stvareh, sprejeli pa so nas kot enakovredne člane podmladkarjc. Veseli smo zlasti ugotovitve, da so besede, ki jih poslušamo v krožku, udejanjane v praksi. Kako skrbno in načrtno varuje naše društvo živali v azilu, v katerem so se znašle iz tega ali onega razloga. Največ je zavrženih živali, tudi takšnih, ki so se jih prejšnji lastniki namenoma znebili. Tu, v udobju azila, najdejo zavržene živali začasni dom. Po sprejemu jih popišejo, z vsemi potrebnimi podatki, zatem jih pregleda veterinar, živali pa namestijo nekaj časa v karanteno, da preprečijo morebitno okužbo drugih psov in muc. Živali so v azilu deležne ljubezni, katero jim nudijo predvsem marljivi člani društva in so primerno hranjene in negovane. Večkrat na dan jih društveni delavci ali obiskovalci peljejo na sprehode ob obrežju Drave. Tega so živali najbolj vesele. V azilu ostanejo tako dolgo, da jim ne najdejo primernega novega lastnika. Vsakdo kužka ali muce ne more odpeljati, če tega ni vreden in nima primerne zahtevane možnosti, da bo urejeno skrel za njih. Hidi "Tačkarji" iz Velenja smo na povodcu peljali štiri-nožce na sprehod. Bili smo srečni, da smo dan koristno preživeli med živalmi v njihovem mariborskem zavetišču. To je bil za "Tačkarje" poučen izlet. Nismo pozabili na zavržene žival in smo jim kot dobri obiskovalci vsak zase prinesli polno vrečo dobrot. Kupili smo jih v Z00 Centru trgovine Hobby program na Koroški cesti v Mariboru. V trgovini smo si ogledali še hišne ljubeljence, ki jim tam prodajajo. Posnemajte nas! Prisrčno se velenjski "Thčkaiji" zahvaljuemo krajevni skupnosti Gorica in trgovini Hobby program, ki sta nam omogočila naš izlet v mariborski azil in tudi našemu Društvu za varstvo in proti mučenju živali, da smo obiskali zatočišče za brezdome živali. S tem poučnim izletom so koristno pripomogli za našo duhovno rast in pravilen odnos do okolja, katerega pomemben del so živali. ■ "Tačkarji" Osnovne šole Gorica Zebre rišejo! Z veseljem so Velenjčani opazovali zadnjo cestno dejavnost po mestu - risanje cestnih označb, predvsem tako imenovanih zeber, označenih prehodov za pešce. Zdaj bodo otrokom lahko tudi v domačem mestu pokazali, kako in kje varno prečkati cestišče, kar dosej ni bilo mogoče. Kakšen voznik, ki velenjskih razmer ne pozna najbolje, pa bo tudi vedel, kam se postaviti, da bo prišel tja, kamor je namenjen, kar je bilo doslej marsikje prob- Glasbena šola "Fran Korun - Koieljski" Velenje SREDNJA GLASBENA ŠOLA VELENJE CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS GLASBENA MLADINA VELENJE VABIJO NA bmA ZAKLJUČNI NASTOP ORGELSKEGA ODDELKA ŠOŠTANJ, ŽUPNIJSKA CERKEV 8V. MIHAELA petek, 7. junija 1996, ob 20. uri VSTOP PROST! Glasbena šola "Fran Korun - Koieljski" Velenje CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS GLASBENA MLADINA VELENJE m VABIJO NA ZAKLJUČNI KONCERT ■iii Jernej MARINSEK, flavta spored: B.Martinu, A. Roussel Špela MOČILNIK, flavta spored: C. Reinecke, F. Schubert Klavirska spremljava: Vlasta DOLEŽAL - RUS VELENJE, KONCERTNA DVORANA GLASBENE ŠOLE ponedeljek, 10. junija 180B ob 19.30 VSTOP PROST! V spomin Drago Dečko dr. med. specialist pnevmoftiziolog Kot pride črn oblak, je prišla črna vest: po hudi bolezni je umrl dr. Drago Dečko, specialist pnevmoftiziolog, dolgoletni sodelavec in upokojenec bolnišnice Topolšica. Trgovcu iz Celja se je poleti pred 72. leti rodil sin Drago. Osnovno šolo je obiskoval v rodnem kraju, obiskovanje gimnazije pa je prekinila druga svetovna vojna in mladostniško kljubovanje okupatorju. Rezultat tega je že maja leta 1941 bil zapor in izključitev iz celjske gimnazije. Maturo je uspešno opravil leta 1943 v Brežicah. Po vojni se je vpisal na medicinsko fakulteto v Zagrebu, kjer je absolvi-ral leta 1951. Kot nadebuden mladenič je pomagal pri obnovi porušene domovine z udeležbo v študentskih brigadah na progi Brčko-Banoviči in Šamac-Sarajevo. Specializacijo iz pnevmoftiziologije je končal leta 1961. V Bolnišnici Topolšica je bil zaposlen polnih 34 let, od leta 1957 pa do upokojitve leta 1991. Na pljučnem oddelku, kjer se je razdajal bolnikom, se je predvsem usmerjal in izpopolnjeval iz diagnostike ter zdravljenja tedaj težko ozdravljive bolezni - tuberkuloze. Ni se ustrašil niti kirurških posegov, ko je v popoldanskih urah asistiral znanim torakalnim kirurgom pri operacijah prsnega koša. Spominjamo se ga kot dobrega in prijaznega sodelavca, strokovnjaka ftiziologa ter človeka s širokim srcem za vso okolico. Kot lovec je bil ekološko izredno osveščen. Namesto puške sije oprtal nahrbtnik, poln hrane za divjad, namesto neplodnih sestankov se je aktivno boril proti tistim, ki so v imenu višjih ciljev uničevali naravo. Dr. Dečko, tvoji sodelavci in prijatelji te bomo ohranili v lepem in dobrem spominu. V imenu kolektiva Bolnišnice Topolšica Igor Koren 6. junija 1996_TO IN ONO_MS ČAS 7 Kmečke igre Ponikva - Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline, krajevna organizacija Ponikva in Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, enota za kmetijska svetovanja Žalec pripravljata kmečke igre, ki bodo 16. junija na Ponikvi v žalski občini. Tekmovali bodo v košnji in grabljenju trave, žaganju hloda, sestavljanju voza in drugih šaljivih igrah. Ekipe bodo petčlanske, v vsaki bo vsaj eno dekle, ■ -er Tekmovalo 480 mladih gasilcev Žalec - Gasilska zveza Žalec in Prostovoljno gasilsko društvo Gomilsko sta pripravila občinsko gasilsko tekmovanje pionirjev, pionirk, mladincev in mladink. Nastopilo je 48 desetin iz 30 društev občine Žalec, pomerili pa so se v štafetnem teku in v vaji z vedrovko. Pri pionirkah je prvo mesto pripadlo desetini GD Grajska vas, pri pionir- jih in mladincih desetini GD Gomilsko in pri mladinkah desetini Grajske vasi. Občinsko tekmovanje članov in članic bo 16. junija v Braslovčah. ■ -er Četrtič za pokale Velenje Velenje - Gasilsko društvo Velenje je izvedlo četrto po vrsti pionirsko tekmovanje za pokale mesta Velenje. Udeležba je bila letos doslej najštevilnejša, tekmovalni vaji pa so dodali še štafetni tek. Pri pionirjih je nastopilo 26, pri pionirkah pa 12 desetin. Vseekipno zmago so si priborili pionirji in pionirke gasilskega društva iz Šentilja, ki so osvojili kar šest pokalov, v njihovih vitrinah pa bo tako do naslednjega leta pionirski prapor. ■ L.O. Vaja z zanimivega tekmovanja Srečanje krvodajalcev^občm Velenje^ Šoštanj mšmartno ob Paki Pozornost je iepa Čednost! I Ob restavraciji Jezero v Velenju je minulo soboto I Območna organizacija Rdečega križa Velenje priprav-j iia srečanje krvodajalcev občin Velenje, Šoštanj in j Šmartno ob Paki. Na ta način se je želela zahvaliti vsem, j ki z veliko mero človekoljubja žrtvujejo del sebe za I pomoč in zdravje tistim, ki so tega najbolj potrebni. S I srečanjem pa je hkrati zaznamovala tudi 4. junij - dan I krvodajalcev. j Da darovalci krvi iz omen-j jenih občin znajo prisluhniti j klicom na pomoč, dokazujejo | z udeležbo na krvodajalckih | akcijah zelo dobro. Ikko dobro, | da se omenjene občine že 15 let j uvrščajo v sam vrh v Sloveniji | na tem področju. Da pa ceni-| jo trud aktivistov Rdečega I križa, kadar jih ti povabijo na I srečanje, pa so tudi tokrat I dokazali. Ce se je lanskega I srečanja udeležilo več kot 600 I človekoljubov, jih je bilo res I pravo sobotno poletno I popoldne ob restavraciji še kakšnih 100 več. Družila jih je dobra volja, prijetno razpoloženje in seveda dobro delo, kar darovanje krvi gotovo je. In kako so komentirali vabilo za srečanje: "Pozornost je lepa čednost". O tem, zakaj so krvodajalci, pa so povedali: Hedvika Peč-nik iz Velenja: 4""" jj "crat na se vpisala že 30-krat. Prijeten je občutek, ko veš, da z darovanimi decilitri najpomembnejše življenjske tekočine pomagaš sočloveku v stiski, pri ohranjanju življenja. Sama sem že bila v takšni stiski in znam ceniti dobro delo. Krvodajalka bom, dokler mi bo to dopuščalo zdravje. Želim si tudi, da bi se spet srečali z nekoč pobrateno organizacijo iz Splita." Ivan Glasen- ~ čnik iz Skor- m^ ^ , nega: "Krvi^se ^^^^^^^ sem jo do sedaj že daroval, in odzival se bom klicom na pomoč dokler se bom lahko. Vesel sem, da pri opravljanju dobrega dela v mojem podjetju nisem osamljen. V Keramike, kjer sem zaposlen, imamo vsaj tretjino kolektiva krvodajalcev. Hidi moja žena je človekoljub, hčeri pa sta za kaj takega še premladi, vendar obljubljata, da bosta tudi postali krvodajalki." Ema Čas iz Plešivca: "Lepo doživetje je takšno srečanje, prijeten je občutek, ko veš, da kot krvodajalec na najlepši način lahko pomagaš sočloveku rešiti življenje ali ohraniti zdravje. Vsi pri hiši smo krvodajalci. Poleg mene še mož, oba sinova in hči. 43 -krat sem se že vpisala med darovalce krvi in se bom še, če mi bo le dopuščalo zdravje." Andrej Hudobreznik iz Šoštanja: "Nesreča ne počiva in nikoli ne veš, kdaj boš za ohranitev zdravja ali rešitev dragocenega življenja potreboval kri. O vsem Med sebi enakimi - kar približno 700 se jih je udeležilo srečanja. Med njimi so bili tudi župani vseh treh občin: Velenje, Šoštanj In Šmartno ob Paki tem razmišljam, ko se udeležim krvodajalske akcije. Do sedaj sem se 26 - krat vpisal med darovalce krvi, in če bodo zdravstveni izvidi dobri, bom to še rad počel. Ko gre za pomoč sočloveku v stiski, ni ničesar težko narediti." ■ (tp) Knjiga, knjigarna med kulturo in tržiščem • •••••••• • • ••••••••••••••••••••••••• "Zaspanega duha lahko osvetliš samo s knjigo!" Knjigarna in z njo knjiga med kulturo ter tržiščem je vprašanje, ki je aktualno v vsakem trenutku, ne le ob dnevih, namenjeni lepi pisani besedi. Poziv, ki ga je mednarodna založniška skupnost poslala s kongresa založnikov v Barceloni vladam in drugim odgovornim po vsem svetu, naj pomagajo, da bo knjiga danes in v prihodnosti lahko izpolnjevala svojo pomembno vlogo, kaže, da temu ni tako. Knjiga, kultura, knjigarna - o vsem tem smo se pogovarjali s Stanislavo Pangeršič, ki vodi družbo Gorenje Kultumica. Torej, kako je s knjigo danes ? Stanislava Pangeršič: "Misel Daniela Pennaca je zelo zgovorna: človek gradi hišo, ker , je živ, toda knjige piše zato, ker ve, da mora umreti. Živi v skupinah, ker je družaben, bere pa zato, ker ve, da je sam. " Knjiga je v svojem razvoju šla od kulturnega oboževanja do umeščenosti v ropotarnico civilizacijskega odpada. Knjigi danes konkurirajo drugi mediji, ki agresivno oglašajo svoj čas in prevlado elektronske vede, kar je lepo in prav. Toda, dogaja se to, da raje gledamo televizijo, se ubadamo z računalniki, otroci berejo le to, kar zahtevajo v šolo in še to z muko. Pisatelj Flisar pravi, da tako rastejo generacije, ki znajo seštevati in množiti, so ekonomsko okretne, v globokem, osnovnem pomenu pa ostajajo domišljijsko revne, polpismene. Ta trenutek to morda še ni usodno za prihodnost civilizacije. Jutri bo." Knjiga sodi v svet kulture, knjigarne med kulturne ustanove, ne pa k trgovini. So pa tudi trgovine. Kako razumete umeščenost knjigarne med kulturo in tržiščem? Stanislava Pangeršič: "Zagotovo so knjigarne tudi trgovine, vendar se med sabo zelo razlikujejo. To so drugačne trgovine, ki se bodo v prihodnosti prav zaradi vloge posredovalca kulture s pomočjo knjige, ločile od navadnih trgovin. Zaradi majhnosti našega trga, davkov in prispevkov za knjigo je cena slednjih pri nas zelo visoka. Ponekod v razvitih državah so knjigarne, ki imajo licenco, kar pomeni, da se ukvarjajo izključno s knjigo, uvrščene med kulturne ustanove. Menda so v republiški kulturni ministrstvu pod vodstvom prejšnjega ministra pripravljali nov zakon o založbah in knjigarnah." Vašo knjigarno bi lahko uvrstili med knjigarne z licenco. Kako je z obiskom v njej? Stanislava Pangeršič: "Nekateri so prihajali vanjo pogosto ne le po nakupih, ampak tudi po informacije o novih knjigah. Takih je vse manj, izgovorov, da imajo premalo časa, da so knjige predrage, pa je veliko. Osebno ocenjujem, da se dogajanja v družbi odražajo tudi v odnosu do knjige. V tem trenutku je družba obrnjena k potrošnitvu. Ljudje vlagajo v stvari, ki navidezno ustvarjajo vtis moči. Znanje in knjiga zanje nista vrednoti." Kako bi lahko premagali očitno prisotnost površnosti? Stanislava Pangeršič: "S vplivom in izgledom. Pogrešam ljudi (ne samo v knjigarni), ki bi lahko vplivali na prihajajočo mladino kot spodbujevalci drugačnega odnosa do lepe pisane besede. Zaspanega duha lahko osvetliš samo s knjigo." Kakšna prihodnost, po vašem mnenju, čaka knjigo? Stanislava Pangeršič: "Knjiga je v tem času ogrožena. Novi časi prinašajo precejšnje spremembe na področju knjig-otrženja. Eno je zagotovo: knjige ostajajo mediji za posredovanje kulture po vsem svetu in zato se klicu založnikov v Barceloni na ustanove vlade in posameznike za sodelovanje pri razvijanju kulture knjige med ljudmi vseh starosti zelo pridružujemo." ■ (tp) V švicarskem kantonu Schwyz, v počitniškem in športnem središču Marschach, je bilo v soboto, konec maja, srečanje poklicnih šoferjev Evrope. Največ šoferjev in avtomehanikov, članov ZŠAM, je s šestimi avtobusi pripotovalo iz Slovenije, med njimi jih je bilo tudi petdeset iz Velenja, Mozirja, Žalca, Celja in Laškega. Slovenci niso izstopali samo po številčnosti, imeli so tudi najlepše enotne uniforme. Gostov je bilo veliko, med njimi tudi predsednik evropske zveze poklicnih šoferjev Henrich Gueftter, poveljnik uniformiranih članov ZŠAM Slovenije Franc Rebec in drugi. Dopoldanskega srečanja so se ob gostiteljih iz Švice udeležili k predstavniki sedmih držav, pričeli pa so s povorko uni-formirancev in praporščakov. V njenih vrstah so posebno pozornost vzbudili zlasti štirje Slovenci v slovenskih narodnih nošah. Sledil je pozdravni nagovor predstavnika gostiteljev, ki je posebej poudaril veselje ob tolikšnem številu udeležencev, posebej iz Slovenije. Za njim je spregovoril predstavnik Združenja poklicnih šoferjev Švice. Govoril je o odgovornosti, morali in težavah, ki jih šoferji občutijo vsak dan na lastni koži. Na kraju je vsem udeležencem zaželel prijetno počutje v tem lepem kraju, zadnji govornik pa je bil župan mesta Schwyz, ki je prav tako vsem zaželel prijetne in lepe trenutke ter uspešno druženje. Dodal je še, da počitniški in športni center Marschach ni bil naključno izbran za srečanje evropskih poklicnih šoferjev, saj so prav v tem kraju ustanovili Združenje poklicnih šoferjev Švice. Po uradnem delu je pred restavracijo Holiday Park sledilo družabno srečanje vseh udeležencev, za dobro počutje pa so odlično poskrbeli gostitelji. Popoldne je bil v tej stavbi še kongres Združenja poklicnih šoferjev Evrope, ki so se ga udeležili predsednik, sekretar te zveze ter delegacije združenj sodelujočih držav. Slovenijo so predstavljali Stane Inkret, Bogo Dragar in Alojz Čobec. Med sklepi tega kongresa je tudi ta, da bo prihodnje srečanje poklicnih šoferjev Evrope na Hrvaškem in to v Opatiji. ■ Bogdan Mugerie Uniformirani člani ZŠAM iz Velenja, Mozirja, Žalca, Celja in Laškega ZŠAM-ovcjna srečanju vŠvici Naslednje leto na svidenje v Opatiji 8 NAŠ ČAS KULTURA 6. junija 1996 Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje Glasbena šola ^Velenje kar 6 mednarodnih poletnih šol Tako kot že nekaj let nazaj, tudi med glavnimi počitnicami, sploh v mesecu avgustu, v učilnicah glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Velenju ne bo zatišja. Že od 19. junija pa do konca prve polovice septembra jih bodo namreč napolnili udeleženci mednarodnih poletnih glasbenih šol. Kar šest jih bo letos in čeprav je razpis šola šele objavila, je za vse možnosti glasbenega izpopolnjevanja pod vodstvom vrhunsko priznanih mentorjev precejšnje zanimanje. Pomembno ob tem je, po besedah ravnatelja velenjske glasbene šole mag. Ivana Marina, da so z mednarodnimi poletnimi šolami prišli v sistem državnega izobraževanja učiteljev in "najbrž vsi težko razumejo, zakaj gre. Dva profila namreč izobražujemo: na eni aktivne mlade študente in na drugi strani učitelje. Ti morajo opraviti nekatere dopolnilne izobraževalne aktivnosti. Praksa je pokazala, da se obliki ne izključujeta in da ju je mogoče organizirati hkrati." Glasbeno poletje v Velenju bo "otvorila" mednarodna klavirska šola prof. Jacoba Lateinerja iz New Yorka. Ker so prvotno rok za to šolo načrtovali nekoliko kasneje, sedaj pa sojo prestavili praktično na čas, ko nekateri še ne bodo končali tekočega šolskega leta, obstaja bojazen, da je vsem prizadevanjem navkljub ne bo. Igor Ozim iz Kolna oziroma Berna in Christiane Hutcap iz Rostocka bosta mentorja vsem tistim, ki se bodo prijavili za violinsko šolo. Letošnja bo jubilejna, že 10. po vrsti. Od 26. do 31. avgusta bodo gostovali v učilnicah udeleženci šole saksofona, ki jo bo tudi letos vodil Oto Vrhovnik z Dunaja. Od 2. do 7. septembra pa so - po predvidenem urniku - razpisane kar tri mednarodne poletne glasbene šole, in sicer trobilna, kjer bo znanje v igranju na pozavno udeleženci spet lahko izpopolnjevali pod mentorstvom Branimirja Slokarja iz Freiburga; Stanko Arnold iz Ljubljane oziroma Gradca bo "poskrbel" za "šolaije trobentače, letos prvič pa se bo obema instrumentoma pridružil še rog, ki ga bo "vodil" Radovan Vlatkovič iz Freiburga oziroma Salzburga. "Ob tem razpisu bi rad opozoril še na eno nezane-marljivo vest. Lani jeseni, ko je bila za nami saksofonska šola prof. Ota Vrhovnika, se je porodila misel, da bi pri slovenskih skladateljih naročili izvirno litreraturo za saksofon, solo in najrazličnejše sestave. Na 28 naslovov smo poslali vabilo za sodelovanje za novo skladbo in do konca prejšnjega tedna smo imeli že 12 "ponudb", kar je preseglo vsa naša pričakovanja. Čas za sodelovanje pa se še ni iztekel. S tem smo razgibali slovensko skladateljsko javnost in najbrž se bomo prihodnje leto odločili za kaj podobnega še za kakšen drug instrument Za nas kot organizatorja je to dejstvo pomembno." Vabilo za sodelovanje na letošnjem glasbenem poletju v Velenju sta glasbena šola Frana Koruna Koželjskega in Mestna občina Velenje poslali še pod svojim naslovom. Najbrž bo prihodnje leto tudi sprememba "v glavi". Namesto glasbena šola bo najbrž v levem zgornjem kotu dopisa pisalo že Univerza Maribor, pedagoška fakulteta. S to izobraževalno ustanovo se namreč že dogovarjajo o visokošolskem programu. ■ (tp) Koncert velenjskih študentov Akademije za £lasJbo Ljubljana Navdušili občinstvo Zelo zrel.o in virtuozno koncertno predstavo so minuli petek v dvorani velenjske glasbene šole pripravili študenti Akademije za glasbo, vsi nel&lanji dijaki glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje: piapistki Jerneja Grebenšek in Katja Marin (obe iz razreda prof. Arija Bertonclja), flavtistka Špela Močilnik (razred prof. Fedje Rupla), Jernej Marinšek (razred prof. Mateja Zupana), klarinetista Janez Mazej (razred prof. Slavka Goričaija) in Matjaž Emeršič (razred prof. Alojza Zupana) ter pozavnist Marjan Petrej (razred prof. Borisa Šinigoja). Ob klavirski spremljavi prof. Vlaste Doležal - Rus in ob prisotnosti svojih profesorjev so naši bivši učenci navdušili velenjsko občinstvo. Verjamemo, da jih bomo tudi po končanem študiju videli v Velenju, ne le kot učitelje, ampak tudi kot uspešne koncertante. ■ (cv) Prihodnji petek bo v Vinski gori pravi mega žur. Izkupiček bodo namenili za nakup novih mizic, stolčkov in omar v tamkajšnji podružnični šoli Podružnična OŠ Vinska^ora Tudi z Veselim toboganom do nove opreme V petek, 14. junija, bo v večnamenski dvorani v Vinski gori spet zelo, zelo živahno. Na obisk k tamkajšnjim prizadevnim krajanom "prihaja" ekipa radijske oddaje Veseli tobogan. V tem kraju se ne bo mudila zgolj slučajno. V goste sojo povabili namreč učenci in učitelji tamkajšnje podružnične šole in centralne šole Gorica Velenje. Pa tudi ti ne brez razloga. Najpomembnejši je ta, da želijo s to prireditvijo biti korak bliže v prizadevanjih za nakup nove opreme. Drugi - na šoli in v kraju imajo veliko mladih kulturnili ustvarjalcev, sploh na glasbenem področju, ki jim je vredno prisluh-nitit. Nekateri med njimi igrajo tudi na instrumentih, kijih na takšnih in drugačnih prireditvah ne zasledimo pogosto. "Vsi, tudi učenci na centralni šoli Gorica v Velenju, ter malčki iz našega vrtca, se na prireditev že nekaj časa vestno pripravljamo, saj želimo organizirati res mega žur mladih Vinske gore in naše velenjske šole. Zelo bom vesela, če bo dvorana polna. Ne samo zaradi tega, ker bodo obiskovalci prireditve kupili vstopnico in nam tako pomagali do nove opreme v naših učilnicah, ampak tudi zaradi nastopajočih. Resnično imamo kaj pokazati in prepričana sem, da se bodo vsi obsikovalci prireditve med nami prijetno počutili. Poklonite nam delček vašega prostega časa in nam prisluhnite," vabi vse na prireditev Veseli tobogan vodja podružnične osnovne šole v Vinski gori Anica Drev. Začeli jo bodo ob 17. uri. ■ (tp) e V nedeljo jubilejna koncerta Podobo kraja oblikujejo ljudje, ki v njem živijo in za Mozirje z gotovostjo velja, da je kraj pevcev in petja. Med mnogimi prilikami za dokazovanje tega lepega dejstva bo ta nedelja, 9. junija. V dvorani mozirskega kulturnega doma bo namreč jubilejni koncert, ki ga bosta izvedla moški pevski zbor Prosvetnega društva Savinja ob 30-letnici in mešani pevski zbor Društva upokojencev Mozirje ob 10-letnici delovanja. Oba zbora že od vsega začetka vodi Anton Acman, katerega zagnanost, ustvarjalnost in neizmerna volja so najtesneje povezani tudi s petjem in ostalimi pevskimi zbori v Mozirju in okolici, njegovo delo pa dopolnjuje in nadaljuje sin Anton Acman V vseh teh zborih so ljudje, ki jim petje veliko pomeni, ki z dušo in srcem živijo za petje. To je treba vedeti in znati ceniti - biti pevec pomeni tudi nenehno odpovedovanje. Odgovornsot in ljubezen do petja sta seveda razloga za obe tokratni obletnici, skromna priznanja za dolgoletni trud pa bodo zaslužene Gallusove značke, ki jih bodo ob tej priliki prejeli pevci in pevke. Koncert s slavnostnim delom bodo v dvorani mozirskega kulturnega doma pričeli ob 15. uri. ■ jp [Žgodiio se i Leta 1968 V mariborskem Večeru so poročali o novem delovnem času I velenjskih občinskih uslužbencev: "V Velenju bodo petdnevni delovni teden in deljeni delovni čas | na občinski skupščini uvedli si. septembrom. O tem nam-| eravajo sprejeti odlok na seji skupščine v torek. Enak delovni | čas bi hkrati uvedli tudi v Zavodu za zaposlovanje." | S preureditvijo občinske samouprave imamo na pros-| toru bivše občine Velenje sedaj tri nove občine in le upamo | lahko, da so te majhne občine prijaznejše do svojih občanov, I in da ne bomo spet kmalu dočakali kakšne občinske "reor-I ganizacije". j Leta 1969 j Leto dni kasneje pa so v Večeru objavili članek z naslovom | "Mini golf pri velenjskem jezeru": | "Gostinsko podjetje Paka Velenje gradi ob jezeru igrišče za | mini golf. Računajo, da bodo dela končali v enem mesecu. | Dobrodošel bo za turiste iz vikendskega naselja, pa tudi za l izletnike in domačine." I Tudi za mini golf ob nekdanjem Turističnem jezeru, ki je z I leti zares postal prijetna in zanimiva popestritev turistične I ponudbe Velenja, velja tisto pravilo, "da lepe in prijetne stvari Plesni studio N ••••••••••••• Odplesali bodo v poletje Plesni studio N je pod vodstvom Nine Mavec priplesal do konca šolskega leta. Tretja sezona delovanja je bila delovno naporna, a polna zadovoljstva. Zvrstilo se je kar nekaj pomembnih nastopov: skupaj s Sanjo Mlinar so nastopili v oddajah TV Slovenija Nedeljskih 60 in Karaoke in zanjo posneli video spot pesmi Princ iz sanj. Udeležili so se mednarodnega tekmovanja v show dance-u v Čakovcu, kjer so zasedli odlično drugo mesto, ter IV. republiškega tekmovanja mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1 - plesna miniatura v Celju, kjer sije Tanja Pavič priplesala 1. mesto v skupini od 9. do 12. leta. Vse letošnje delo so strnili v zaključno produkcijo, ki postaja že tradicionalna. Stopinje na odru 96 bodo odplesali v poletje v soboto, 8. junija, ob 19. uri na odru in pod lučmi Doma kulture v Velenju. ■ foto: vos Plesalci Plesnega studia N pogosto popestrijo kulturne prireditve. Tako je bilo v petek pred Namo,- to soboto pa se obeta nepozabni plesni večer v Domu kulture Velenje Na celjski gimnaziji zvoni Velenje, Knjižnica - četrtek, 6. junija ob 20.00 (g. Tone Partljič). Predstavitev knjige spominov Marjana Marinška Na celjski gimnaziji zvoni, kije te dni izšla v založbi POZOJ Velenje. Štajerc v Ljubljani (končno tudi v Velenju) Vse ljubitelje gledališke umetnosti opozarjamo na najuspešnejšo predstavo pretekle sezone, komedijo Toneta Partljiča: ŠTAJERC V LJUBLJANI, s katero bo v Velenju dne 12.junija 1996 ob 17.00 gostovalo MGL Ljubljana. Komedijo je režiral Boris Kobal, igrajo pa: Bernarda Oman, Jožef Ropoša, Maja Boh, Tanja Dimitrijevska, Maša Židanik, Marija Lojk Tršar, Majda Grbac, Nadja Strajnar Zaednik, Silvij Božič, Evgen Car, Mojca Partljič, Gregor Čušin, Ivan Jezernik in Mariana Jaklič-Klanjšek. Vstopnice so še na razpolago. Zaposleni v Gorenju imajo preko Kulturnice posebno ugodnost. Pohitite! Za abonente gledališkega abonmaja bo ta predstava zadnja v okviru letošnjega abonmaja. V torek, 11. junija ob 20.00, bo predstava za rumeni abonma, v sredo 12. junija ob 20.00 pa za beli gledališki abonma. ■ je... -----------1 6. rožnika nikoli ne trajajo dolgo"! ^^^vlr^r Leta 1970 Tudi naši zadnji današnji novici sta bili objavljeni v mariborskem Večeru. Prva ima, zlasti za ta letni čas, zelo privlačen naslov "Prvi rdeči plodovi": "V velenjskem rastlinjaku že zorijo prvi paradižniki in kmalu jih bodo poslai na trg. Predvidevajo, da jih bodo letos pridelali osem ton. Velenjski paradižnik, kije zelo kvaliteten, bo mogoče kupiti v Velenju, Celju in Ljubljani." Naša rubrika ima eno zares veliko slabost, to namreč, da skoraj vedno govorimo o dobrih stvareh v naših krajih le v preteklem času. "45 let šoštanjske Zarje", pa je naslov članka iz Večera, s katerim zaključujemo našo današnjo rubriko: "Šoštanjska Svoboda te dni pridno pripravlja veliko praznovanje 45 - letnice obstoja domače godbe Zarje, ki bo 27. in 28. junija. Predvidevajo, da bo na slavju sodelovalo več kot 10 slovenskih godb, gostovali pa bosta tudi dve avstrijski godbi." Šoštanjska godba Zarja je medtem proslavila že svojo sedemdeseto obletnico in še naprej nadvse uspešno deluje. ■ Damijan Kljajič KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO... mm 6. Junija 1996_107,8_XAX VAS 9 FUNK Y0U v MAXU Mlada velenjska skupina Funk You se bo obiskovalcem MAX kluba predstavila v soboto, 8. junija ob 22. uri. Upamo, da bo uspela popraviti precej bled vtis, ki ga je pustila na prireditvi Dan mladih in kulture. f t OKOLJU PRIJAZEN DOM ŽE OB NAČRTOVANJU HIŠE RAZMIŠLJAMO O PORABI ENERGIJE Preprečevati je lažje kot odpraviti. Zato je treba misliti na varčevanje že ob načrtovanju gradnje. Zamisel o podobi vaše hiše naj raste v sodelovanju z energetskim svetovalcem, ki bo že na začetku predvidel vse posebnosti in okoliščine gradnje. Razumljivo je, da gradbene parcele ne ^ ' i SV€T morete vedno izbirati po vseh merilih, ki se vam ENERGETsra svIt^Tnje zdijo pomembne. Kolikor je mogoče, upoštevajte klimatske vplive, kot npr. veter, sonce, temperature Sna Velenje zračnih Plasti v dolinah itd Lokaciia na iužnem 3320 Velenje, Titov trg 1 pobočju ni primerna le zato, ker boste morda kdaj tel.: 063/856-151 vgradili sončno napravo. Pomislite tudi na to, da drevesa in griči lahko senčijo naš objekt, obenem pa nas rastline ščitijo pred vetrom. Tako na severni strani hiše zasadite zimzeleno oziroma iglasto drevje, da varujejo hišo pred neugodnimi klimatskimi vplivi iz severa tudi pozimi. Na južni strani zasadite listopadna drevesa, da pozimi spuščajo sončne žarke do hiše, poleti pa varujejo zgradbo pred pregrevanjem. Energetska svetovalna pisarna Velenje, vodja pisarne, mag. Branko Cagiič Prijave za svetovanje: Mestna občina Velenje, županova pisarna, tel. 856-151 ali POP 6.0.0., tel. 855-861 LESTVICA SLOVENSKIH PET Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 11. junija, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8in 88.9 MHz). 1.DAZ 2. KLADIVO, KONJ IN VODA 3. OBVEZNA SMER 4.GIMME5 5. POP DESIGN Oprosti mi Na cesti Naj zavlada mir Ko ugasnejo luči Križ Ta teden glasujem za: Ime in priimek: Naslov: Nagradni kupon Naš čas, Foitova 10, 63320 Vele LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 2. junija: 1. VESELE ŠTAJERKE: Moja pesem 12 glasov 2. ZUPAN: Ljubezen vse odpusti 9 glasov 3. PLANŠARJI: Zaljubljeni planšar 5 glasov 4. AS: Pozdravljeni prijatelji 3 glasovi 5. ŠALEŠKI: Vsem prijateljem 1 glas Predlogi za nedeljo, 9. junija: 1. CVERLE: Oh, ta zakon 2. PODKRAJSKI: Postal si penzionist 3. PREROD: Mlad kaplan 4. VIGRED: Hej, šoter! 5. VRTNICA: Naš bric Vili Grabner Piknik v Lajšali je uspel deset dni (med 11. in 20. oktobrom), svoj vrhunec pa naj bi dosegle z velikim koncertom na newyorškem Madison Square Gardenu, na katerem bodo nastopile številne zvezde ročk glasbe. Poleg tega bo vseh deset dni odprta stalna multimedijska razstava fotografij, predmetov, filmov, posnetkov ipd. iz življenja Jimija Hendrixa. Organizirali bodo tudi tekmovanje mladih kitaristov in zmagovalcu omogočili nastop na zaključnem koncertu. BLUFFSTOCK Iz ameriške zvezne države Utah je prišla nova pobuda o ponovni oživitvi legendarnega ročk festivala v VVoodstocku. Dva promoterja bi namreč rada ponovno oživila duh pacifističnih šestdesetih let, skrit v geslu takratnega festvala v VVoodstocku "Peace, Love & mu-sic". Koncert naj bi poimenovala Bluffstock, po mestecu Bluffdale v državi Utah, kjer naj bi na neki farmi festival tudi potekal. Pričakujeta, da bi se na njem zbralo kakšnih 60.000 nostalgikov baby boom generacije in najstnikov. 0 skupinah, ki bi na tej prireditvi nastopale zaenkrat ni znanega še nič. BRIAN VVILSON Brian VVilson, član legendarnih Beach Boys, bo po dolgoletnem pregovarjanju, končno le posnel album skupaj s svojima dvema hčerkama Wendy in Carnie. Obe sta tudi sicer glasbenici, članici znanega tria VVilson Philips, ki ga poleg njiju sestavlja še Chynna Philips. Do družinskega projekta je prišlo potem, STAREJŠI GEORGE MICHAEL Ta se na vreme odlično spozna in že danes ve, da v Velenju zagotovo ne bo deževalo 29. junija in 19. julija. Če vas zanima zakaj, vzemite v roko prejšnjo številko Našega časa in preberite Radijski mozaik. Fotografije: Stane Vovk Pred vstopom v letalo je bil obvezen trening in izpit na zemlji. Darko Jug in Jani Drev sta ga opravila med prvimi. Kdo lahko poje največ čevapčičev? Ob strogem sodniku Borisu Zakošku in asistentki Nini Jug je bil to Niko Rabič. Strašna Jožeta (levi Robida in desni Kranjc) sta v strah vzela pilota Matjaža Kačičnika. Ne za dolgo. Povabil ju je na vožnjo, pa sta se ustrašila. ko je Chynna Philips odklonila sodelovanje na snemanju nove plošče s sestrama VVilson. MARIAH CAREY Znana ameriška pop pevka je tudi na sodiščuu uspela zavrniti vse obtožbe, češ da je prepisala svojo veliko uspešnico Hero. Obtožbe pro- Potem, ko se je rešil iz krempljev pohlepnežev pri založbi Sony in potem, ko polnih pet let ni izdal nobene plošče, se je George Michael vrnil na glasbeno sceno na najboljši mogoči način. Izdal je odlično ploščo, s katere kar izžareva perfekcionizem. Sofisticirani izdelek daje slutiti, da ga je George Michael s filigransko natančnostjo obdeloval polnih pet let, saj so vsi detalji, aranžmaji vseh instrumentov in spremljajoči vokali obdelani do zadnje potankosti. Z albumom "Older" nekdanji najstniški idol v osemdesetih letih uspešnega dueta Wham in kasneje sam še uspešnejši pop zvezdnik, stopa v zrelejše obdobje. Pravzaprav nadaljuje tam, kjer je leta 1990 z albumom "Listen without prejudice" končal. Že trakrat je dal z nekaterimi skladbami ("Praying for tirne") slutiti, da je prerasel obdobje prepevanja za najstnike in naredil umetniški album, ki komercialno sicer ni bil tako uspešen, je pa navdušil kritiko. Z albmom "Older" je 33-letni Londončan ciprskega porekla, katerega pravo ime je Georgeous Panayotiou, naredil še odločnejši korak v to smer. Skladbe na albumu so vse prej kot lahkotne poskočnice vročega poletja, ki tvorijo brezoblično zvočno kuliso kakšnega obmorskega bifeja, ampak nas ob poslušanju postavijo v okolje prefinjenega zbirališča umetniške elite, ki si je začelela diskretno, rahlo jazzovsko obarvano zvočno kuliso. Jazzovski aranžmaji in izrazito akustični instrumenti pri tem delujejo kar se da učinkovito in ustvarjajo potrebne pogoje za eksponiranje Michaelovih odličnih glasovnih sposobnosti. Tempa plošča ne premore, saj so razen dveh vse skladbe izrazito počasne in baladno usmerjene. Namenjene so zrelejši publiki in velikega komercialnega uspeha tega albuma verjetno ni pošteno pričakovati. Kljub temu, da sta "Jesus to a child" in "Fastlove" po vseh merilih že uspešnici tudi v prodajnem smislu. Mitja Čretnik Da smo radijski delavci in sodelavci tudi prijatelji vsako leto pokažemo in dokažemo na družinskem pikniku. Čeprav udeležba ni obvezna je pa zaželjena, se nas na njem vsako leto zbere zgledno število. Letos je bil piknik v soboto, 1. junija, na piknik prostoru pri letališču v Lajšah. Prostor smo izbrali zato, da smo se lahko vozili z letali, datum pa zato, ker je tako predlagala Mira. Mitja Čretnik (prvi z leve) in Andrej Hofer (drugi z leve) - dokaz, kako se ista svar da videti na dva načina. ti njej je sprožil nekdanji varnostnik Christoper Salletti, ki je trdil, da je Mariah skladbo "ukradla" leta 1989, med snemanjem plošče Sly Stonea. Mariah je z materialnimi dokazi uspelo ovreči obtožbe in ji dokazati, da je skladbo napisala sama v letih 90 - 92. Mitja Čretnik BRYAN ADAMS V SLOVENIJI Vstopnice za ta dogodek leta je že moč kupiti po ceni, enaki tolarski protivrednosti 50-ih DEM. Organizatorji pričakujejo od 20 do 25 tisoč obiskovalcev, med njimi precej iz sosednjih Italije in Hrvaške, nekaj pa tudi izmed množice turistov, ki bodo ravno v tem času preživljali dopust na jadranski obali. JIMI HENDRIX Člani družine pokojnega kitarskega virtuoza Jimija Hendrixa nameravajo jeseni pripraviti spominske manifestacije, s katerimi bi počastili spomin na življenje in delo slavnega rockerja. Prireditve naj bi potekale kar Ob začetku vrhunca letošnje poletne turistične sezone, se nam na naši obali obeta koncertni dogodek leta. 7. julija bo namreč na koprskem stadionu nastopil svetovno znani kanadski rocker Bryan Adams. Skupaj z njim se bosta občinstvu predstavila tudi pevka Melissa Etheridge in domača skupina Šank ročk. 10 KAS VAS -z— NASI KRAJI IN LJUDJE 6. junija 1996 > Krajevna skupnost Solčava Denar za redno delo ali ostavkal Konec maja so v Solčavi na volitvah izbrali novo vodstvo te krajevne skupnosti. Predsednik Vojko Klemenšek in člani sveta želijo čim prej odpraviti mrtvilo, kije v delovanju sveta trajalo (pre)dolgo, pri čemer jih razlogi zanj preveč ne zanimajo, želijo delati "po novem in po svoje," predvsem pa bolje. Težava je seveda denar, ki ga ni za redno delovanje krajevne skupnosti, saj bi jo radi čim bolj približali vsem krajanom, prav pri tem deležu pa v Solčavi zahtevajo točno pojasnilo glede ključa delitve potrebnih sredstev. Ne zahtevajo "glavarine", pač pa prosijo pomoč za normalno delo v "prehodnem" obdobju. Čisto na kratko za osvežitev spomina. V Solčavi so volitve v občini Luče v celoti bojkotirali, torej nimajo svojih svetnikov v njenem občinskem svetu, kar precej otežuje delo, čeprav so bili in so še deležni razumevanja in podpore občine Luče v svojih prizadevanjih in zahtevah po lastni občini. Občina Luče izpolnjuje svoje obveznosti, veliko je pomagala in prispevala pri razpisih za sredstva na različnih ministrstvih in drugih naslovih, dala svoj delež pri ostalih akcijah in podobno, česar v Solčavi ne zanikajo in so hvaležni. Novo vodstvo krajevne skupnosti ne zahteva denarja za kakršnekoli naložbe, pač pa teija več sredstev za normalno delo, saj po njegovem mnenju sedanja niso realna in bi jih morali podvojiti. Za delo, dokler Solčava ne bo samostojna občina, kar naj bi se po prepričanju Solčavanov zgodilo še letos, zatorej gre za "prehodno obdobje." V Lučah so s trenutnim stanjem glede tega seveda seznanjeni, zato v občino Solčava še v letošnjem letu ne verjamejo preveč. Tudi zaradi tega, ker v tretjem branju zakona, od katerega si v Solčavi največ obetajo, novi občini Jezersko in Solčava nista niti omenjeni; torej ne gre za prehodno obdobje. Težava je seveda tudi v tem, da so v Lučah občinsko proračunsko pogačo že razdelili, pred rebalansom pa si krčenja postavk in prenašanja sredstev med njimi, ne bodo privoščili. V zelo burni razpravi so lučki svetniki kot problem izpostavili tudi dejstvo, da se društva in organizacije v Solčavi na njihove pismene prošnje za izdelavo programov večinoma sploh ne odzivajo, ali se prepozno; kdor je program poslal, je denar dobil. Prav tako so predstavnikoma Solčave očitali, da tudi prihodki na njenem področju niso predstavljeni in prikazani (mala hidroelektrarna, Podjetje Logarska d.o.o.), dodali pa, da je občinski proračun sestavljen na podlagi vseh obvezujočih meril in so jim vsi izračuni vedno na razpolago. Razprava na seji je bil na trenutke vroča, predstavnika Solčave In lučki svetniki pa se na koncu le dogovorili za možno rešitev Torej: svet krajevne skuposti Solčava glede na svoje izračune zahteva za normalno delo 522.000 tolarjev mesečno. Lani je KS namreč dobivala mesečno 266.000 tolarjev in ta znesek želijo podvojiti, letos je namreč v proračunu zanje le 166.000 tolarjev. Pravzaprav ne zahteva, kot je poudaril njegov predsednik Vojko Klemenšek: "Za ta sredstva ponižno prosimo, ker hočemo v tem obdobju normalno delati. Mi smo padli med kladivo in nakovalo. Nas ne zanima preteklo delo krajevne skupnosti, torej obravnavajte nov svet krajevne skupnosti, na katerega vse več krajanov hodi po pomoč. To je dobro in razveseljivo, mi hočemo naprej, o prejšnjih računih se raje pogovorimo kdaj drugič in kje drugje. Če nam torej ne boste pomagali, bom sklical sejo sveta in bomo skupno odstopili. Prosimo za pomoč, ker drugače ne moremo delati, kaj več sploh ne zahtevamo." V Solčavi se torej v celoti zavedajo dosedanjega razumevanja in pomoči občine Luče, ob proračunu pa so prepričani, da so zelo prikrajšani. Na koncu vroče razprave so se vendarle dogovorili, da ostanejo dobri sosedje, v Solčavi bodo takoj pripravili program, ga natančno opredelili, o njem pa naj bi lučki občinski svetniki razpravljali že na naslednji seji; ob dejstvu seveda, da odloka o proračunu preko noči ne morejo spremeniti. ■ jP Krajevna skupnost Gaberke Niso zelje, so potrebe Več kot trije meseci so bili potrebni, da so v krajevni skupnosti Gaberke naposled v drugi polovici letošnjega marca imenovali, nato pa sredi aprila še potrdili 11-člansko krajevno službo. Predseduje ji, tako kot nekaj let prej svetu KS, Ivan Novak. "Nič preseneljivega ni, kar je bilo in kar je še," nam je pojasnjeval. "Morala in zagnanost sta v naši KS padla z dnem sprejetja statuta občine Šoštanj. V njem je namreč zapisan člen, ki odvzema KS nekatere pristojnosti, ki jih je imela. To, da ta ne deluje več kot pravna oseba, je zavrlo naš razvoj. Prav tako ocenjujemo, da si sedaj že tudi mi zaslužimo več pozornosti, kot nam jo je naklonila občina Šoštanj v preteklem letu. Ne smemo pozabiti, da smo se na referendumu krajani odločili za občino Šoštanj, zato pričakujemo, da bodo stvari bolje tekle kot so do sedaj, in da bo sodelovanje med KS in občino Šoštanj primernejše." Sicer pa je Ivan Novak kolikortoliko zadovoljen z lanskimi pridobitvami. Glavnino načrtovanih nalog so uresničili. Bodisi jim je to uspelo iz naslova ekološkega tolarja ali sredstev KS. Pozornost so namenili predvsem posodabljanju cest in javni razsvetljavi. V letošnjih prvih treh mesecih praktično zaradi "brezvlad-ja" niso storili ničesar. Sedaj, ko so imenovali krajevno Domu krajanov, v katerem so med drugim tudi prostori KS in vrtca, se niso "odrekli", kot vodstvo KS očitajo nekateri krajani. "Lastnik je še vedno KS, ki pa resda ni več pravna oseba," je pojasnil Ivan Novak. službo, pa tudi ne morejo kaj dosti, ker so šoštanjski svetniki šele sprejeli letošnji proračun. "Ne samo, da delo stoji. T\idi po predlogu tega dokumenta sodeč nam bodo namenili spet mnogo premalo denarja za naše najnujnejše potrebe oziroma za načrtovane naložbe že iz preteklih let, kajšele za kaj drugega. Ko je bila KS še pravna oseba, smo to lažje reševali. Na seznamu naših potreb se tako že nekaj let "vlečejo" asfaltiranje ceste Rihter - Pološak, Jevšnik -Heindl, ureditev kanalizacije Radikovič - Javonik, popravilo strehe na domu KS." Od novih potreb so v letošnji program predvideli podaljšanje javne razsvetljave Ramšak Melanšek, Plešnik - Borovnik, nakup nove peči za ogrevanje doma KS, obnovo ceste na Pristavo, nujno, pravijo, bi morali dokončati čistilno napravo, saj se sedaj kljub zgrajenemu kolektorju vse odplake izlivajo v potok Velunjo. Glede na želje in potrebe krajanov po ekološko čistejšem ogrevanju bi morali toplifikacijo zapisati najvišje. Akcijo za naložbo so začeli v KS že pred 4 leti, pa takrat od aktivnosti odstopili. Sedaj je spet aktualna. Večina krajanov se navdušuje nad toplifikacijo, nekaj jih svoje domove že ogreva na olje, manj pa je navdušencev za ogrevanje na plin. "Ob tem moram poudariti, da v program prednostnih naložb nismo zapisali nujnih rednih vzdrževalnih del. Manja Gošnik - Vovk: "Kar naporno je biti na vsakem nastopu dober, najboljši." Posipavanje krajevnih makadamskih cest, zimska služba, preplastitev igrišča, nakup kontejnerja za smeti, pomoč pri financiranju individualnih investivcij v čistejša kurišča so morda za nekoga nepomembne stvari. Pri nas pa so tudi tako majhne zadeve pomembne." Na eni od zadnji sej pa so člani gabrške krajevne službe spregovorili še o škodi, ki so je povzročilo lansko poplave. Povsod posledice še vedno niso sanirane, pa tudi ostala škoda še vedno ni poravnana. Zato so sklenili, da bodo v bližnji prihodnosti na ustreznih ravneh pokrenili tudi te aktivnosti. ■ (tp) Srečanje Manja Gošnik -Vovk Vedno, kadar je kje pevsko zborovsko tekmovanje, na katerem sodelujejo tudi otroški zbori, je zapisano njeno ime ob imenih najboljših sestavov. Že nekaj let zaporedje tako na reviji v Zagorju, kjer so njeni pevci in pevke kot najboljši vedno izbrani za sodelovanje na mednarodnem festivalu v Celju. Dokaj zadržano nam je Manja Gošnik - Vovk segla v roke in začela pripovedovati o otroškem pevskem zboru glasbene šole Velenje, ki ga vodi približno že 10 let. "Pred tem sem vodila otroški zbor na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju, nato mladinski zbor. Alenka Mlinšek pa mi je ponudila zborček glasbene šole, prevzela sem ga in sedaj se trudimo kot se: otroci, njihovi starši, sama in naša spremljevalka na klavirju Ines Ivanovič. Učimo se skupaj, ni vedno lahko, a kljub temu vztrajamo. Vztrajamo pa zato, ker imamo radi petje in pesem." Ni lahko na vsaki vaji "ukrotiti" 40 do 50 takšnih "živce" kot so njeni varovanci, stari od 7. do 10, 11 let. Še tik pred nastopom jim je včasih težko dopovedati, da jih bodo zdaj, zdaj poklicali na oder, kajšele na vajah. Pa jih očitno kar zna "ukrotiti". Kot pravi, z ukrepi, ob katerih otroci uživaju ob petju, radi prihajajo na vaje in "tako neopazno poskrbimo, da izbrane pesmi čimbolje izpilimo in se tako pripravljamo za nastope. Kar težko je v tej starostni skupini toliko zahtevati od otrok. Navdušujem se bolj za zahtevnejši program, vendar ga moram uskladiti prej z otroki, sicer ni nič." Manja je vesela, da ji stojijo ob strani starši pevcev in pevk. Prav z njihovo pomočjo jim je uspelo rešiti težave z majčkami, ki so bile potrebne k novim oblekam. Vesela je vseh priznanj, ker njej in otrokom potrjujejo, da dobro delajo in jih spodbujajo, da ostanejo in vztrajajo na tej poti. "Trnava je. Ko si enkrat v družbi najboljših, ob vsakem tvojem nastopu pričakujejo, da boš vedno znova in znova potrdil svojo veljavo. In ne glede na to, da je vsako šolsko leto treba zaradi zamenjave otrok začeti vse znova. Njihovi komentarji ob nastopih: saj smo vedeli, to potrjujejo. Če si slab, ti povedo še preveč." Zborovodkinja je Manja postala iz ljubezni do petja, sicer pa je učiteljica klavirja na velenjski glasbeni šoli. Tudi tu ni brez uspehov, saj se njene varovanke ponašajo z zavidljivimi odličji. Čeprav se približujejo počitnice, o teh Manja in njeni pevci še ne razmišljajo. Pred njimi je letni nastop, skupen izlet, nato vse znova. "Prihodnje leto bomo med sodelujočimi na festivalu v Celju. Skladatelj Primož Habe nam je ponudil, da bi z zborom kot dopolnilno gradivo za nauk o glasbi posneli kaseto. Potrebno bo pripraviti letni program,... Skratka, dela še pa še." Prepričani smo, da bodo s skupnimi močni napore zmogli, in da bomo v sredstvih javnega obveščanja spet brali: kot najboljši otroški pevski zbor je prejel nagrado tudi zbor Glasbene šole Velenje in zborovodkinja Manja Gošnik - Vovk. Čestitamo! ■ (tp) In takole se poroči gasilec! Res, takole gasilska bratovščina pozdravi svojega uda, ko se odloči za zakonski jarem, ga za slovo od njegove "samostojnosti" pošprica, opomni, da na gasilske vrste ne sme pozabiti in mu zaželi sreče in zdravja. Nevesti seveda tudi veljajo najlepše želje. Tak pozdrav sta v Lepi njivi doživela in suha preživela Jože iz Mozirja in Nežka z Lepe njive. Sreče in zdravja torej obema! ■ JP ti naš čas ZANIMIVO 6. junija 1996 mm* Še vabijo v hotel Paka Hotel Paka v Velenju je že kar nekaj časa zaprt. Vsaj tako sporoča obvestilo na vratih. Povsem drugače pa je z obcestnimi tablami. Te še vedno vabijo goste, da v hotelu prenočijo. Ker pa ni hotela, ki bi ponujal samo posteljo, si gostje to vabilo lahko razlagajo tudi kako drugače. Žal, turisti ne vedo, da je mesto Velenje menda edino mesto v deželi na sončni strani Alp, ki ne premore hotela. Kako dolgo še? U(L.O.) Proračun Končno so tudi Velenjčani spravili proračun pod streho. Mnogi porabniki proračuna pa še vedno tarnajo, da so prišli izpod strehe pod kap! Imejmo se Novo naše turistično geslo se glasi - imejmo se fajn. Ampak to naj bi veljalo za domača letovišča! (Ne)povezanost Velenje je dobilo novo telefonsko centralo. Dobilo je nove telefonske priključke. Dobilo je novo optično kabelsko povezavo. Ampak ne mislite, daje vse to že dovolj, da bodo Velenjčani res bolj povezani. Marinci Ameriški marinci bodo dva tedna vadili v naših gorah. Potem pa se mi hecamo s tistim o gorski mornarici! Mati županja Anka Rakun seje izkazala za res pravo mater županjo. Novorojenčkom oziroma njihovim družinam je izbrskala nekaj tolarjev. Zatrpanost Sodniki za prekrške opozarjajo policiste, naj jim za božjo voljo ne pišejo toliko predlogov proti tistim, ki se pregrešijo v prometu. Saj so že čez glavo zatrpani s takimi predlogi. Vozniki pa v jok! Droga V Velenju bo v soboto sklepna prireditev Veter v laseh - s športom proti drogi. A kaj, ko tudi mladi slišijo za toliko primerov, ko si športniki z raznimi drogami pomagajo do boljših rezultatov. Šolska rima Dijaki bodo pisali končne šolske stavke, če učitelji ne bodo prej pričeli svoje stavke! Na bolje V Gorenju bo v bodoče še manj težav. Saj imajo (spet) svoj (S)servis. Na boj Slovenski politiki so med sabo tako bojeviti, da so še najbolj miroljubni, ko se spopadejo v nogometu ali košarki. Kdaj? Ko! Kdaj bodo v Šmartnem ob Paki vendarle obnavljati baronijo začeli? Ko bodo namesto župana na čelu občine barona imeli! V krajevni skupnosti Desni breg v Velenju so pred leti temeljito očistili in uredili otroško igrišče v "Rakovi goši ". Namestili so klopi, popravili in uredili nekaj gugalnic, ter poskrbeli za peskovnik. Za prijetno senco je poskrbelo bujno drevje in marsikdo je rad kakšno popoldne z otroki preživel na tem igrišču. Danes tisti, ki so takrat vložili veliko, tudi udarniških ur v ureditev igrišča, lahko le nemočno opazujejo, kakšen nered vlada v njem. Zato so o problemu sklenili obvestititi tudi velenjske policiste, še posebej pa inšpektorja za javni red in mir ter urad za javne gospodarske službe s sekretariatom za okolje in prostor. V čem je problem? Predsednik sveta krajevne skupnosti Leopold Dvoršek v imenu sveta krajevne skupnosti pravi in piše: "V zadnjem času, še posebno zvečer, se tam zbirajo večje skupine, ki povzročajo nered. Ko odidejo pa za seboj zapustijo nered in razdejanje. Menimo, da bi morala policija večkrat na obhod na to območje zato, da bi se prepričilo nadaljenje uničevanje gozda, igrišča in okolice. Preprečiti pa je potrebno tudi hrup, ki ga te skupine povzročajo, ko se v poznih večernih urah zbirajo na tem območju. Kolikor smo lahko opazili, se na tem mestu zbirajo tudi narkomani, kar je še posebej zaskrbljujoče in zaradi tega menimo, da bi morala inšpekcija in policija narediti skupno akcijo in tovrstna dejanja poskusiti preprečiti ali vsaj omejiti." Umk i B Ju p*k i V "Rakovi goši" ni več prijetno. (foto:vos) Naš odnos do okolja Nered v 11Rakovi goši" :,doin4 botn mo-m/ pojtfriifi slabo oce kakor ofcžtifir fmor odhm-- hd fcVtf:, KRIŽEM KRAZEM POJUTROVEM (8> Marjan Marinšek Potujem po Mojzesovi poti, po kateri je ta prerok v 13. stoletju pred Kristusom izpeljal izraelsko ljudstvo iz egiptovske sužnosti. Bolj ko se bližam jugu Sinaja, več je različnih skalnatih plasti in različnih barvnih odtenkov, ki razkrivajo pripoved gole skalne in peščene lepote. Povsod naokoli samo puščava. Vroče je! Toda ponoči se temperatura spusti do 0 stopinj. Trdnjava sredi puščave Sinajski polotok je podoben zobu, ki ga obkroža Rdeče morje. Pred komaj dvajsetimi milijoni leti so bili Egipt, Sinaj in Arabski polotok združeni v en blok, dokler ga niso razdelili ogromni tektonski premiki, ki so naredili tudi strugo reke Jordan in mrtvomorsko bano ter izbrisali mesti Sodomo in Gomoro. Kakšnih šest ur je že odkar sem prevozil tunel pod Sueškim prekopom. Puščava je vse bolj neprijazna. Temni se. Pred menoj zaslutim venec sinajskih gora. Le kje bomo prenočili v tej vedno bolj neprijazni pušči? »Tokrat bomo spali v samostanu sv. Katarine pod Sinajem«, reče vodič Trpin, kot bi bral moje misli. Samostan leži v ozki dolinici pod goro Sinaj, imenovano tudi Mojzesova gora. Menda je najstarejši samostan na svetu. Pravzaprav se za ogromnimi zidovi razprostira celo mestece, ki ga je leta 530 dal zgraditi bizantinski cesar Justinijan in sicer na mestu, kjer naj bi se Mozesu prikazal Bog v podobi gorečega grma. Toda samostan ni posvečen Mojzesu. Niti po gorečemu grmu se ne imenuje! »Samostan Svete Katarine Sinajske se imenuje po sveti Katarini, ki so jo leta 305 mučili na kolesu in obglavili,« pripoveduje gospod Rataj. »Čeprav je bila pokopana v Aleksandriji, so veliko let kasneje menihi našli njeno neiztrohnjeno telo na najvišji gori sinajskega polotoka. Prenesli so ga v samostan in od takrat so, vsakega 24. novem- bra, na njen god, v samostanu velike slovesnosti in svetničine relikvije nosijo v procesiji po cerkvi. Pa tudi najvišja gora, kjer so našli svetničino telo se še danes imenuje Gora sv. Katarine ali po arabsko Gebel Katarina. Visoka je 2.642 metra.« »Kako? A potem Mojzesova gora ni najvišja gora na si-najskem polotoku?« vprašam, ker sem bil dotlej prepričan tako. »Ne! Gora Sinaj je visoka 2285 metrov in je druga najvišja gora v tem pogorju,« pove prof. Trpin. »Jutri jo bomo poizkušali zavzeti.« »Gora Sinaj se v svetem pismu imenuje Gora Horeb, največkrat pa res govorimo kar o gori Sinaj ali Mojzesovi gori. Na vrhu te gore je namreč Mojzes prejel Deset zapovedi. Takrat je Bog sklenil zavezo z izraelskemi ljudstvom in po tem dogodku se sveto pismo do rojstva Jezusa Kristusa imenuje sveto pismo stare zaveze,« pojasnjuje gospod Rataj, ki je imel na skrbi razlago svetopisemskih dogodkov. A tisti trenutek že stopimo skozi samostanska vrata. Zmer-im debelino zidu: kar poldrugi meter je debel. V višino pa gre kakšnih 15 metrtov. Res prava trdnjava. Tu se lahko pošteno odžejam, saj je v samostanu kar nekaj vodnjakov. Eden izmed njih se imenuje Mojzesov vodnjak ali Bir Musa. Tu naj bi Mojzes srečal Jetrove hčere in eno izmed njih, Seforo, vzel za ženo. A glej! Tam je tudi tri tisoč let stari grm, kije gorel s plamenom, a ni zgorel, kot pravi sveto pismo. Je mogoče, daje grm, ki ga tu skrbno čuvajo, res potomec tistega gorečega grma, v podobi katerega se je Mojzesu prikazal Bog? Grm lahko romarji pokukajo skozi majhno odprtinico v zidu, kajti ves je ograjen v valjastem zidu. Poskušam doseči vejico za spomin. »Kaj bi bilo, če bi vsak romar ali turist odtrgal samo en droben listič tega znamenitega grma?« nas vprašuje bradati menih v črni kutiji, medtem ko nas vodi po uličicah samostana in kot bi uganil moje misli pri tem pogleda mene. Samostan pripada grško-pravoslavni cerkvi, ki ima v teh krajih, zlasti pa v Sveti deželi največ protekcij: njihov je oltar križanja v cerkvi Božjega groba, Marijin grob v Jeruzalemu, oltar nad votlino Rojstva v Betlehemu, pa še cerkvica na vrhu gore Sinaj, kamor se nameravam povzpeti naslednje jutro, pripada tej cerkvi. Menih nam pokaže tudi samostansko bogastvo: kar nad vhodom smem fotografirati kopijo Mohamedove listine iz 7. stoletja, s katero je sam ustanovitelj muslimanske vere zaščitil samostan pred bližnjo arabsko ekspanzijo. Pokaže nam še na stotine ikon, med katerimi so nekatere še iz obdobja pred ikonoklazmom. Te so posebej dragocene, saj je bilo to gibanje v 8. stoletju naperjeno v razbijanje ikon in so se le redke ohranile. V zahodnem delu samostana stoji skoraj normalna stanovanjska palača, v kateri je prostor za popotnike. A tu biva tudi vojska. Samostan kot trdnjava je namreč odlična vojaška postojanka. Od leta 1967 do leta 1975 so tu ropotali izraelski vojščaki, sedaj pa je spet pod suverenostjo Egipta. Po obilni večerji, od katere sem si zapomnil samo koruzno juho in dobro pripravljen pi-lav s puščavskimi jerebicami, močno začinjen s čebulo in soljo iz Mrtvega morja, spijem še žajbljev čaj in se vležem na trdo posteljo. Ne morem zaspati. Kaj vse so morali prestati ti menihi, ki so že poldrugo tisočletje obkoljeni v tej puščavski trdnjavi? Vojske, ropanja, požige, kobilice, kugo in druge nevarnosti. Sem pa so prišli, da bi živeli v miru in bili bližje Bogu. In tisti grm! In sveta Katarina in Mojzesova gora. Saj res: treba bo zaspati!. Ob dveh zjutraj odrinemo na Mojzesovo goro. Kamele že čepijo pred samostanom. 3 dni od 9.600 sit 3 dni od 1 2.900 sit d. Salon LIDIJA, Cankarjeva 1, Velenje, tel. 854 - 283 • frizerstvo • drogerija • pedikura FRIZERSKI SALON MAJA Kidričeva 4, Velenje, tel. 853- 126 FRIZERSKI SALON NARTA, Foitova 4, Velenje, tel. 856 - 382 FRIZERSKI SALON EVA IN VESNA Trg B. Mravljak, Šoštanj, tel. VESNA 881 - 260, EVA, tel. 882 -167 PRALNICA, ŠIVALNICA UPRAV* PODJETJA, Kersnikova 2, Velenje, tel. 857-118 Cankarjeva 1, Velenje, tel. 855 - 483 Cankaijeva 18, Šoštanj, tel. 882 - 452 Dejavnost, s katero se ukvarja prijazen kolektiv, s 45 zaposlenimi, sodi med tako imenovane "nežne" dejavnosti, ki pripomorejo k lepoti, urejenosti in negi. V sedmih svojih enotah v Velenju in Šoštanju strankam nudijo zelo pestro ponudbo najrazličnejših storitev: od urejenih in modnih pričesk, strokovnega ličenja, do pedikure, manikure, refleksno masažo stopal, ročno masažo telesa, depilacije. Tiste, ki dajo kaj nase, bo gotovo privabila še njihova pestra prodajna ponudba: vse iz programa kozmetike, lasulje in lasni čopi, bižuterija, frizerska galanterija in tudi frizersko orodje za prave frizerske mojstre. V pralnicah vas rešijo skrbi s pranjem de- ^ lovnih oblek, prtov, zaves, posteljnine in ^^^^^HlfH Jflj podobno. H^HH^Hftfair*" TJjp' ., >J In ne le perejo ter likajo, ampak tudi šiva- |gi plU jo. Še posebej jim lahko zaupate izdelavo de- - Mr lovnih oblačil za frizerje, gostince, trgovce, Ak zdravstveno osebje ter frizerska ogrinjala in ^ll . K V prijaznem kolektivu, v katerem se za- n, J-T^^ posleni zelo dobro spoznajo na svoje delo, na- i menjajo precej pozornosti dvigu kakovosti ' m storitev, modnim smernicam, njihov odnos V pralnici vam ne bodo delovnih oblačil, gostinskih do strank je vreden zavidanja. Da je vse to PJ,0V/ P°slel!™e> z™s'°de{;;yle °Pra"P° ' ' ' konkurenčnih cenah. Tudi sesili vam bodo kaj po meri. V tem mesecu vas Še prav prijazno vabijo v salon Lidija na Cankarjevi 1 v Velenju. Še tako zahtevnih strank v tem salonu zaposleni ne bodo razočarali. Svetovno znan REDKENprogram boste našli le v najboljših salonih. In če zapišemo, da ga v salonu Lidija imajo, smo povedali veliko, če ne že vsega. Sestavni del ponudbe v tem salonu je program pedikure. Prav v tem mescu bodo vse stranke, ki bodo iskale storitve iz tega programa, bodo nagradili z brezplačno kavico. Če imate težave z nogami (kurja očesa, glivična obolenja, otiščance, vraščene nohte, boleče noge,...) nikar ne odlašajte, ampak jih čimprej obiščite. res, potrjujejo prizadevanja za pridobitev certifikata kakovosti ISO 9002. Več kot le omembe vredna je najbrž tudi njihova skrb za nenehno strokovno izpopolnjevanje, za res pestro ponudbo storitev. Tisti, ki se že mudijo v salonu Lidija v Velenju, nikakor ne morejo spregledati Drogerije. Preveč veliko lepega je na njenih prodajnih policah, da bi bila Drogerija neopazna. Poleg bogate ponudbe in svetovanja, vam v tem mesecu še posebej priporočajo nakup sončnih očal, lasulj in bižuterije. Podjetje Figaro Velenje ima dve pralnici, z dejavnostjo katerih vas razbremenijo vse prej V tem mesecu vas še posebej prijazno vabijo v salon Lidija na Cankarjevi 1 v Velenju. Tu bodo praktično poskrbeli od nog do glave za vaš urejen videz kot prijetnih opravil. Ugodne cene, kakovostne storitve in dobri plačilni pogoji so razlogi, ki vabijo sami po sebi. Tudi za urejenost vašega osebja na delovnem mestu bodo poskrbeli in to s s šivanjem oblačil po meri. Salon Narta na Foitovi 4 v Velenju - za stranke, ki želijo imeti lepe in obstojne pričeske. Tu boste našli tudi bogato izbiro lasne in negovalne kozmetike ter bižuterije V salonu Maja na Kidričevi 4 v Velenju vam bodo uredili pričesko po najnovejših frizerskih zapovedih Kakovost in zadovoljstvo - to so odlike prijaznega kolektiva Figaro Velenje. Velja se o njih prepričati in o tem spregovoriti ob kavici, na klepetu pri sosedih, prijateljih in znancih. Obiščite jih, saj se bodo resnično potrudili, da se boste zadovoljni radi vračali k njim. Dobrodošli! Obročkanje ptičev Obročkanje kosovke na Velenjskem jezeru 6. junija Pogovarjali smo se o pomenu družine, kot osnove vzgoje mladoletnikov za življenje brez omame, šol in raznih mladinskih delavnic, ki delujejo pod organizacijo Centra za socialno delov osnovnih šolah v velenjski občini. Poudarili smo pomen LAS-a ( Lokalne akcijske skupnosti ), ki je organizirana že v več občinah po Sloveniji, kot skupnosti, ki bi vsebinsko preventivno delovala glede zlorabe drog. S tem tudi apeliramo na župana Mestne občine Velenje in občinski svet, da bi ustanovitev Lokalne akcijske skupnosti tudi podprli in pri tem aktivno sodelovali. Vsem, ki ste pri organizaciji javne tribune pomagali in jo s tem tudi omogočili se najlepše zahvaljujemo. Ne zatiskajmo si več oči. ■ Apat Sebastjan HOTELI MORJE Portorož Ugodni družinski paketi v hotelu Jadranka Ob Velenjskem jezeru že nekaj let temeljito proučujejo njegov rastlinski in živalski svet. V okolici jezera so opazili številne in tudi redke živalske vrste, med katerimi prevladujejo ptiči, ki so jih našteli že preko 100 različnih vrst. Zaradi ugotovitve števila vrst, gostote poseljenosti in imi-gracije oziroma njihovih selitev se ptiči večkrat na leto obročkajo. V letu 1994 so maja, avgusta, septembra in oktobra obročkali 296 ptičev, od tega so jih 2/3 odlovili na mrežo, ostale pa so pobrali iz gnezdilnic. Zanimiv je tudi podatek, da so taščico, ki je bila na Velenjskem jezeru obročkana 12. oktobra leta 1994, ustrelili 18. oktobra istega leta v Firencah, po preletenih 352 km zračne linije. Leta 1995 je bilo zaradi slabih vremenskih razmer obročkanje le dvakrat (maja in oktobra), 21. maja letos pa sta ob Velenjskem jezeru Ciril Grebenšek iz velenjskega premogovnika in biolog Dare Šare iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije izvedla prvo letošnje obročkanje ptičev. V tanko mrežo se je, brez vabe, ujelo 16 ptičev, ki so dobili vsak svoj obroček, s katerim bodo lahko kdaj kasneje strokovnjaki - ornitologi ugotavljali izvor, vrsto, starost in še kaj, kar je pomembno pri proučevanju ptičev. ■ D. K do 13.7.1996 in 26.8 do 30.9.1996 (3 x nočitev z zajtrkom) od 14.7do 25.8.1996 (3 x nočitev z zajtrkom) Na voljo tudi večdnevni aranžmani, po prav tako ugodnih cenah. Popusti za otroke, v sobi s starši na dodatnem ležišču. Otroci do 2. leta starosti imajo brezplačno bivanje. Za otroke: MINI KLUB MORJE Igre na plaži, otroški žur v igralnicah na prostem in v hotelu. Tečaji potapljanja in tečaji jadranja 12 Nil S I lil S » Informacije in rezervacije: HOTELI MORJE PORTOROŽ Hotel Riviera, Hotel Slovenija, Hotel Jadranka Tel.: 066! 747- 051, Fax.: 066 - 747- 239 _TO IN ONO_ Živi brez omame Postavljen je cilj v življenju in pot, ki jo je potrebno prehoditi. Na tej poti je prisotnih veliko prežečih ovir. Moč teh ovir je včasih močnejša od samega hrepenenja v posamezniku. Klic na pomoč teh oseb je včasih neslišen. Izguba idealov, vrednot, samozaupanja in optimizma je neizogibna. Globok prepad. Ob takšnih trenutkih je včasih nemogoče izbrati pravo pot. Pomoč... omama. Začetek fizičnega in psihičnega propadanja, konec... Statistika obravnava odpadnika družbe. Nihče ne vidi vzroka, vidni so samo rezultati. Odgovorov ne daje nihče. Ljudem ( predvsem mladim ), ki so igubili ideale, vrednote, prijateljstva moramo pomagati ob iskanju prave poti. Potrebno jim je pokazati, da obstaja smisel življenja tudi v preprostih stvareh kot osrečevati druge, sodelovanje pri kakšni kulturni dejavnosti, mladinski organizaciji. Potreben je zdrav način uveljavljanja in pristni človeški odnosi s pravimi vrednotami. Pomembnejše je preventivno obravnavanje problematike drog oziroma omame v preprečevanju povpraševanja in zmanjševanja ponudbe drog. Nemogoče je ta pojav povsem izkoreniniti, lahko ga omilimo z obveščanjem javnosti prek medijev, javnih tribun o zlorabi drog, obstoju raznih komun in centrov v katerih se združujejo in zdravijo odvisniki. Socialdemokratska mladina je v okviru antipropagandne kampanje Živi brez omame organizirala javno tribuno z naslovom Vse o mamilih in zasvojenosti. Med povabljenimi so bili mag. Jelka Fužir, socialna delavka Zdenka Jerič, dr. med. Stupar skupaj z medicinskima sestrama, ki delajo v metadonski ambulanti v Velenju (povabljeni dr. med. Milan Krek se je zaradi seminarja opravičil ). Razpravo je odprl predstavnik odbora akcije Živi brez omame. Povabljeni gostje so odgovarjali na mnoga postavljena vprašanja o odvisnosti na splošno, pomembnosti in vplivu sredstev javnega obveščanja, o kurativi, meta-donskem programu in preventivi z največjim poudarkom. 6. junija 1996 ZA RAZVEDRILO MS VAS 13 OVEN od 21. marca do 21. aprila Vaše zadovoljstvo bo odvisno od sposobnosti komuniciranja s sodelavci in uspehov na poslovnem področju. Vendar ne računajte na nikakršno pomoč, znajti se boste morali kar sami. Sicer pa se boste tako veliko naučili. BIK od 22. aprila do 20. maja Še vedno se vam smejijo prijetne zvezde. Energija bo res malo padla, vendar je bo še zadosti za uresničitev zadnjih želja. Zdaj je pravi čas, da razrešite stara nesoglasja z domačimi. DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Zato se ne živcirajte toliko, ampak mislite na lepše dni, ki bodo gotovo prišli. Takrat pa jih le izkoristite, predvsem v svoje namene. Kaj vas briga, kaj menijo drugi. RAK od 22. junija do 22. julija Nekaj se kuha v krogu domačih, vi pa ne morete ugotoviti, kaj. Ko se boste konec tedna podali v družbo, boste zvedeli nekaj povsem nepričakovanega. Od vas bo odvisno, kako boste to sprejeli in uporabili. LEV od 23. julija do 23. avgusta Malce ste pozabili na svoje telo, zato je zdaj čas, da spet pomrslite nanj. Tudi partner vam je začel postavljati vprašanja, ki vas spravljajo v slabo voljo. Nekaj bo treba ukreniti, sicer se bo vnel prepir. DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra Kar žareli boste od energije. Skrbeli boste za svoje telo in si privoščili gibanje na svežem zraku. Tako je tudi prav, saj potrebujete nekaj oddiha. Ljubezen: zakaj se ne domislite novega pristopa. TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Pozabili boste na staro obljubo in sprožili val očitkov. Ce jih boste mirno prenesli, bo ostalo vaše življenje še nekaj časa tako kot je, v nasprotnem primeru lahko pričakujete spremembo. In kaj si v resnici želite vi? ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Ce boste konec tedna malo preveč pogledali v kozarec, ne boste dosegli željenih ciljev. Prijatelji vam bodo raje obrnili hrbet kot prenašali. Zadržite se, sicer bo trajalo nekaj časa, da se vse vrne na ustaljeni tir. STRELEC od 23. novembra do 22. decembra Zadela vas je Amorjeva puščica in vi ne veste več, kaj delate. Na delovnem mestu boste raztreseni, vendar bo vaš nadrejeni zelo razumevajoč, zato se nimate česa bati. Izkoristite ugodne ljubezenske zvezde. KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja Oseba, ki vam je v preteklosti tako veliko pomenila, bo naenkrat odtavala v najskritejši kotiček vašega srca. To pa zato, ker boste spoznali novo, ki bo zelo spremenila vaš način razmišljanja. VODNAR od 21. januarja do 19. februarja Na delovnem mestu ste poželi veliko priznanj in hvale, ki vam je zfelo godila. Zdaj pa so vam skoraj odveč in želite si novih izzivov. Ne čakajte, ampak se takoj vrzite v tok življenja. Prineslo vam bo nove prijetnosti. RIBI od 20. februarja do 20. marca Umaknili se boste v samoto in razmišljali o spremembi svojega življenja. Vendar še niste čisto pripravljeni na nove izzive. Ko boste čutili največ moči, naredite, kar ste si že dolgo želeli. ilustracije:Pia <Če imate temnejše lase, potem morate poskusiti z naslednjo zvijačo, (potrebujete žajbelj In mešanico črnega čstfa, ki ju pre-lljete z vrelo vodo. pustite stati približno 20 minut, (precedite in dodajte žličko jabolčnega kisa. 5 pripravljenim čajem preltfte lase po zadnjem izpiranju. Z akupresuro proti bolečinam v hrbtu Zajbelj L. Salvia Officinalis Ta zdravilna rastlina je znana že od starega veka naprej, poznamo jo tudi pod imeni čisteč, kadulja, žavbej, itd. Je do 60 cm visok večletni grmiček, ki spomladi požene iz spodaj olesenel-ega stebla veliko razvejanih stebelc, na njih so nasprotni, jajčasto podolgovati, pecljati, sivi do srebrno sivi do 10 cm dolgi listi. V vretencih pa so nameščeni dvoustni vijoličasti cvetovi, ki se odpi- P/še: Marjana rajo od spodaj navzgor. Vsa rastlina Plajhner ima prijeten aromatičen vonj. Pri nas ga gojijo po vrtovih, na Primorskem pa uspeva samoniklo na suhih in kamnitih tleh. V zdravilne namene nabiramo liste pred cvetenjem, to je meseca maja oziroma junija ob sončnih, suhih dnevih, takrat vsebuje največ eteričnega olja. Liste sušimo pri temperaturi do 40 stopinj, v senci, na prepihu ali v sušilniku. Suho zelišče, drogo shranimo v temnem, suhem in zaprtem prostoru, da ne izgubi arome. Pravilno posušena droga ima balzamičen, aromatičen vonj. Zdravilne učinkovine so: najvažnejše je eterično olje, poleg njega tudi čreslovine, grenčine, beljakovine, škrob, smole, sapo-nine, flavonoide, itd. Da je žajbelj že staro znano zdravilno zelišče, pravi tudi rimski pregovor: Zoper silo smrti je žajbelj na vrti. V lekarnah kot tudi v ljudskem zdravilstvu se uporabljajo listi. Cenjen je predvsem, ker ureja potenje v puberteti, v meni, pri tuberkuloznih bolnikih. Poleg tega čisti kri, izloča sluz iz dihal in želodca, vzbuja tek, priporoča se z rmanom sladkornim bolnikom, blaži vnetja in pozdravi tudi vnetja jeter, žolčnika, črevesja in želodca, varuje nas celo pred kapjo. Najbolj je poznan v obliki čaja za grgranje pri vnetem grlu in žrelu. Priporočajo ga pri revmatizmu, protinu in celo celuli-tu. Doječim materam pa zmanjša izločanje mleka. Sveže liste uporabljamo kot začimbo. Sveže ali posušene liste uporabljamo notranje in zunanje v obliki čaja. Za notranjo uporabo si pripravimo čaj v obliki poparka. Rahel čaj pospešuje potenje, močan čaj pa ga zavira (poparek: 1 čajna žlička droge na 2 del vode). Za grgranje si pripravimo poparek iz 2 čajnih žličk listov žajbl-ja, pomaga tudi pri majavih zobeh, odpravlja neprijeten zadah iz ust. Pa še to: s svežimi listi si drgnemo zobe in dlesni, imeli bomo zdrave, lepe in bele zobe. Pri dolgi hoji v nogavicah preprečuje nastanek žuljev. PAZIMO: ker vsebuje eterično olje snov tujon, je uživanje v prevelikih količinah strup za osrednji živčni sistem, zato bodimo previdni pri uporabi čaja. MUko - Se ne morete uMiRi' Ti? Potem vaše teIo pOTREbtjE SpAlNi hoR' MON MElANTOINilN. PROizVEdli QA boSTE Z UŽiVANjEM mIeI jjpjj^j ik IOM pri ZPM5 \ X o BREZPLAČEN KUC - VSAK DAM OP 12* DO 2tf "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Fottova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 130 SIT, trimesečna naročnina 1430 SIT, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 StT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in.gavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Po mnenju Ministrstva za infoirniranje St. 23/26-92 je "Naš čas* uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna St. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. Oblikovanje in rač. prelom: STUDIO MREŽA Grafična priprava, tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor Nenaročenih fotografi/ in rokopisov ne vračamo! 6. junija 1996 MODRO KRONIKA MAS as 15 Specialisti za stanovanja delajo s polno paro Na območju Policijske postaje Velenje se je v zadnjem obdobju zvrstilo več vlomov v stanovanja. Iz njih so nepridipravi odnašali različne predmete, predvsem pa iskali denar in zlatnino. Zato policisti svetujejo stanovalcem v stanovanjskih objektih, da so pozorni na obnašanje neznanih oseb, ki prihajajo v njihov blok. Sploh pa, na to policisti posebej opozarjajo, ne dajte vedeti vlomilcem, da vas ni doma. Ne puščajte obvestil v stilu - "trenutno nas ni doma in nas še tri dni ne bo" ali "smo na dopustu". Že brez njih nekateri vlomilci dobro vedo, da v stanovanju v trenutku akcije ni nikogar. V torek, 28. maja med 6.30 in 15.50 uro je v Velenju spet ordiniral vlomilec, specialist za stanovanja. Brez lomljenja je uspel priti v stanovanje last Dragice P. iz Prešernove ceste. Iz stanovanja je odnesel za okoli 1.185.000 tolarjev domače in tuje valute! Konec izsiljevanj? Kar nekajkrat v zadnjem času smo poročali o izsiljevanju in ropih na avtobusni postaji in drugih krajih po Velenju. Policisti so naposled prišli na sled storilcem. Za več tovrstnih dejanj sta osumljena 18-letni A.M. in 16-letni E.M. Oba sta denar najpogosteje izsiljevala in jemala od dijakov Centra srednjih šol in to v času, ko so ti čakali na avtobus. Policisti in kriminalisti prosijo vse oškodovance, ne glede na znesek, da se čim prej zglasijo na Policijski postaji v Velenju in podajo prijavo. Policiste s kršitvijo seznanil v naprej Takšnega primera kot so ga obravnavali policisti v zgodnjih jutranjih urah, v ponedeljek, 3. junija, pa že dolgo ne! 25-letni M. G. iz Šercer-jeve ulice v Velenju jih je poklical in obvestil, da pričenja s kršitvijo javnega reda in miru v svojem stanovanju in jih bo, če bodo pri tem posredovali vse pobil. Potem si je na ves glas navil glasbo in začel z razbijanjem opreme v stanovanju in metanju te skozi okno. Policisti in gasilci(!) so morali združiti moči, da so vdrli v stanovanje, kjer so "uklenili" M. G. in ga na podlagi 2. odstavka 108. člena Zakona o prekrških pripeljali na Policijsko postajo, kjer so mu zagotovili nadomestne prostore. Pred tem so ga odpeljali v Zdravstveni dom, da so mu oskrbeli urezni-no, ki jo je dobil pri lomljenju po stanovanju. Nesreča pri "treningu" V sredo, 29. maja, zjutraj je zdravniško pomoč potreboval M.L. iz Velenja, ki se je, kot se je kasneje izkazalo vadil v rokovanju z nožem imenovanim "metuljček". Pri tem se je poškodoval po trebuhu in to tako, da je potreboval zdravniško pomoč. Naprej so mu jo nudili v Zdravstvenem domu v Velenju, potem pa v bolnišnici Celje. Kje je R-19? V ponedeljek, 3. junija, zjutraj, je izpred Kidričeve 55 v Velenju izginil osebni avtomobil R-19 kovinsko modre barve, registrskih oznak CE-17-13D. Če bi ga kdo kje opazil, ga prosijo, da pokliče na Policijsko postajo Velenje ali na številko 92. Prometna nesreča s hudo telesno poškodbo V soboto, 1. junija, ob 00.30 se je zgodila prometna nezgoda na regionalni cesti v Nazarjah. V njej se je ena oseba hudo, ena pa lažje poškodovala. Na vozilu je nastalo za okoli 450.000 tolarjev gmotne škode. 29-Ietni Peter H. iz Slovenj Gradca je vozil motorno kolo po regionalni cesti iz smeri Nazarij proti Mozirju. Ko se je pripeljal izven naselja Nazarje v nepregledni levi ovinek, gaje začelo zanašati po vozišču. Zavozil je v obcestni jarek in padel. Pri nesreči seje voznik hudo telesno poškodoval, sopotnik 17-letni Uroš L. iz Slovenj Gradca pa je utrpel lažje telesne poškodbe. Oba so z reševanim vozilom odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec. pripeljal za kolono vozil, se ni uspel zaustaviti in je trčil v zadnji del osebnega avtomobila, ki gaje isti smeri vozil 49-letni Mirko S. iz Velenja. Po trčenju je motorist zapeljal levo izven vozišča in trčil v brežino vodnega propusta, kjer sta s spotnikom padla in obležala na travniku. V nezgodi se je motorist Edi J. hudo telesno poškodoval, njegov sopotnik pa je dobil sled poškodbe. Delovna nezgoda na Gomilskem V sredo, 29. maja, ob 19.20, se je v Lesnem obratu Gomilsko hudo poškodoval delavec 20-letni Igor B. iz Rakovelj. Na prečni krožni žagi je obrezoval manjše deske. Ko je z levo roko segel v območje delovanja rezila, si je močno poškodoval palec. POLICIJSKA POST ŽALEC IŠIEHHM ................ m Hudo poškodovan motorist V nedeljo, 2. junija, ob 17.40, seje na magistralni cesti zunaj naselja Črnova pripetila prometna nesreča. V njej seje ena oseba hudo poškodovala, na vozilih pa je nastalo za okoli 150.000 tolarjev gmotne škode. Iz smeri Arje vasi proti Velenju je vozil motorno kolo 21-letni Edi J. iz Velenja. Ko je v Črnovi, v bližini stanovanjske hiše številka 11, Za posledicami prometne nesreče umrla Velenjčanka V slovenjegraški bolnišnici je v nedeljo, 2. julija, zjutraj, umrla 42-letna Velenjčanka Marja Z., ki se je hudo poškodovala v prometni nesreči v soboto, 1. junija, ob 21.15. uri. Voznica osebnega avtomobila Marija Z. je vozila po lokalni cesti iz smeri Šmiklavža proti Mislinjski Dobravi. Izven naselja Šmiklavž je z vozilom zapeljala na bankino, po njej vozila 19 metrov, nato zapeljala na levo preko vozišča in po vožnji po travnati bankini trčila v deblo hrasta. Disciplinska obravnava zoper policista "iz Vinskega lirama" še ni končana Kaj bo povedala sodno medicinska izvedenka? Kaj seje dejansko dogajalo 14. aprila v popoldanskih urah v lokalu Vinski hram v Šoštanju bo poskušala razjasniti disciplinska obravnava, ki je bila po prijavi Maksimiljana S. in po tistem, ko je dogodek v javnosti dvignil veliko prahu, uvedena zoper dva policista velenjske Policijske postaje, Gorana H. in Gorazda R. Disciplinski postopek zoper oba policista je bil uveden zaradi suma hujše kršitve delovne obveznosti po 1. in 5. točki prvega odstavka 45. člena Zakona o delavcih v državnih organih. Eden od njiju, Goran H., je bil po dogodku suspendiran oziroma odstranjen z dela za toliko časa, da se ne pojasnijo vse okoliščine te zadeve. Oba, tako po letih, kot po stažu mlada policista, sta v lokalu intervenirala po klicu natakarice Vere P., češ, da v lokalu eden od gostov krši javni red in mir tako, da razbija steklenice. Z njim, Šlo je za Rifeta B., sta imela policista še "najmanj" dela, ker je na njun poziv mirno odšel v intervencijsko vozilo. Kako so zadeve potekale naprej, kako sta se v dogodku pojavila in bila v njem poškodovana še dva občana Rifet R. iz Topolšice in Maksimiljan S. iz Celja, na kakšen način sta poškodbe dobila, pa je tudi po prvi obravnavi ostalo nejasno, saj so priče dogodek opisovale precej različno, nekatere izjave pa so so bile tudi v popolnem nasprotju. Disciplinska obravnava je bila na Upravi za notranje zadeve Celje v sredo, 23. maja, vodil jo je načelnik Stane Veniger, navzoča pa sta bila oba policista, njun zagovornik, predstavnik sindikalne skupine Policijske postaje Velenje, komandir in množica policistov s postaje Velenje, ki jih je zanimalo, kako se bo zadeva odvila. Obravnava je bila javna. Načelnik je v disciplinski obravnavi predočil obširen dokazni postopek, od branja izjav vseh, ki so o dogodku kaj vedeli, zaslišal oba policista PP Velenje, oba oškodovanca Ramiza R. in Maksimiljana S., obe priči - natakarici Vero E in Silvo R. in dežurnega na Policijski postaji tistega dne Gorana M.; nekaj centimetrov debel je bil tudi spis, ki je vseboval vse uradne zaznamke o dogajanju tistega popoldneva in večera: od zaznamka za pridržanje obeh oškodovancev (Rifeta B. in Ramiza R.), poročila o opravljenem delu policistov med 17. in 5. uro, o uporabi prisilnih sredstev, fizične sile in sredstev za vklepanje in vezanje za Ramiza R., ki sta ga opisala delavca v postopku, poročilo dežurnega, časopisne članke o dogodku in seveda mnenje stalne sodne izvedenke medicinske stroke dr. Simone Zatler o naravi poškodb in o tem, kako bi poškodbe mogle nastati. Obravava je bila temeljita, naporna, kar šest in pol ur dolga, ki pa se prejšnjo sredo še ni končala. V nadaljevanju disciplinske obravnave bo na obravnavo povabljena še sodno medicinska izvedenka, da bo ob novougotovljenih dejstvih lahko podala strokovno mnenje. ■ Milena Krstič - Planine Nad^ Menino planinotmh jadralni Jetali * Padalo se je odprlo tik nad zemljo V soboto, 1. junija, ob 14.10, drugi dan petega državnega prvenstva v jadralnem letenju, je prišlo nad Menino planino do trčenja dveh jadralnih letal. Pilota 25-letni Andrej F. iz Bistrice pri Tržiču in 33-letni Anton K. iz Gaberk sta kot udeleženca državnega prvenstva jadrala nad Menino planino. Tu je, iz dosej še neznanega vzroka, prišlo do trčenja med njunima letaloma. Državna komisija za zračno plovbo, ki je opravila preiskavo dogodka, bo o vzrokih poročala v teh dneh. Po trčenju sta letali strmoglavili, obema pilotoma pa je iz letal k sreči uspelo izkočiti s padali. Andreju E se je padalo odprlo pravočasno in je varno pristal, medtem ko se je padalo Antonu K. odprlo tik nad zemljo in seje pri pristanku hudo poškodoval. S helikopterjem so oba jadralca odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je Anton K. ostal na zdravljenju. Obe jadralni letali sta uničeni, gmotna škoda pa znaša okoli 7.000.000 tolarjev. AvtO ŽAREK <..0.0 Janka Vrabiča 10 a, 3320 VELENJE Tel / fax: 063/856-537 NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO PODJETNIKI - POZOR! DACIA - dostavna vozila (že od 11.000 DEM dalje) ARO - terenska vozila (že od 21.999 DEM dalje) (Vozila poganjajo RENAULT in PEUGEOT motorji) DEL. ČAS: vsak dan od 8.-17. ure, ob sobotah od 8.-12. ure. AVTO ŽAREK AVTO AVTO TRGOVINA - SERVIS PARIŽLJE 8/A, 63314 BRASLOVČE TEL.: 063/720-598 (pri mostu čez Savinjo) PRODAJALEC IN SERVISER IZDELKOV •lonsered - MOTORNE ZAGE - VRTNE KOSILNICE - KOSILNICE NA NITKO - MOTORNE NAHRBTNE ŠKROPILNICE - REZERVNI DELI ... PRODAJA REZERVNIH DELOV BCS, ACME, LOMBARDINI, MAG... DEL. ČAS: VSAK DAN OD 7. DO 18. URE, OB SOBOTAH OD 7. DO 12. URE. §2 § u §3 iS KAVA BAR DRAGA KARDELJEV TRG 1 VELENJE NOVO • NOVO - NOVO - NAJNOVEJŠI IGRALNI AVTOMATI - NAJBOLJŠI PROGRAMI Z 90 % IZPLAČILOM • PRIJETEN AMBIENT SREČO LAHKO PREIZKUSITE TUDI NA: - MAGICH CARDU - BONUSU 5X5 - SADJU - JOLY CARDU DEL. CAS.: OD PETKA - SODOTE: OD 8. DO 23. URE, OB NEDELJAH OD 15. DO 23. URE VLJUDNO VABLJENI ! 16 ms čas ŠPORT 6. junija 1996 Rudar - Biostart Publikum 0:0 Ni bilo pravega veselja Kar malce razočarani so ljubitelji nogometa v Velenju v nedeljo zapuščali Rudarjeve tribune. Pričakovali so, da bodo za slovo videli zmago domačih, ali vsaj kakšen zadetek, skratka, pravi lokalni derbi. Pa ni bilo ne enega ne drugega. Tekmeca sta se razšla brez zadetkov, čeprav so priložnosti zanje bile na obeh straneh. Stje-pan Pranjič, igralec, ki ga po vsej verjetnosti v naslednji sezoni ne bomo več videli v zeleno-črnem dresu, je že v 3. minuti iz dobrega položaja poslal žogo mimo desne vratnice, samo pet minut pozneje, ki se lahko "opravičil" za zapravljeno stoodstotno priložnost, a je tokrat preveč okleval. Sicer pa, kot je dejal trener Borut Jarc: "Že v prvem polčasu bi lahko bilo srečanje odločeno po priložnostih, ki smo jih imeli in potem drugi polčas ne bi bil vprašljiv." V drugem delu so gostje bili ne le enakovreden tekmec, ampak so pet minut pred koncem celo imeli veliko priliko, da se vrnejo v Celje s tremi točkami, na Dabanovičevo srečo pa je Rak-ovič zadel desno vratnico. Edino, česar so se gledalci razveselili na tekmi, je bila 60. minuta, ko se je po poškodbi 10. marca v Novi Gorici znova vrnil na zeleno travnato površino stari kapetan Milan Žurman. Z neodločenim izidom so rudarji dokončno izgubili vse možnosti, da zaigrajo v pokalu In-tertoto, hkrati pa tudi izglede za visoko uvrstitev; seveda, če se ne bo zgodil v soboto čudež v Murski Soboti. Po porazu Maribora v Beltincih bi Velenjčani v primeru zmage še ostali v konkurenci za Evropo. Pa se zdi, da tudi vodstvo kluba ni več zagreto za tekmovanje v tem pokalu. Krivi so Italijani, ki so odpovedali sodelovanje v njem, to pa pomeni za predstavnika Slovenije, da bo le eno tekmo igral na svojem igrišču. Konec koncev pa bodo tudi nogometaši imeli štirirnajst dni pravega in zasluženega oddiha (za novo sezono se bodo začeli pripravljati 24. junija), glede na to, da so lani igrali takorekoč brez letnega počitka. RUDAR: Dabanovič, Bala-gič, Dema, Ratkovič, Žilnik, Silo, Hudarin, Pranjič (Doler), Cvikl (Žurman), Ekmečič, Šoštar (O-ba- zenski mali nogomet prvi turnir Atletske novice Stor 10.47 sek Peti, šesti, sedmi ali osmi? ERA Šmartno - Rudar (T) 3:0 (2:0) •■■■■»»■■■■•»»••■■■•■•K«*« Odlična pomlad Skale 96 Le še Vigo neporažen V Škalah so odigrali peti krog v 1. in šesti v 2. ligi malega nogometa. V obeh skupinah je neporažena le še ekipa Vigo v 1. ligi, ki ji tesno sledi Zlatorog Škale, zelo izenačene pa so ekipe v 2. ligi. Rezultati: 1. liga - S. krog: Mušketirji Cigrad-Mister X 2:5, Kamnoseštvo Kozjak-Mušketirji Cigler 2:3, Zlatorog Škale-Saloon Mins 2:1, Plešivec Rib. koča-KMN Fori Škale 1:6, Vigo-Tempo Florjan 9:2; vrstni red: 1. Vigo 10, 2. Zlatorog Škale 9, 3.Mister X 7, 4. KMN Fori Škale 6, 5. Kamnoseštvo Kozjak 4, 6. Saloon Mins 4, 7. Mušketirji Cigler 4, 8. Mušketirji Cigrad 4, 9. Tempo Florjan 2, 10. Plešivec Rib.koča 0. Druga liga - 6. krog: Club Duo-Kremenčkovi 2:3, Kalimero-TTG 2:3, Mins Saloon-Dekor Stropnik 0:5, Pizzeria Toplica-ŠK Cirkovce 1:3, Krokodilčki-Zavodnje 0:2, Avtopre-vozništvo Sovič - prosto; vrstni red: 1. Zavodnje 8, 2.TTG 7, 3, ŠK Cirkovce 7, 4. Kremenčkovi 7, 5. Avtoprevozništvo Sovič 6, 6. Dekor Stropnik 6, 7. Kalimero 5, 8. Pizzeria Toplica 5, 9. Club Duo 4, 10. Krokodilčki 4, 11. Mins Saloon 1. Nogometaši ERE so z zadnjim nastopom pred domačimi gledalci uspešno sklenili pomladansko sezono. S Trboveljčani so opravili rutinsko in brez večjih težav zmagali. Ze začetek tekme je bil v znamenju domačinov, ko so Meša-novič, Mašič in Hodžar zapravili vsak svojo priliko. V 28. minuti je Mešanovič preigral dva gostujoča branilca, podala nazajdo Purga, ki je z odličnim strelom s 25 metrov zadel mrežo. Le štiri minute kasneje je bil Mešanovič spet v glavni vlogi. Tik ob črti je preigral tri branilce in lepo podal pred vrata in Hodžar je s 7 metrov lepo zadel. Po tem vodstvu so domači zaigrali malo manj zavzeto in do daha so prišli tudi gostje. V zadnjih dveh minutah so imeli lepi priliki, ki pa jih na srečo domačinov niso izkoristili. Začetek drugega polčasa je bil zelo razburljiv. Gostje so zaigrali bolj napadalno in v 48. minuti zadeli prečko, kar je prebudilo domačine. V 55. minuti je za domače zadel prečko Purg, odbito žogo streljal z glavo, vendar je bil vratar na mestu. V 56. minuti je Mešanovič kronal svojo odličo igro z zadetkom, ko je ušel obrambi in dosegel končni izid. Po tem zadetku se je igra umirila, pred koncem srečanja pa je Purg zadel vratnico, svojih prilik pa nista izkoristila šde Podgoršek in Mešanovič. V zadnjem krogu bodo igralci ERE Šmartno gostovali v Mariboru pri Železničarju. ERA ŠMARTNO: Kališek, Štefančič, Irman, Polovšak, Bula-jič, Purg, Mašič (Kern), Grobelšek, Mešanovič, Fajdiga (Stojko), Hodžar (Podgoršek). mjanko Gorlčnlk Organizator Atletskega pokala Slovenije je bilo tokrat AD Štajerska iz Maribora. Kljub dotrajanim atletskim napravam je tekma nudila pravi užitek številnim gledalcem, ki so se zbrali na tribunah atletskega stadiona. Razen Britte Bilač je bila na finalu zbrana vsa slovenska atletska elita. Bili smo priča nekaterim dosežkom svetovnega nivoja. Bu-kovčeva je 100 m z ovirami pretekla v 12.75 sekunde, kar je drugi njen najboljši rezultat, Cankar je skočil v daljavo 790 cm, Perčeva in Bisarjeva sta 100 m pretekli v 11.33 in 11.37 sekunde, Sestak 400 m v 46.55 sekunde. Prav gotovo lahko ob bok tem dosežkom postavimo tudi rezultat moškega šprinta na 100 m. Mladi velenjski atlet Marko Štor je tokrat z nekoliko preveliko pomočjo vetra tekel celo daleč pod najboljšim dosežkom vseh časov v teku na 100 m v Sloveniji. Svojo zmago je kronal z odličnim dosežkom 10.47 sekunde in s tem potrdil svojo o-dlično pripravljenost. Od velenjskih finalistov je na zmagovalne stopničke stopil še Janko Podgoršek. Dosegel je 2. mesto v teku na 1500 m. Jolanda Steblovnik je bila peta na 400 m, šesti Sergej Šalamon -ravno tako na 400 m in peta okrnjena moška štafeta 4x100 m v postavi Janžovnik, Resnik, Poles, Šalamon. • Sedaj čaka atlete še drugi finalni dan, to soboto v Novi Gorici, kjer ciljajo velenjski atleti še višje, saj jih bo več teklo "svoje" discipline. Jolanda Steblovnik 800 m, Sergej Šalamon in Peter Poles 400 m z ovirami, Janko Podgoršek pa 3000 stipl. ■B. Šalamon V Šoštanju Slovenija - Jugoslavija Košarkarski klub Elektra bo od 10. do 15. junija gostil slovensko košarkarsko reprezentanco igralcev do 22 let Mlada reprezentanca se bo pripravljala na evropsko prvenstvo, ki bo od 30. junija do 7. julija v Turčiji. Med pripravami bodo slovenski košarkarji odigrali tudi prijateljsko tekmo z reprezentanco Jugoslavije, prav tako do 22 let. Tekma bo v petek, 14. junija, v šoštanjski športni dvorani pa jo bodo pričeli ob 19.00. To bo prva uradna tekma reprezentance Jugoslavije v Sloveniji. ■ Namizni tenis m m Nogometašice Škal, lanske državne prvakinje, so na dobri poti, da tudi letos ponovijo ta naslov. Na prvem turnirju od štirih na igrišču pri osnovni šoli v Škalah so bile namreč najboljše. Nastopilo je devet ekip, v finalni del pa so se uvrstile Pande Maribor, Elektro Rogič Ljubljana, Novošped Maribor in Škale. Rezultati - polfinale: Škale-Pande 1:0, E.Rogič-Novošped 2:1; za 3. mesto: Novošped-Pande 1:0; za 1. mesto: Škale-Elektro Rogič 1:0. Konjeniški šport V soboto in nedeljo je bil na letališču v Slovenj Gradcu dvodnevni turnir v preskakovanju zaprek. Na turnirjih v tem času nastopa veliko jahačev iz vseh slovenskih klubov, saj se pripravljajo na državno prvenstvo, ki bo v začetku julija v Velenju. Med preko 100 jahači so velenjski predstavniki dosegli vrsto prvih in drugih odličnih mest, poglejmo najboljše uvrstitve: Sobota - A0,0,80 m: Aleš Pevec (Okser Senna) in Maja Kosi (Whis-ky in Felleg) sta opravila brez kazenskih točk; A1,1,00 m: brez kazenskih točk Valerija Pirmanšek (Moreš) in Aleš Pevec (Okser Senna); A2, 1,10 m: 1. Špela Jereb (Aktion), 2. Matjaž Čik (Dublin), 3. Urša Zagožen (Interdent Quebrador), 4. Lovro Blatnik (Saturn), 6. Aleš Pevec (Ef- fol Melody), 8. Matjaž Čik (Robin); L, 1,20 m: 2. Maja Novak (Okser Gitano), 4. Matjaž Čik (Robin), 9. Lovro Blatnik (Saturn); nedelja - A0, 0,80 m: brez kazenskih točk Maja Kosi (Felleg in Whisky) in Aleš Pevec (Effol Goldstern in Balaton); A1, 1,00 m: brez kazenskih točk Maja Kosi (Whisky), Aleš Pevec (Effol Goldstern) in Mojca Sedminek (Effol Paco); A2,1,10 m: 4. Lovro Blatnik (Saturn), 7. Aleš Pevec (Sirius); L, lov na točke: 1. Maja Novak (Okser Gitano), 10. Lovro Blatnik (Saturn), 12. Aleš Pevec (Effol Kenboy), 13. Valerija Pirmanšek (Moreš), 15. Primož Rifelj (Duk de Normandi). Prvič na jakostni lestvici V soboto, 1. junija, je bil v 20' "14>> 3" mest0 Pa Je osvojU Ljubljani 2. TOP turnir za pionirje, kar je tudi zadnje uradno tekmovanje v Sloveniji v tej sezoni za to konkurenco. Igralec Ere Damijan Vodušek se je domov vrnil s srebrnim odli-čjem in z novo osvojenimi 100 točkami. Na jakostni lestvici je z osvojenimi 801 točkami na končnem 1. mestu pred Koš-čakom (727) in Jagrom (633). Na finalni tekmi je izgubil z reprezentančnim kolegom Juretom Koščakom (M. Sobota) 0:2 (- Toniaž Jager (Ilirija). Vsi trije so včeraj odpotovali na mednarodno prvenstvo Pol jske v Wladislawowo pri Gdan sku, kjer bodo pod vodstvom Ed varda Vecka nabirali izkušnje, saj bo omenjena trojica zastopala Slovenijo na Evropskem pionirskem prvenstvu, ki bo od 5. do 14. julija v češkem mestu Frydek Mistek. Na TOP turniju za pionirke je v Lugatcu nastopila Saša Ko-privec in osvojila 20. mesto. Tenis Vse bliže naslovu absolutnega prvaka ituidf NK RUDAR VELENJE V;J* ' Vijv * .L.x\\isv NAJVKtM IN HUUUS* KAifUBM IGRA tlfiUU NAPOVED REZULTATA Mura: Rudar NK RUDAR VELENJE vji* L v ! V:' VJL W NUVBtM « NjUBALJIA UHU1M MBA IWIU NAPOVED REZULTATA Mura: Rudar Cena stavnega lističa je 200 SIT. Pravilen rezultat prinaša 3 točke, pravilen tip pa 1 točko. Točke se seštevajo. Število stavnih lističev in vplačanih stav ni omejeno. DOBIČEK OD NAGRADNE IGRE IE NAMENJEN FINANCIRANJU MLADINSKE, KADETSKE IN PIONIRSKE SELEKCIJE NK RUDAR. KIA MOTORS Ime in priimek, naslov (izpolni čitljivo) Pretekli konec tedna je bil zelo uspešen za obe moški ekipi ŠTK. Prava ekipa, okrepljena z igralci Merkur Protenexa, je dosegla dve pomembni zmagi in s tem osvojila prvo mesto pred zaključnim tekmovanjem. najprej je doma premagala ŽTK Maribor s 5:4, nato pa z enakim rezultatom še lanskega prvaka Slovana v Ljubljani. Razveseljivo je, da je na zadnjem srečanju igral tudi najboljši domači igralec Denis Topčič, ki trenutno študira v Ameriki. Prav tako lep uspeh je dosegla tudi druga ekaipa STK v 3. ligi. V zadnjih dveh srečanjih je premagala celjski Cetis s 5:0, nato pa še Ravne s 4:1. Ekipa je bila v tej ligi premočna, saj je na vseh srečanjih izgubila en sam niz in se s tem pridružila prvi ekipi, ki je tudi tekmovanje sklenila brez poraza. Za osvojitev naslova absolutnega prvaka čaka prvo ekipo ŠTK sredi septembra še končnica prvenstva, v katerega so se poleg nje uvrstili še Soča Ljubljana, Branik Maribor in Slovan Ljubljana. Ekipa ŠTK bo najprej igrala s Slovanom in nato s Sočo. V končnici bo igrala tudi dru- ga ekipa, ki za napredovanje v 2. ligo potrebuje dve zmagi. Ženski del tekmovanja zaradi preloženih tekem še ni sklenjen, Velenjčanke pa so z 1:2 izgubile z ekipo HIT Ljubljana. • Tudi najmlajši so se dobro odrezali na regijskem turnirju v Celju, kjer je nastopilo 70 dečkov in deklic. Dečki so igrali v sedmih skupinah vsak z vsakim. V najmočnejši skupini je zmagal Jo-vanovič, v peti Verlič in v sedmi Bizjak, vsi STK. Deklice so nastopile v šestih skupinah. V najmočnejši je zmagala Koloničeva (ŠTK), v drugi pa Britovškova (AS). mA.B. Zadnje žrebanje nagrad GRE - GOR (35. in 36. kolo, 6. krog) in zaključno žrebanje za glavne nagrade bo v sredo, 12. junija ob 18.30 uri na tribuni štadiona. Pred žrebanjem bo ob 17. uri tekma med vodstvom Rudarja in Knapi. Vabljeni! 6. junija 1996 ŠPORT iN REKREACIJA im 17 Prijave za Navigo 96 sklenjene 522 tekmovalcev iz 30 držav Organizacijski odbor za pripravo svetovnega prvenstva v radijsko vodenih modelčnih motornih čolnov Naviga 96, ki bo v začetku avgusta na območju Turistično-rekreacijskega centra Jazero v Velenju, nam je že lahko postregel z nekaj novimi podatki. Predsednik častnega organizacijskega odbora Navige 96 bo Jožef Školč. Sodelovanje na svetovnem prvenstvu pa je najavilo 522 tekmovalcev iz 30 držav. Prijavljene so nekatere zelo zanimive ekipe, med njimi Honkong s 7 udeleženci, Kitajska z 19, Argentina s 7 tekmovalci, iz Anglije jih bo prišlo 31, iz Ukrajine 26, Francije 25, iz Južne Afrike 12 ... V organizacijskem odboru so zelo zadovojni s številom prijav, saj to obenem pomeni, da bo Velenje od 1. do 12. avgusta gostilo več kot 700 državljanov celega sveta, tekmovalci bodo v Velenje prišli s spremljevalci. Organizatorji so imeli doslej še največ dela s tem, da so poiskali nočitvene zmogljivosti za vse tekmovalce in spremljevalce. Tekmovanja ob Velenjskem jezeru bodo potekala vsak dan, vsak drugi dan pa sponzorske tekme, ki so tokrat novost. V času svetovnega prvenstva se bo v Šaleški dolini zvrstilo več prireditev, med njimi 10. avgusta Velenjska noč. ■ Milena Krstič - Planine Invalidski šport Odlični dosežki Plavanje Tina in Petra zmagali v Krškem Preteklo soboto in nedeljo je Plavalni klub Vitacel Celulozar v Krškem organiziral mednarodni plavalni miting. Tekmovanje je potekalo v kadetski, mladinski in absolutni konkurenci. Med 210 tekmovalci iz Hrvaške in Slovenije je nastopilo tudi 15 velenjskih plavalcev. Njihov nastop je bil uspešen, saj so skupaj osvojili 2 prvi, 4 druga in 3 tretja mesta. Zmagali sta Tina Pandža (čeprav dve leti mlajša) v disciplini 200 m hrbtno med ka-detinjami in Petra Pandža v disciplini 200 m hrbtno med mladinkami. Izkazal se je tudi Jure Primožič z dvema drugima mestoma v mladinski konkurenci. Rezultati - Kadetinje -100 m hrbtno: 2. Tina Pandža 1:17.48; 200 m hrbtno: 1. Tina Pandža 2:45.31; 100 m delfin: 4. Tina Lokostrelstvo uiiiiiieii Znova izjemne uvrstitve V nedeljo je bil v Lenartu turnir za slovenski pokal v disciplini 900 krogov, obenem pa so podelili priznanja za slovenski pokal in pokal Kamo za leto 1995. Uvrstitve mozirskih lokostrelcev - ačlaneice: 1. Jožica Emeršič, 2. Bernarda Zemljak; člani: 4. Roman Krničnik; mladinci: 1. Sašo Emeršič; kadeti: 1. Grega Emeršič, 2. Sebastjan Finkšt; pri veteranih je zmagal Dušan Perhač z novim državnim rekordom. Priznanja za leto 1995 so prejeli- članice: Bernarda Zemljak za prvi mesti v slovenskem pokalu in Kamo polcalu, Jožica Emeršič za 2. mesto v SP in 3. v KP; ačlani: Dušan perhač za 3. mesto v SP in Štefan Ošep za 3. mesto v SP; mladinci: Sašo Emeršič za prvi mesti v SP in KP, Grega Emeršič za 2. mesto v KP; kadeti: Grega Emeršič za 1. mesto v SP. Bernarda Zemljak in Grega Emeršič sta osvojila še najvišja naslova "naj športnik," ki jih bodo še podelili. Začetek nove skakalne sezone iliiti(iiiii(ii»eiiii(i Nad sto skakalcev S sobotnimi in nedeljskimi skoki v različnih starostnih skupinagh so domači smučarsko-skaklni delavci odprli novo tekmovalno sezono, ki bo tudi letos vrhunec dosegla s tako imenovanim Ski Jump-ing Challengerjem oziroma na tekmo na izločanje in z nočno tekmo za tradicionalno rudarsko svetilko konec tega meseca. Na otvoritveni prireditvi za pokal mesta Velenje so se skakalci dobro odrezali, gledalci pa so videli tudi tudi dolg skok člana domačega kluba Marka Zorka. Skočil je 55,5 metra, kolikor znaša rekord skakalnice (K 55) Primoža Peterke, vendar je pri tem podrsal. Nastopilo je 112 tekmovalcev iz trinajstih klubov. Pokale sta najboljšim podelila predstavnik domačega kluba Jože Ograjenšek in Planiške šole Andrej Tomin. Rezultati - dečki do 9 let. 1. Tadič (Ljubno BTC), 2. Saboljev (Planica), 3. Lednik (Velenje), 4. Tepeš (Dolomiti), 5. Mandl (Šmartno na Pohorju); dečki do 11 let: 1. Smagaj, 2. Škoflek (oba Velenje), 3. Likar (Mislinja, 4. Jurjevec (Ljubno BTC), 5.Čutuk (Velenje); dečki do 13 let: 1. Perše, 2. Klemenčič (oba Velenje), 3. Juvan (Ljubno BTC), 4. Lamešič (Velenje), 5. Sajevic (Dolomiti); dečki do 15 let: 1.Albreht (Alpina), 2. Kočnik, 3. Globačnik (oba Velenje), 4. Cvetko (Ihan), 5. Bilban (Dolomiti); mladinci do 16 let: 1. Zorko (Velenje), 2. Oblak (Alpina), 3. Andrej (Ljubno BTC); mladinci do 18 let: l.Hriberšek (Velenje), 2. Stanonik, 3. Oblak, 4. Šturm (vsi Alpina), 5. Adamič (Velenje); člani: 1. Jerman, 2. Kolenc, 3. Čeh, 4. Kaligaro (vsi Velenje), 5. Eniko (Alpina). B Pandža 1:22.39; 100 m prsno: 8. Mojca Kukovič 1:33.76. Kadeti - 100 m prosto: 6. Marjan Knez 1:02.66, 6. Peter Rovšnik 1:04.13; 400 m prosto: 9. Ivan Vrhnjak 4:58.21; 100 m hrbtno: 3. Nenad Šikman 1:14.34; 200 m hrbtno: 4. Nenad Šikman 2:38.49; 100 m delfin: 5. Bojan Knez 1:12.70. Mladinke -100 m hrbtno: 2. Petra Pandža 1:19.16; 200 m hrbtno: 1. Petra Pandža 2:45.69; 100 m prsno: 6. Mateja Udovičič 1:26.89, 8. Anja Jandrok 1:29.85. Mladinci - 100 m prosto: 3. Mario Petras 1:00.45; 400 m prosto: 2. Jure Primožič 4:30.03; 100 m hrbtno: 3. Mario Petras 1:13.54; 200 m delfin: 2. Jure Primožič 2:27.18. m Marko Primožič o hribih in dolinah Srečanje planincev TRC Jezero 15. junij - dan odprtih vrat Za soboto, 15. junija, TRC Jezero pripravlja "dan odprtih vrat". To bo dan turnirjev v tenisu, malem nogometu, beach wolleyu in košarki, bo dan olimpijskega teka, hokeja na rolkah, mini golfa, eksibicijske vožnje s katamaranom, surfanja po Velenjskem jezeru, rekreacijskega jahanja. To bo dan dobre volje, pijače in hrane. TRC Jezero bo 15. junija odprl svoja vrata brezplačno že ob 9. uri. Vabljeni vsi ljubitelji, športa, zabave, rekreacije in seveda dobre in zdrave hrane. ■ Na grebenskem prelazu Paš-kega Kozjaka stoji poleg starodavne cerkve sv. Jošta šola in v neposredni bližini na ploščati skali oznaka, ki planinca po greben-ski poti v slabe pol ure pripelje na Basališče, več kilometrov dolg koritu podoben neokrnjen travnati svet, ki mu še tako dobro nabrušena kosa težko pride do živega. Tukaj spomladi cveti en-cijan, med drugo svetovno vojno pa so sem zavezniki s padali odmetavali vojaški material za partizane. Med prebivalci Paškega Kozjaka še danes živi legenda o gospodarju, ki je dobremu koscu obljubil živinče, če od sončnega vzhoda do zahoda prekosi Basališče. Kosec se je lotil košnje, saj nagrada za tiste čase ni bila ravno majhna. Ko se je proti večeru že skoraj prekosil do konca, se je od izčrpanosti zgrudil in umrl. Na tem svetu planinci iz Vitanja vsako leto pripravijo planinsko srečanje. Letošnjega, že petnajstega po vrsti, se je v povsem poletnem dopoldnevu minule nedelje udeležilo več kot 700 ljubiteljev narave. Organizator je tudi to prireditev solidno izpeljal. V kulturnem programu so med drugim nastopili: znani rogisti iz Nove Cerkve, moški pevski zbor iz Vitanja in učenci tamkajšnje osnovne šole. Tudi na tem srečanju organizator nagrajuje večkratne udeležence. Bilo je nekaj takih, ki so za desetkratno udeležbo prejeli lep unikaten spo-minček oziroma spominček za udeležbo na vseh pohodih. Med njimi je bil tudi Oto Samec, pobudnik tega planinskega shoda. Ves zadovoljen je povedal: "Kot velik ljubitelj tega neokrnjenega sveta tukaj pod Ojstrico sem želel sem pripeljati tudi druge. Obenem pa sem želel, da kot na novo ustanovljeno društvo tudi na ta način pridemo iz anonimnosti. Ne morem vam povedati, kako sem danes vesel, da je moja takratna pobuda padla na tako plodna tla. Pa še nekaj me veseli. Da sem se lahko udeležil vseh 15 pohodov." ■ M. H. Streljanje * m m ss » ss m Tudi upokojenke so se izkazale Na državnem strelskem prvenstvu za upokojence v Ljubljani so se izkazali tudi Velenjčani. V ženski ekipni konkurenci je Velenjčankam pripadlo 3. mesto s 451 krogi, zmagale so Ljubljančanke s 475 krogi. Za velenjsko ekipo so nastreljale: Jehart 163, Mogilnički 156, Razbornik 132 krogov. V posamezni uvrstitvi je Velenjčanka Kristina Jehart osvojila srebrno medaljo, Mogil-ničkijeva pa je bila četrta. Moška ekipa Velenja je os- vojila 5. mesto s 654 krogi, zmagala je Gorenjska 695 pred Celjem 694 krogov. Za velenjsko ekipo so nastreljali: Rek 175, Mišja 163, Bauman 162, Orlačnik 154. Med posamezniki je Ve-lenjčanu Stanetu Reku pripadlo 5. mesto. V finalu strelskega prvenstva za Zlato puščico je Velenjčan Simon Veternik v konkurenci pi-štoljarjev osvojil 4. mesto s 563 krogi, zmagal je Konjičan Ljubič s 576 krogi. M F. Žučko 7. pohod na Smrekovec Vsem ljubiteljem tovrstne rekreacije se obeta še ena priložnost, in sicer to soboto, 8. junija. Planinska društva: Šoštanj, Črna, Mozirje, Mežica, Savinjski MDO planinskih društev vabijo na 7. tradicionalni pohod na Smrekovec - 1569 m. Start med 7. in 9. uro izpred gostišča Grebenšek. Brezplačni avtobusni prevoz na relaciji Velenje-Grebenšek ob 7. uri s postankom na vsaki avtobusni postaji. Povratek Grebenšek-Velenje ob 20. uri. Pokrovitelj pohoda je Gorenje Servis. Telekomov informacijsko prodajni center v Velenju Športniki MDI so bili pretekli teden zelo uspešni na dveh državnih prvenstvih in na srečanju v Zagrebu. Na 5. državnem prvenstvu v namiznem tenisu v Ljubljani so zasedli skoraj vsa najboljša mesta. Jolanda Belavič je zmagala pri ženskah, pri moških (kategorija NT 7) je bil najboljši Tone Leber, drugi je bil Janko Novak, v skupini invalidov z lažjo telesno poškodbo pa je bil dragi Stane Koren. Na državno prvenstvo v kegljanju se je po regijskih tekmovanjih uvrstilo osem igralcev MDI Velenje. V kategoriji E 1 je zmagal Stanislav Kožuh, Radiša Džordževič je bil tretji, kot najstarejši udeleženec pa se je izkazal tudi 349 podrtimi keglji; v kategoriji am-putirancev zgornjih okončin je bil Teufik Šehič tretji; prav tako tretji je bil v kategoriji lažjih telesnih poškodb Mile Matič, za ekipo MDI Velenje pa so uspešno nastopali še Silvo Pirečnik ter oče in sin Ivo Žnidar st. in Ivo Žnidar ml. Skupina 35 invalidov je zadnjo soboto v maju na povabilo Zveze delovnih invalidov Zagreb uspešno gostovala v tem mestu. V športnem delu srečanja so tekmovalci MDI Velenje zmagali v šahu, namiznem tenisu in pikadu, gostitelji so bili boljši v kegljanju-in streljanju, skupna zmaga je torej s 3.2 pripadla MDI Velenje. mE. Centrih pri nas si boste ogledali in izbrali: - telefonske aparate - telefonske tajnice - telefakse - hišne centrale priznanih blagovnih znamk z atesti (SIEMENS, CANON-AVTOTEHNA, LE TEHNIKA, BOSH-TELENORMA, PANASONIC, ISKRA STI) - inštalacijski material - Telefonski imenik Slovenije - čip telefonske kartice in dobili vse informacije o: - možnostih za pridobitev telefonskega priključka - vrstah telekomunikacijskih storitev - cenah in prodajnih pogojih - reklamcijah TK računov - servisiranju TK naprav Sprejemamo vplačila TK računov AKCIJA telefonski aparati ISKRA STI - 15% popust tudi v informacijsko prodajnem centru v Celju na Lavi Telekomov informacijsko prodajni center Velenje, Kidričeva 2a - tel: 063 861 444, informacijski telefon: 063 861 335 — odprto: pon. - pet. 8.00-16.°°, sobota zaprto Da bi vam skrajšali pot Telekom Slovenije w Nacionalni operater telekomunikacij 18 KAK VAS OBVEŠČEVALEC 6. junija 1996 DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 6. junija - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dr. Mijin in dr. Rus Petek, 7. junija - dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dr. Kozorog in dr. Kočevar Soboto, 8. junija in nedeljo 9. junija - dežurni dr. Friškovec in dr. Kozorog Ponedeljek, 10. junija - dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dežurni dr. Slavič in dr. Lazar Torek, 11. junija - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dr. V.Renko in dr. Uifcanc Sredo, 12. junija - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar Zobozdravstvo: Nedeljo, 9. junija - dr. Ranko Bakulič v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 7. junija do 14. junija - Franc Blatnik, dr.vet.med., Stanetova 47, Velenje, mobitel 0609/618-117. TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 27. maja do 2. junija 1996 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 31.5. AMP Topolšica 160 mikro-g/m3 AMPZavodnje 140 MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOUA MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE SO, od 27. maja do 2. ]unija1996 | mn. 5. g26. s. nn. s. ■ao.». mu. t. di.s. .2.6. | GIBANJE PREBIVALSTVA NOVO! V BACCHUSU! UGODNO! EKSKLUZIVNO OTOK PAG Upravna enota Velenje Poroke: Boštjan Jerovšek, Hrastovec št. 51/a in Jelka Grudnik, Hrastovec št. 51/a; Franc Rosec, Lokovica št. 144 in Nina Perovec, Lokovica št. 16/a. Smrti: Alojzij Hiršelj, roj. 1923, Močilno št. 2, Radeče; Ferdinand Pogorelčnik, roj. 1913, Slovenj Gradec, Pod gradom št. 52; Pavel Berložnik, roj. 1924, Velenje, Kersnikova c.št. 12; Frančiška Verdel, roj. 1908, Luče št. 119; Ivan Košar, roj. 1919, Šoštanj, Aškerčeva c.št. 5/b; Sulejman Majkovič, roj. 1937, Celje, Gosposka ulit. 17; Marija Labič, roj. 1922, Latkova vas št. 3. Upravna enota Žalec Poroke: Drago Pikel, Jeronim in Renata Miklaužič, Tabor; Roman Tkavc, Železno in Klementina Veber, Pernovo; Milan Lobnikar, Marija Reka in Monika Sorlčan, Prebold. Smrti: Franc Mahor, star 75 let, Parižlje št. 26; Franc Štamol, star 83 let, Dobriša vas 3/b; Jožefa Javšnik, stara 81 let, Celje, Trubarjeva 53/b; Vincenc Tašker, star 55 let, Breg pri Polzeli št. 41/c; Maks Verdelak, star 66 let, Maribor, Istrska 25; Ivan Dobovičnik, star 57 let, Breg pri Polzeli št. 17; janež Teržan, star 74 let, upok., Podlog v Sav. dolini 29; Martin Prislan, star 67 let, Parižlje št. 29. Upravna enota Mozirje Poroke: Matjaž Hribernik, 1967, Ločica 84 A in Aleksandra Marko, 1971, Polzela 207; Jože Zlatinšek, 1957, Mozirje, Savinjska cesta 51 in Neža Korošec, 1961, Lepa Njiva 47; Viljem Bolha, 1956, Kavče 54 in Tatjana Žer-doner, 1962, Rečica ob Savinji 126; Edvard Vrtačnik, 1970, Ljubno ob Savinji, Podter 17 in Karolina Zagožen Grudnik, 1972, Ljubno ob Savinji, Podter 17. Smrti: Peter Piki, 1931, Varpolje 20; Marija Mlakar, 1909, Mozirje, Na Tratah 5; Martin Prodnik, 1931, Robanov kot 22; Marija Kaker, 1918, Podvolovljek 32. KINO... DOM KULTURE VELENJE Petek, 31.5. ob 22.30 uri - pred-premiera! OČE MOJE NEVESTE 2 - komedija Režija: Charles Shyer Vloge: Steve Martin George Banks je končno zadovoljen. Dobro je poročil hčerko Annie, žena Nina ga še vedno ljubi, sin uspešno odrašča, hiša je plačana, torej ima vse vajeti v svojih rokah. Potem pa se vse obrne na glavo. Annie in Bryan sporočita, da pričakujeta naraščaj, kmalu zatem pa ima zanj isto presenečenje še žena. Kaj zdaj? Počuti se premlad za dedka in prestar za očeta... Sobota, 8.6. ob 2o. uri Nedelja, 9.6. ob 19. uri SMRTONOSNI SPOPAD - akcijsko pustolovski film Režija. Paul Anderson Vloge: Linden Ashby, Cary Hiroyuki Tagavva Najodličnejši bojevniki Zemlje se znajdejo pred odločilnim poslanstvom. Zlobni čarodej Shang Tsung je namreč na velikem turnirju Mortal Kombat, ki se odvija enkrat na generacijo, že devetkrat zapored premagal umrijive zemeljske nasprotnike. Če mu to uspe še desetič, bo na Zemlji za vedno zavladalo razdejanje in zlo, kakršno vlada v Onstranu, kraljevstvu zlobnih bitij. Usoda planeta je odvisna od treh smrtnikov, ki jih mogočni bog bliska in zaščitnik zemeljskega kraljestva, Ryden, popelje v boj in jih pripravi do tega, da v sebi odkrijejo moč, ki jo potrebujejo za spopad z navidez nepremagljivimi sovražniki. Računalniška igra Mortal Kombat torej tudi na filmul Film odlikujejo izjemni specialni efekti! Ponedeljek, 10.6. ob 20. uri NEKOČ IN ZDAJ - romantična, komedija Režija: Lesli Linka Glatter Vloge: Christina Ricci in Rosie 0'Donnell, Thora Birch in Melanie Griffith, Gaby Hoffman in Demi Moore, Ashleigh Aston Moore in Rita VVilson... Za štiri samosvoje ženske, ki so odraščale v mestu Shelby soočenje s preteklostjo pomeni vrnitev v poletje 1970, ki je bilo zanje nekaj čisto posebnega. To je bil čas mladostne vihravosti, klicanja duhov na pokopališču, podloženih modrčkov in najzaupnejših pogovorov med neločljivimi prijateljicami, ki so dopolnile 12 let. To je bilo leto, ko so prvič videle fante nage in ko so se zaobljubile, da bodo druga drugi vedno pomagale, pa naj se zgodi karkoli in kjerkoli v svetu. In ko se po dolgem času spet dobijo skupaj kot uspešne ženske, se skupaj z njimi preselimo v leto 1970 in skozi štiri 12-letne deklice spoznamo štiri odrasle ženske, ki imajo sedaj tako malo skupnega, da je težko verjeti trdni vezi, ki se je spletla med njimi. Film je nostalgična in zabavna pripoved o tem, kako eno poletje za vedno zaznamuje življenje štirih glavnih junakinj, vzdušje sedemdesetih let pa pomaga pričarati tudi glasbene uspešnice The Jackson Five, Diane Ross, The Monkies, The Arcies in drugih nepozabnih skupin takratnega časa. KINO ŠOŠTANJ Petek, 7.6. ob 20. uri SMRTONOSNI SPOPAD - pustolovsko akcijski film Torek, 11.6. ob 18. uri NEKOČ IN ZDAJ - romantična komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 9.6. ob 15.30 uri SMRTONOSNI SPOPAD - akcijsko pustolovski film Torek, 11.6. ob 20. uri NEKOČ IN ZDAJ - romantična komedija Naslednji filmi: Porotnica, Sabrina, Joči, ljubljena dežela, Ptičja kletka, Oče moje neveste 2, Osumljenih pet, Zadnji ples, Posnemovalec. Rezervacije vstopnic vsak delovnik samo na št. Kina Velenje 856-384 od 8. do 14. ure! TURISTIČNA AGENCIJA NOVAUA - PAG KAMP STRAŠKO KAMP ŠIMUNI APARTMAJI SOBE OBRTNA CONA PAKA (GOSTIŠČE BACCHUS) tel.: 063/852-611 UGODNI POPUSTI V TRGOVINAH, RESTAVRACIJAH, DISKOTEKAH L2 RS aFl nii Ig Simona Blatnika 11 (1. nadstropje Interevrope) Tel. 063/854-973, 854-967 PONUDBA MESECA: bela tehnika Gorenje (hladilniki, štedilniki, pralni stroji...) z manjšimi lepotnimi napakami - PO OBČUTNO NIŽJIH CENAH! I UGODNI POGO* IINAK UPA! I SRC Selo Velenje Tel.: 063/852-781, 853-250 Ce gradite ali vi n S lor obnavljate - kupujte ■ iz prave roke! - cement -apno - modul opeka - parket lamelni hrast - kotne letve hrast - strešna okna - podstrešne stopnice - vhodna vrata hrast - steklene prizme - žičniki - keramika Rondine Cene 640,00 350,00 73,00 (za AT) 1.661,00 150,00 31.349,00 22.440,00 87.340,00 284,90 117,60 - znižanje do 25% so maloprodajne! VSE ZA GRADNJO NA ENEM MESTU VINSTOR VELENJE Poleg naštetih cen Vam nudimo ves ostali gradbeni in inštalacijski material, barve, lake, lepila... Izkoristite možnost nakupa na VEČ ČEKOV, kartice in GOTOVINSKE POPUSTE od 5 do 10%. Pri nakupu nad 100.000,00 SIT Vam blago prezplačno dostavimo. NEMOGOČE JE MOGOČE! IUIII0 V K 11 X JII ČETRTEK, 6.JUNUA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 7. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2 x 12 umazanih vmes ob 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Zanimivosti z Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 8. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 17.00 Kviz Trinajstica; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 9. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 10. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00107,8 Avtomoto her-cov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30DJtime; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 11. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pazapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 12. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; Nasveti strokovnjaka-pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; Smo firma zjasno strategijo in trdo zastavljenimi cilji postati prvi izvajalec projektov v energetiki in industriji na področju obnove in novogradnje sistemov. V kolikor vam je to dovolj velik izziv in se želite pridružiti mladim inženirskim kadrom ter prisluhniti modrosti že izkušenih kadrov, je to za vas velika priložnost. IŠČEMO 1. DVA DIPLOMIRANA INŽENIRJA ELEKTRO - SMER ENERGETIKA (lahko pripravnika) 2. ENEGA INŽENIRJA ELEKTRO - SMER ENERGETIKA (labko pripravnik) Kandidati bodo lahko svoje znanje izkazali na področju projektiranja ter se ob pomoči tujih strokovnjakov usposobili za vodenje montaže visokonapetostnih strojev. Veseli bomo vašega odziva, posebej zato, ker bomo z novimi močmi lažje sledili zastavljenim ciljem. Prijave s pisnimi dokazili nam pošljite v roku 15 dni na naslov: ESO Montaža d.o.o., Kadrovska služba, Preloška 1,3320 Velenje. KER NAM ZAUPA/O NAJVEČJI, NAM ZAUPAJTE TUDI VI. ID.DS., d.o.o. Velenje Simona Blatnika 1 tel. 853 164 Pri nas imamo originalno KANADSKO TEGOLO v vseh izvedbah, v vseh barvah, na poliestrski in kartonski osnovi po veleprodajni ceni le 842 SIT/m2 Zelo ugoden je tudi nakup ARMSTRONG STROPOV po 1.514 sit/m2 in PROGRAMA KNAUF za suhomontažno gradnjo! IfŽELEZNINO DELTA V ŠOŠTANJU vabimo vse, ki gradite ali prenavljate dom k ugodnemu nakupu KANADSKE TEGOLE IN OSTALIH KRITIN, ARMSTRONG STROPOV in PROGRAMA KNAUF! Informacije po tet.: 881-049. . junija 1996 OBVESCEVALEC ■HMI KAK CAS 19 MALI OGLASI OBRAČALNIK TRAČNI ZA TRAKTOR širine 2230, puhalnik na kardan za traktor, nahrbtno motorno škropilnico, vse malo rabljeno, skoraj novo, ugodno prodam. Telefon 892-775, zvečer. BARVNI TV GORENJE, prodam za 40.000,00 sit. Telefon 881-019. TRAVNIK V LAZAH ob cesti Velenje, Šentilj dam v najem. Pustinek, Kavče 4, telefon 434-321 dopoldan ali 453-215 zvečer. ENAJST FUNKCIJSKO FITNES OPREMO, prodam. Stara je eno leto in zelo malo rabljena. Telefon 063-894-564. vseljivo kasneje. Telefon 853-189. TRAVNIK V LAZAH ob cesti Velenje -Šentilj dam v najem. Pustinek, Kavče 4, telefon 434-321 dopoldne ali 453-215 zvečer. SMREKOVE FOSNE, naravno sušene za mizarska dela, ugodno prodam. Telefon 852-996. REDNO ZAPOSLIM DELAVCA V AVTOPRALNICI. Telefon 856-834. VLOŽITE CERTIFIKAT IN DOBITE NAGRADO: likalnik ali radio. Možnost kredita. Telefon po 16. uri 062-221-106 ali 631-164 YUG0 45, letnik 90 in otroško kolo BMX mali. Cena po dogovoru. Telefon 063-861-210 od 20. do 21. ure. SIVEGA BIKCA, 150 kg težkega, prodamo. Telefon 895-231. INŠTRUIRAM MATEMATIKO. Telefon 858-041 zvečer. ŠKODO FAVORIT LX, letnik 1993/10, dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 063-894-564. VELENJE. Na sončni strani Gorice s pogledom na Velenje, ugodno prodam atraktivno cca. 300 m2 veliko hišo. Cena 320.000 DM. Informacije po 20. uri po telefonu 063-411-160 ali 0045-31-165-512. NOVI DOM, Trg mladosti 6, Velenje. Agencija za promet nepremičnin. Tel7Fax:063-856-899. PIŠČANCE 2 kg in purane za nadaljno rejo prodamo. Telefon 885-116. KUPIM MANJŠE STANOVANJE. Lahko vseljivo kasneje. Telefon 853-189. KOVINSKO CROMIRANO KONSTRUKCIJO za regale, dolžine 15 m in višine 3 m, prodam. Telefon 861-671. ODDAM SOBO V NAJEM. Telefon 882-509. INGOT VELENJE-AGENCIJA ZA PROMET NEPREMIČNIN. Telefon 063-854-733. R-5 CAMPUS, 5 vrat, letnik 93, reg. 97/4, rdeč, prodam. Telefon 893-558. TRAČNI OBRAČALNIK SIP 220 PRODAM. Ivan Dvornik, Lokovica 31, Šoštanj. KIA SPORTAGE MRI L-95, centr. zakl., radio, kljuka, kasko 5/97, prodam. Telefon 858-938. NUDIM INŠTRUKCIJE MATEMATIKE IN FIZIKE za osnovne in srednje šole. Telefon 856-801. V NAJEM ODDAM GOSTINSKI LOKAL v obratovanju in stanovanje. Samo resne pisne ponudbe pošljite na Naš čas, Foitova 10, s pripisom šifre:"Ugodno". KUPIM rabljeno kletko za kokoši. Telefon 882-802. PET TONSKE LISTNATE VZMETI 2 komada, za traktorsko prikolico, prodam. Telefon 882-883. 55-179. PARCELO ZA VIKEND PRODAMO. Informacije lopatnik 28. MOŠKI 46 let, si želi diskretno avanturico. Bodi istih želja, ostalo nepomembno. Šifra "Enaka". DAIHATSU CHARADE TS I.90, reg. do 97/3, prodamo. Telefon 852-839. DVOSOBNO STANOVANJE V CENTRU VELENJA PRODAMO. Telefon 852-839. R-19 RT 1,4 temno rdeče metal barve, 1.94/5, reg. do 97/5, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 853-649. BREJO TELICO FRIZIKO, 4 mesece, prodam za 130.000 sit. Telefon 857-219. ZASTAV0128, letnik 89, prodam. Telefon 851-525. MOTORNO KOSO TANAKA (z vrvico) prodam za 19.000 sit. Telefon 852-698. STAREJŠO HIŠO v Rečici ob Paki, prodam. Telefon 0602-42-517. HLADILNIK, zmrzovalno omaro in preproge, prodam. Telefon 851-091. MOŠKI 45 let, upokojen, išče žensko za skupno življeje. Šifra "Skupno življenje". MARIJA ŠPEGEL iz Mute obvešča, da bo v nedeljo, dne 9.6. prodajala mlade kokoši nesnice stare 6 mesecev in 3,5 meseca v Šaleku pri cerkvi od 8. do 8.30 ure. Telefon 0602-61-202. OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 0609-630-538. 126 P. letnik 1990, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 063-893-811. LITA PLATIŠČA ŠPORTNA, 4 kom, ugodno prodam. Telefon 893-063 zvečer. PRAŠIČA, 80 kg, prodam 250 sit/kg. Telefon 778-523. SOBNO POHIŠTVO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 881-054. KUPIM MANJŠE STANOVANJE. Lahko ORGANIZIRAM NAKUPOVALNE IZLETE za Italijo v Trst za Madžarsko na Lenti. Telefon 863-516, 853-081. PRAŠIČA 110 KG PRODAM. Telefon 882-402. KUPIM DVO ALI TRO SOBNO STANOVANJE V VELENJU. Telefon 855-450 dopoldan ali 858-545 popoldan od 16. ure dalje. V VELENJU ALI OKOLICI NAJAMEM SOBO ali garsonjero. Telefon 0602- UPOKOJENEC, VDOVEC, SITUIRAN, išče gospo staro 45 - 55 let. Šifra "o63". TRAVNIK V LAZAH ob cesti Velenje -Šentilj dam v najem. Pustinek, Kavče 4, Telefon 434-321 dopoldne ali 453-215 zvečer. HIŠO V DVOJČKU V CELJU (dvosobno stanovanje), vseljivo, centralna, telefon, prodam. Informacije po telefonu 26-825 zvečer. PUJSKE težke od 25-30 kg za oddojka ali nadaljno rejo prodam. Telefon 885-734. PREKLICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE na ime Velinka Pejčič, Koželjskega 3 Velenje. JUGO 55 PRODAM. Cena po dogovoru. Telefon 882-875. BIKCA SIVCA140 kg težkega prodam. Telefon 832-125. ZASTAV0101 Jetnik 86, prodam za 1000 dem in Opel Kadet, dobro ohranjen, prodam. Telefon 858-454. PUHALNIK ZA SENO, rabljen, kupim. Lahko brez elektromotorja. Telefon 720-309, popoldan. Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) Žalostni sporočamo, da nas je tragično zapustila MARJA ZAZULA (Ekonomistka) Našo sodelavko in prijateljico bomo ohranili v lepem spominu. Sodelavci in sodelavke Informatike, d.o.o., Velenje Zaman je bil ves boj, zaman bili vsi dnevi so trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, tasta, dedka, pradedka in prapradedka PAVLA BRLOŽNIKA 22.6.1908 - 27.5.1996 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Hvala dr. Stuparju, bolnišnicama Slovenj Gradec in Topolšica, gospodu Janku za opravljen pogrebni obred, gospodu Andreju Vrabiču za lepe besede slovesa, Lokoviškim pevcem, cerkvenemu pevskemu zboru, gospodu Hudobrezniku ml. za odigrano Tišino ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči v« njegovi! AVTOPREVOZNISTVO IN SERVISI d.d. VELENJE 3320 Velenje Rudarska 2d Telefon: (063) 859 107 Telefax: (063) 859 107 Od 16. maja Vas Vaša turistična agencija APS pričakuje v novih prostorih na Rudarski 2 (ob prizidku Veime) v Velenju. Ste se že odločili, kje boste preživeli letošnji dopust? Še vedno Vam ponujamo zanimive in cenovno ugodne aranžmaje za počitnice na slovenski obali, v Istri, Dalmaciji in tujini. HIT PONUDBA POLETJA - 1/4 APARTMAJI NA PAGU ZA 500 DEM. Priporočamo Vam tudi oddih v slovenskih zdraviliščih in gorah ter križarjenja in treking. Organiziramo izlete in potovanja za zaključene skupine po Sloveniji in tujini, posameznikom pa je na voljo široka paleta potovanj. V sklopu aranžmajev Vam ponujamo prevoze z modernimi turističnimi avtobusi, lahko pa Vam tudi posredujemo samo avtobusni prevoz. Če potrebujete letalsko karto, Vam jo priskrbimo v najkrajšem času. Posredujemo pri prodaji najugodnejših kart vseh letalskih družb. UGODNI PLAČILNI POGOJI; PLAČILO NA VEČ OBROKOV (ČEKI) DOBRODOŠLI IMETNIKI KARTIC VISA IN EUROCARD. Za vse informacije in Vaša vprašanja smo Vam na voljo vsak dan od ponedeljka do četrtka od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure, v petek pa od 9. do 14. ure na Rudarski 2 ali pa po telefonu 063/859-107. TURISTIČNA AGENCIJA APS RUDARSKA 2, VELENJE TEL./FAX: 063/859-107 PRIVOŠČITE SI KVALITETO, POTUJTE Z NAMI! OBČINA ŠOŠTANJ oddaja najboljšemu ponudniku v najem gostinski lokal na letnem bazenu v Šoštanju. . . . . . _ . ............._ . . . _ ____________. .T^. .. _______ _____________ Ponudbe sprejemajo do 14. junija na naslov: Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj. Kandidate bodo o izbiri pismeno obvestili. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN MOZIRJE LJUBIJA 121, TEL.: 831-109 OBIŠČITE BOGATO ZALOŽENO TRGOVINO ŠIVALNIH STROJEV, GASILNIH APARATOV, PUNSKIH GORILNIKOV, ZAŠČITNIH OBIAČIL, GUMBOV, TER VES PRIBOR ZA ŠIVANJE. OEL. ČAS: VSAK DAN OD 13.-18. URE. VLJUDNO VABLJENI! POGREBNA SLUŽBA MORANA TEL: 063/720 - 003, 720 - 660 Že leto dni naš dom je prazen, ko nehote smo šli narazen. Usoda je tako hotela, da tebe nam je vzela. Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in svečke ti v pozdrav gorijo. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 8. junij 1995, ko si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče, stari oče in pradedek GIO BATTA TOLAZZI Dnevi minevajo, bolečina ostaja. Vsem, ki ohranjate spomin nanj, iskrena hvala! VSI NJEGOVI Divjanje noukročenlh trmoglavk Velunje, Strmine In Slanice Je še danes vidno Prekinil^po^odbo z dosedanjim najemnikom kopališča Se bodo kopali pred 1. julijem? ŠOŠTANJ - Na pragu poletja Šoštanjčane najbrž zanima, kdaj bo, če bo, odprt letni bazen. Kot je videti danes, prej kot 1. julija ne bo šlo. V Šoštanju, kjer hočejo letno kopališče imeti nazaj v upravljanje, morajo namreč najprej počakati, da se izteče odpovedni rok dosedanjemu najemniku kopališča podjetju Euroforum d.o.o. iz Zagorja. Krajevna služba Šoštanj, kije na svoji prvi seji obravnavala tudi zaplete s šoštanjskim kopališčem, je sprejela sklep, da se pogodba z dosedanjim najemnikom prekine, vendar je želela, da njen sklep potrdi še Svet občine Šoštanj. Ta je to na zadnji seji, ki se je je udeležil tudi predstavnik podjetja Euroforum Boštjan Zupančič, naredil. Bazen je menda v zelo slabem stanju in ga brez pomoči gospodarstva ne bo mogoče usposobiti za obrato-vanje.Podjetja, ki bodo pripravljena prispevati pomoč za sanacijo bazena bodo v zameno lahko kupila vstopnice po 100 tolaijev. Pa tudi sicer so za letošnjo vstopnino, v primerjavi z drugimi bazeni, predlagali in potrdili kar sprejemljive cene, s katerimi bodo Na pragu poletja šoštanjski bazen še čaka na obnova omogočili kopanje marsikateri družini, ki si sicer tega užitka ne bi mogla'"privoščiti. Cena karte za otroke bo 200, za odrasle pa 300 tolaijev. ■ Milena Krstič - Planine foto: vos OPRAVIČILO V prejšnji številki jo je pri podpisu k sliki velenjske glasbene skupine zagodel tiskarski škrat. Pravilno ime skupine je Funk You. Članom skupine in vsem ostalim prizadetim se opravičujemo. Nikoli pozabljen 9. avgust 1995 po četrtku nismo zvedeli. Problemov pa je še veliko. Poseben, je rekel Marjan Jakob, bo Sanacija kmetije Coparjevih ali po domače Kepovih v Šentvidu nad Zavodnjami. "Za hišo seje vdrl ogromen plaz in dobesedno odpihnil drvarnico in gnojno jamo. Razmočena zamlja je pritisnila na gospodarsko poslopje tako, da sta počila stena in plošča, v nevarnosti je tudi hiša, sviivja-ki, garaža. Staro hruško je odneslo nekaj deset metrov kot šibico. Na cesti do hiše je hudourniška voda zarezala v trdo cestno podlago in v njej pustila globok jarek," je "problem" kmetije Čopar v Našem času opisal Stane Vovk, 17. avgusta 1995. To je problem za katerega zdaj v Šoštanju pričakujejo poročilo, potem pa bodo videli, kako ga bodo rešili. Kako je z denarjem za poplave? Pa tudi veliko cest je še za popraviti, med njimi po besedah Marjana Jakoba lokalna cesta Gaberke, gozdne ceste, cesta Srmina, Zavodnje - Velunja, Počivalnik - Bele Vode, Rumel - Ravne ... O tem, kako je s sredstvi, ki so na račun občine Šoštanj prišla lani za sanacijo poplav, se med ljudmi krešejo mnenja. Tik pred oddajo tega zapisa smo denimo v uredništvo dobili vabilo Zelenih Velenja in Šoštanja za tiskovno konferenco (ta do danes, 6. junija), kjer bodo "pojasnili, kako je občina Šoštanj prenesla v črni fond proračuna občine Šoštanj za leto 1996 približno 20.000.000 tolarjev namenskih sredstev za sanacijo poplav, ki so bile avgusta 1995," kot dobesedno piše na vabilu. Na seji Sveta so v Šoštanju pred tednom dni govorili drugače: da ne gre za nikaršno skrivanje, ampak za denar, ki ga bodo za sanacijo poplav porabili letos. Morda samo še besede dr. Bogdana Meniha, župana Šoštanja izrečene v oddaji Radia Velenje 8. maja letos: "Od republike smo za saniranje škode dobili nekaj denarja. Težko gaje dobiti, nam je uspelo na podlagi vseh argumentov. Komisija za elementarne nesreče je bila celo pohvaljena Pred 9. avgustom 1995 je bilo drugače. Danes je tako. tablici. Aleksandru Hudeju in njegovi družini je lani tam dobesedno odneslo gospodarsko poslopje. "Slovenjegraška občina nam je izplačala škodo," je povedal, "slišim pa od sosedov, ki so v občini Šoštanj, da niso dobili nobenega denarja. TUdi ceste še niso urejene. Ni denarja, menda pravijo v občini avgust je bil najstrašnejši dan, ki so ga doživeli. Takrat jim je odneslo vse, kar pa ni odneslo, je uničilo. "Z vozilom smo bili že približno 300 metrov blizu Mlinarjeve domačine, ki je bila najbolj ogrožena. Z nasprotne strani so prišli tudi gasilci Podgorja, vendar tudi oni niso mogli priti do njih, saj je voda bila okrog in okrog domačije in je drla s silovito močjo ter odnašala vse, kar seje znašlo na a doslej ga ni bilo še nič. Zdaj so na Svet občine Šoštanj napisali vlogo in čakajo, kakšen odgovor bodo dobili. Sanacija kmetije Čoparjevih je poseben problem Njihovo vlogo je na seji omenil Marjan Jakob, ki vodi komisijo za sanacije po poplavah, kakšna usoda jo čaka, Kako spraviti seno s svojega travnika, se sprašuj«! Aleksander Hudej. Cesta, ki zna biti za koga usodna ... s strani državne komisije, daje zapisnike in ocenitve dobro naredila. Tako kot lani nas tudi letos čaka veliko dela pri sanaciji, predvsem v Velunjskem grabnu, nekaj pa tudi v Zavodnji in na prehodu iz Zavodnje v Velunjo. Tisto, kar smo si zadali letos, to je obnova cest, zgraditev dveh obrambnih zidov in en most, bomo z denarjem, ki smo ga dobili od republike lahko postorili." Ljudje ob Velunjskekem grabnu pa čakajo. Čakajo, da se odpravijo posledice divjanja voda iz lanskega leta in čakajo, da se tej isti vodi zbrani v Velunji, Slanici in Strmini prepreči, da bi si še kdaj umislila kaj takega kot si je lansko leto. ■ Milena Krstič - Planine Fotografije: Stane Vovk njeni poti," se je tistega strašnega popoldneva lani za Naš čas spominjal poveljnik Gasilskega društva Gaberke Zvonko Koželjnik. Danes? Mama Erika se še vedno prestraši, ko vidi, da teče rjava Velunja in pomisli, da lahko to pomeni ... Pomoč, ki sojo takrat dobili in to takoj, je bil pesek za dvorišče, darovala ga je Termoelektrarna Šoštanj, Tovarna usnja Šoštanj je poskrbela, da so se posušili električni strojčki in motorji, ki niso bili uničeni, Premogovnik Velenje jim je podaril premog. Še danes so iskreno hvaležni za to pomoč. "Od republiškega denarja za elementarne nesreče nismo dobili nič, ljudje pa sprašujejo, koliko denarja smo dobili," pravi mama Erika. Komisija pa je popisala škodo. Andrejčevi so zvedeli, da naj bi bila škoda, ki zajema poljščine, premičnine in neprimičnine, ocenjena na 1.800.000 tolarjev. O tem, ali bodo dobili kaj denarja, so se pozanimali pri županu Šoštanja dr. Bogdanu Menihu, Ogromno škode je bilo v marsikateri hiši. Tak pa je bil pogled na dvorišče pri Andrejčevih naslednji dan, potem, ko se je voda umirila. Spomin ljudi, ki so doživeli silovito vodno ujmo, ki je lanskega 9. avgusta pustošila po Gaberkah, Ravnah in Topolšici, je še živ. Zajela je območje treh občin: Šoštanja, Slovenj Gradca in Velenja in svojo uničujočo moč kazala ob potokih Velunja, Strmina in Slanica ter spravai-jala v obup in grozo nemočne ljudi. Ni čudno, če se tam še danes, ko malo močneje dežuje, ne ozirajo v nebo, ampak proti hudournikom. Da se nikoli več ne bi ponovilo kaj takega! Sledi 9. avgusta so še vidne. Velunja sije ponekod utrla novo strugo, nekatere ceste so še danes neprevozni kolovozi, ljudje pa čakajo, da bo tisto, kar ni bilo mogoče urediti lani, prišlo na vrsto letos. Med čakanjem so pridene roke tamkajšnjih ljudi tisto, kar so lahko, postorile same. Vsega pa ne morejo in ne zmorejo in za vse niti denarja nimajo. Kako do svojega sena? V Spodnjem Razborju, ob koncu Velenjskega grabna ali pa ob njegovem začetku, odvisno od tega, s katere strani gledaš, je hiša Hudejevih. V Slovenjegraški občini stoji. Spodnji Razbor 47 piše na hišni Šoštanj. Dva hektarja travnikov imamo tam na drugi strani," in pokaže med Zavodnje na levi strani, Šentvidom naravnost in v Zgornji Razbor na desno, "v občini Šoštanj, pa ne moremo pospraviti sena, ker nam je dostop onemogočen. Lansko prvo košnjo nam je uspelo pospraviti, potem pa je bilo konec." Ljudje sprašujejo, koliko denarja so dobili Nižje in nazaj, stoji v Ravnah 75 domačija z lepo novo hišo Andrejčevih, pod domače pri Mlinarju. Oče Franc, mama Erika in dva fanta Matej in Gregor imajo tam svoj dom. 9.