ANTON LERCHINGER Anica Cevc, Ljubljana Ko je N arodna galerija leta 1951 priredila razstavo del našega b a­ ročnega slikarja F ortunata Berganta, je ta v svojem okviru zbrala vse do tedaj znane in dostopne slike, ki so jih starejši raziskovalci pripisali Bergantu, torej tudi dela, p ri katerih je bilo Bergantovo avtorstvo dvom­ ljivo. Ker je bil rok za postavitev razstave in natis kataloga kratek, smo se do pravega študija zbranega gradiva dokopali šele med razstavo. Tako se nam Bergant ni razkril samo kot eden naših najosebnejših in najm očnejših barokistov, am pak so se nam pokazale tudi številne nove perspektive njegovega razvoja, vplivov, predlog itd., ki nas silijo, da vedno bolj odmikamo oči od Benetk in na moč hipotetične Francije ter mu iščemo sorodnosti na sosednjem Štajerskem in v srednjeevropskih deželah. Bergant je po svojem razpoloženju bolj severnjaško ekspre­ sivno kot m editeransko čustveno razpoložen. Ze dosedanja obogatitev Bergantovega opusa nam kaže tega m ojstra močneje povezanega s šta­ jerskim um etnostnim prostorom tako v njegovem lastnem razvoju kot v odsevu njegovih vplivov, ki rahljajo osrednji pomen kranjskega b a­ ročnega kroga. Tako so bile na razstavi razstavljene tudi tri slike iz Žalca : 1 dve iz župne cerkve • — sv. L enart (št. kat. 51) in Sočutna (št. kat. 52) v origi­ nalu — • ter tretja — sv. Anton Padovanski (št. kat. 23) iz pokopališke cerkve v fotografiji; za te se mi je že med razstavo utrdilo prepričanje, da niso Bergantovo delo. Do istega rezultata je prišel tudi prof. Stele, ki mu je študij Bergantove razstave dozorel v zelo interesantno morfo­ loško razpravo o Bergantovem slikarskem stilu . 2 V tej študiji je m ojstra žalskih slik z dobro slutnjo vključil v slikarski krog, v katerem se križata graška in »zagorsko-pavlinska« smer. P rav te slike pa so tudi mene vzpodbujale, da sem skušala njih avtorja podrobneje zajeti — nekega doslej še ne določno opredeljenega in po imenu še neznanega štajerskega slikarja, ki ga starejša literatura sicer sluti, toda postavlja v tako različne zveze, da se je njegov ostrejši obris vedno izmikal. Zato sein se odločila, da za jubilejni zbornik svojega profesorja, dr. Fr. Steleta, podam kratko skico nekaterih ugotovitev prav o tem slikarju, čigar podoba se je že njem u samemu kot prvemu nakazala v vsej bogati kompleksnosti. Sl. 231. Anton Lerehinger, Freske v cerkvi na Trškem vrhu Foto: Arhiv za likovne uraj. JAZU Sl. 232. Anton Lerchinger, Freske na oboku prezbiterija župne cerkve v Petrovčah Foto: Zavod za varstvo spomenikov LRS P ri obravnavanju našega baročnega slikarstva 18. stol. je poudaril prof. Stele3 poleg štirih na Kranjskem delujočih barokistov: Lotarinžana Valentina M etzingerja, F ranca Jelovška, po poreklu Štajerca, Fortunata B erganta in Antona Cebeja iz Ajdovščine še slovenjegraško delavnico Franca M ihaela Straussa in njegovega sina in učenca Janeza A ndreja Straussa, dejavnost Comaska G iulia Q uaglia na Kranjskem in Prim or­ skem, na Štajerskem pa na G radec oprto smer iluzijonističnega slikar­ stva ter iluzijonistično smer, ki se je razvila v 1 . pol. 18. stol. v okrilju pavlinskega reda v severozahodnih delih H rvatske. V problem atiki, ki jo želi zajeti tale spis, sta pomembni predvsem zadnji dve struji. V prvo je prof. Stele zajel slikarije v brežiškem gradu, slikarstvo Fr. Ignacija Josipa F lurerja, Johanna C hristiana Vogla, P h ilip p a C arla Laubm anna, A dam a Molka in na koncu že s klasicističnim prizvokom M atija Schif- ferja. Poleg teh p a om enja skupino anonim nih slikarjev, katerih dela, v prvi vrsti freske, srečamo p ri Sv. Roku nad Šm arjem p ri Jelšah, v Kamnici pri M ariboru, na G radu nad Slovenj Gradcem , v Petrovčah, v G aliciji — z dvomom ob imenu Schifferl! —, v kapeli gradu Novo C elje in drugod. Kakor bomo še videli, je dr. Stele tu prvič pravilno povezal nekatera dela našega slikarja, čeprav še vedno v anonimnem okviru. Pavlinski smeri, ki ji je glavni predstavnik Tirolec Ivan Ranger in je imela svoj sedež v Lepoglavi, pa je pripisal freske v prezbiteriju v O lim ju, v župni cerkvi v Rogatcu, v cerkvi sv. M arije na Pesku pri O lim ju ter na obokih M arijine cerkve v Zagorju pri Pilštajnu. N ekatere od fresk teh anonim nih m ojstrov je povezovala že tudi starejša um etnostnozgodovinska literatura. Tako poroča Avg. Stegenšek, 4 da je gemonski slikar in restavrator Jakob Brollo, ki je v drugi polovici 19. stol. naslikal in »restavriral« množico fresk po štajerskih cerkvah, pripisal freske v G aliciji p ri Celju, v Konjicah, v Petrovčah, v Kamnici pri M ariboru in pri Sv. Roku nad Šmarjem slikarju G ottliebu Gessorju, čigar signaturo poznamo danes samo z oljnate slike sv. F rančiška Ksa- verija iz župne cerkve v Sv. P etru pri M ariboru. M arjan M arolt5 po­ vezuje med seboj freske v Galiciji, v Petrovčah in v novoceljski grajski kapeli, kot avtorja pa z vsemi dvomi navaja nekega Jožefa Schifferla, ki naj bi po kroniki župnika M atoha, začeti 1863, poslikal galicijsko cerkev, kar povzema po kroniki tudi Ign. Orožen .8 O tem problem u sem spregovorila že v Slovenskem biografskem leksikonu pod geslom Schifferl. Dr. F ran Šijanec je v svoji razpravi o slovenjegraških slikarjih Straussih spoznal, da nesignirane freske v Slovenski Bistrici, v Novem Celju, Petrovčah in Olim ju kažejo, če že ne na isto roko, pa vsaj na isti stil kakor freske na G radu nad Slovenj G radcem , 7 ki naj bi bile delo Janeza A ndreja Straussa. Pozneje je to svoje m nenje korigiral ter v svo­ jem članku o freskantih družine Attem sov 8 štajersko baročno gradivo razdelil na šest skupin. Nas zanim a med temi posebno peta, ki jo ime­ nuje »skupina cerkvenih freskantskih del nedovoljno pojasnjene p ri­ padnosti in hipotetične medsebojne povezanosti«. V obravnavanju te skupine povzema ugotovitev Sergeja V rišerja ,9 da je del fresk v Kamnici p ri M ariboru naslikal slikar (Georg) Raff, nato navaja še vedno Brollovo m nenje o Gessorjevem avtorstvu fresk v Konjicah, pri Sv. Jakobu v Galiciji, v Petrovčah, pri Sv. Roku nad Šm arjem in pri Sv. Petru pri M ariboru, pristavlja pa, da je za freske v G aliciji ugotovljen kot avtor Josip Schifferl. Nato om enja še freske na G radu pri Slovenj G radcu itd. V poglavju »neznanih mojstrov« našteje še freskante raznih profanih naročnikov, med drugim i tudi freske gradu Hrastovec in v Novem Celju. O pazovanja podrobnih značilnosti avtorja zgoraj omenjenih treh žalskih slik, ki smo ga nekaj časa imenovali k ar »psevdoberganta«, so sprožila p rv i korak k njegovi točnejši opredelitvi. Že dr. Stele je po­ udaril slikovito modelacijo teles, značilne roke — ozke, z razmeroma dolgimi prsti, ki se končujejo priostreno, svojsko grafiko gub na členkih prstov in tip glave s poudarjenim visokim kroglastim čelom. Morfološka analiza skupine anonim nih fresk po Štajerskem , od katerih je delno že starejša presoja nekatere združila okoli m ojstra petrovškega prezbite- Sl. 233. Anton Lerchinger, Freske v cerkvi sv. F lorijana v Glažuti Foto: Zavod za varstvo spomenikov LRS rija, pa je le-te povezala z mojstrom žalskih oljnatih slik. Poleg fresk v rožnovenski kapeli župne cerkve v Konjicah, v petrovskem prezbi­ teriju, v prezbiteriju v G aliciji p ri Celju, v kapeli gradu Novo Celje in na svetih stopnicah na G radu pri Slovenjem G radcu, lahko — kolikor mi dovoljuje še ne dokončni sistem atični pregled ostalega štajerskega freskantskega gradiva 18. stoletja — pripišem o na slovenskem ozemlju istemu slikarju skoraj gotovo tudi freske v župni cerkvi na Keblju, freske v M arijini kapeli v slovenjebistriški župni cerkvi, freske pri Sv. Florijanu v G lažuti pod Bočem, freske v kapeli sv. Frančiška Ksa- verija v O lim ju, freske na stenah prezbiterija na Brinjevi gori nad Zrečam i1 0 in verjetno tudi freske v apoteki v Olim ju ter na stenah Ma­ rijine cerkve v Zagorju pri Pilštajnu. Ne da bi se spuščala v podrobnosti naj samo omenim, da mi je pri tem ugotavljanju poleg celotnega vtisa in osnovnega značaja fresk, opazovanja posam eznih značilnosti v ob­ delavi figur (poleg že naštetih še značilna obrazna tip ik a s sladkobnim izrazom in poudarjenim i kotički ob ustih, blaziničasta obdelava dlani rok, zgovorni putti), prav dobro služila tudi kom paracija dekorativnih, za našega slikarja in njegov krog značilnih motivov, kakor so školjke, volute, paličasti, z rastlinjem oviti okviri, konzole itd. Poleg naštetih žalskih slik lahko prisodim o našem u m ojstru še več drugih oljnatih slik, katerih vrsta p a se bo nedvomno kaj km alu še po­ množila. G re med drugim i za slike sv. Vincenca Fererskega, sv. F ran ­ čiška K saverija ter Janeza in P avla v Petrovčah, sliki Janeza K ancija in genazzanske M arije dobrega sveta v župni cerkvi v Rogatcu, sliko Sm rti sv. D om inika iz Novega kloštra v Savinjski dolini, ki je shranjena v župni cerkvi v Šem petru p ri Celju, samo po fotografiji mi znano sliko klečečega sv. Janeza N epom uka neznane provenience in slike sv. M ar­ tina, sv. M ihaela ter sv. A vguština in Lucije v Kamnici p ri M ariboru ter sliko Ecce Homo v žalski župni cerkvi. Kolega Sergej Vrišer me je opomnil, da sta dve oljnati sliki istega dela tudi v Slivnici pri M ariboru. Toda delavnost našega slikarja se ni om ejila samo na štajersko ozemlje. Prof. Tihomil S tahuljak iz Zagreba me je opomnil, za k ar se mu na tem m estu toplo zahvaljujem , da je isti slikar, ki je okrasil s freskam i kapelo sv. F rančiška K saverija v O lim ju, poslikal tudi k u ­ poli cerkve M arije Jeruzalem ske na Trškem vrhu p ri K rapini, kapelico sv. T reh kraljev p ri K rapini in kapelo sv. K riža p ri Sv. Ivanu v Novi vesi v Zagrebu. P rav freske na Trškem vrhu p a so nam razkrile slikarjevo ime in provenienco. D uro Szabo navaja v svoji topografiji K rapine in Z latara , 11 da so freske na Trškem vrhu nastale leta 1777 »per Antonium Lerhinger pictorem Roichensem«, k ar je nedvomno povzel po arhivskih podatkih. Tudi freske v Novi vesi naj bi bile delo slikarjev Lerhingerja in A rherja, kakor poroča J. B arle , 12 ne navaja pa dokum entarnih virov. Iskanje za­ devnih arhivalnih virov doslej ni rodilo uspeha . 13 O dkritje imena je slikarja seveda določneje opredelilo. Ker so krstne knjige v Rogatcu, kjer naj bi bil Lerhinger doma, ohranjene šele od leta 1723 dalje, seveda njegovega rojstnega podatka tam ni možno zaslediti in je še vedno odprto vprašanje, če je bil Rogatčan tudi po rojstvu ali pa se je tja šele kasneje priselil. T udi v P tuju, s katerim je Lerhinger povezan preko slikarja B achm ayerja, kakor bomo še videli, njegovega im ena v k rstnih knjigah ne srečamo, v ptujski poročni knjigi p a se om enja Josef Lercliinger, ki se je leta 1715 poročil z M. K. Voglin. K rstne in m rliške knjige v Rogatcu navajajo več Lerhinger jevili otrok, ženo M arijo in med ostalimi botri tudi Jurija Konjovica, župnika v čezsotel- skem Taborskem .1 4 Arhivsko delo v Rogatcu še ni končano, dosedanji izsledki p a nam potrjujejo vsaj to, da je bil Lerhinger tam stalno n a­ seljen. Priim ek je v m atičnih knjigah pisan »Lercliinger«. Dragocen podatek o Lerchingerju nam posreduje M. Slekovec,15 ko poroča, da je leta 1741 »ozaljšal slikar F ranz A nton Bachm ayer s po­ močnikom Antonom Lechinger kapelo žalostne M atere božje v ptujski proštijski cerkvi s fresko slikarijam i, za k ar je oskrbnik negovske g ra­ ščine, Jurij Purgej, daroval J 50 gld . « 16 Na freskah ptujske kapele sre­ čamo torej leta 1741 prvič izpričan tudi čopič Antona Lerchingerja. Freske so na žalost slabo ohranjene, vendar nekateri detajli resnično pričajo o njegovem sodelovanju; posebno zgovorni se mi zde arh itek ­ turni deli. Sl. 234. Anton Lerchinger, Freske v kapeli sv. F rančiška v Olim ju Foto: Arhiv za likovne umj. JAZU Nič manj pomemben ni arhivski podatek, ki ga je objavil dr.R .K ohl- bacli. 17 Ko so leta 1763 nam eravali poslikati s freskam i cerkev cisterci­ janskega sam ostana v Reinu pri G radcu, so po posredovanju konjiškega solarskega uradnika (Salzbeamter) F ranza Ignacija Salgarija stopili v stik z Lerchingerjem, učencem graškega fresko slikarja Johanna Chriso- stoma Vogla. D ne 2 . m aja 1763 je Salgari poslal Lerchingerju dolgo po­ ročilo o situaciji in vprašalnico, v katero je Lerchinger vnesel svoje odgovore. V teh se loteva v glavnem za poslikavo nam enjene ploskve in delovnega časa. Med drugim pravi, da »ample Blatz« v Reinu ne sme biti z drobnarijam i bolj preobložen kot okrašen, kakor se je to zgodilo v Rušah, kjer je slikal freske njegov učitelj Vogl. Tu ne sme biti nobenih štukiranih okvirjev in vse da m ora biti izvršeno s čopičem: uokvirjenje M arijinega življenja z arhitekturo, školkovjem, simboli. D a bo lahko delo v tako kratkem času dokončal, mu je treba sedem pomočnikov. V tem Lerchingerjevem odgovoru je zajet že kar njegov slikarski program . Izredno spreten arhitekturni dekorator, kakršnega nam raz­ odevajo njegova dela, se ni hotel om ejevati na vnaprej določene štuki- rane okvire, ker je vedel, da bo lahko s svojo spretnostjo plastično dekoracijo polno nadom estil s slikano. Na žalost izvršitev velikega n a­ ročila ni bila poverjena Lerchingerju, m arveč slikarju Mölku, ki je delo štiri leta kasneje tudi uspešno končal. Pač pa vabi k prim erjavi posli­ kava reinske knjižnice, ki je v m arsičem sorodna opusu našega slikarja. O stala literatu ra o Lerchingerju je zelo skopa oziroma še ni kritično pretresena. Steska tega im ena sploh ne pozna, W astler18 p a navaja ne­ kega Sebastijana Lerchingerja, slikarja 18. stoletja, rojenega v P tuju, ki je bil gojenec latinske šole v Rušah. K akor ptujske m atične knjige ne vedo ničesar o A ntonu Lerchingerju, tako molče tudi o Sebastijanu Lerchingerju. Podobno je tudi z imenom F ranca Antona Bachinayerja. K akor po­ roča Ign. Orožen , 19 je F. A. Pechm ayr leta 1723 poslikal veliki oltar v Dobrni. Po njem ga om enja tudi V. Steska. J. W astler20 pa spet pozna le nekega slikarja Sigm unda Pachm ayerja, rojenega v P tuju, ki je bil prav tako gojenec latinske šole v Rušah. Poslikal je tudi oltar p ri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.2 0 a Lerchingerja kot avtorja fresk v Novi vesi navaja po Barletu A. Schneider2 1 hipotetična, Ž. Jiroušek brez rezerve.2 2 Po Szaboju ga n a­ vaja kot avtorja trškogorskih in novomeških fresk tudi J. Mal v svoji Zgodovini um etnosti p ri Slovencih, H rvatih in Srbih,2 3 obojne freske pa navajajo tudi »Spomeniki u H rvatskoj« v redakciji dr. Andele H orvat.2 4 Ti, za zdaj še skopi podatki nam o slikarju Antonu Lerchingerju povedo tole: Bival je dalj časa v Rogatcu, bil je učenec slikarja Vogla in pomočnik F. A. B achm ayerja leta 1741. Po tej letnici bi smeli sklepati, da se je rodil verjetno v dvajsetih letih 18. stoletja. K akor pričajo poga­ jan ja z Reinom je m orala okoli leta 1763 njegova delavnica zelo sloveti, saj je imela dokaj trdno začrtan slikarski program . K akor smo videli, so njegova dela doslej pripisovali Gessorju, bližini B erganta ali k ar Bergantu, bližini Straussa ali k ar Straussu itd. N ajbolj pa se je resnici približal dr. Fr. Stele, ki ga je kot oljnega slikarja opre­ delil v križišče graške in zagorsko-pavlinške smeri. Število njegovih del bodo nad aljn ja terenska raziskovanja gotovo še pomnožila, predvsem seveda v oljnem slikarstvu. Tudi arhivsko paber­ kovanje verjetno še ni razkrilo vseh dokum entov o šolanju, o zvezah z Reinom, s Konjicami, z avstrijskim i barokisti nasploh itd. lo d a v prvih obrisih se njegova podoba že nakazuje. V tej študiji puščam nam erno za zdaj ob strani še vse deskripcije objektov in njih formalno in ikono­ grafsko analizo, enako tudi oris razvoja, saj želim le inform ativno n a­ kazati podobo slikarja, ki je imel v drugi polovici 18. stoletja na Š tajer­ skem podobno vlogo, kakor nekaj desetletij prej in istočasno na K ran j­ skem ter delno tudi na Štajerskem in H rvaškem France Jelovšek. Lerchingerjeva dela so nastajala od leta 1741, ko ga srečamo kot pom očnika slikarja Bachm ayerja v P tuju p a vsaj do leta 1787, ko nastopa v zagrebški Novi vesi spet družno, to pot s slikarjem Arhejem. Njegova dela so bila torej izvršena v časovnem razponu vsaj 46 let. Za Sl. 235. A nton Lerchinger, Freske v kapeli gradu Novo Celje Foto: Zavod za varstvo spomenikov LRS zdaj se nam stilno razvojno urejeno oblikuje njegov freskantski opus, ki je delno neposredno, delno posredno datiran; po stilnih analogijah pa morem tudi ostalo gradivo precej določno uvrstiti v kronološko zapo­ redje. Razvoja našega slikarja na tem mestu, kakor sem že omenila, ne bom podala, ker je v tekstu brez opisa in analize objektov, nesmiseln. Zato puščam ob strani tudi vse naštevanje letnic nastankov posameznih fresko slikarij. Naj le okvirno omenim, da od tektonike, težkih arhitek­ turnih detajlov, predvsem pa okornosti zgodnjih del izoblikuje v p et­ desetih in šestdesetih letih dodelan osebni stil tem peram entne likovne govorice, ki pa v osemdesetih letih uplahne v delih ostarelega mojstra, ki se vedno bolj naslanja na pomočniške sodelavce. P rav očitno se v Lerchingerjevem delu nakazujejo zveze s Straussi in Bergantom, saj je utegnil vsaj J. A. Straussa osebno poznati. P rav tako ne smemo prezreti vpliva »učitelja« Vogla, B achm ayerja in seveda tudi ne anonim nih slikarjev iz cerkve sv. M arije na Pesku, Zagorja p ri P la­ nini in predvsem v župni cerkvi v Rogatcu. O predeliti je potrebno tudi Lerchingerjevo razm erje s slikarji pavlinci, predvsem Rangerjem. P rav interesantna je prim erjava Lerchingerja z našim glavnini re­ prezentantom iluzionističnega slikarstva, Francetom Jelovškom. Ler- chinger je Jelovškovo delo nedvomno poznal, če drugega ne, vsaj freske na Sladki gori, ki so nastale leta 1753 p ra v v prostoru, v katerem se je Lerchinger pogosto gibal. Č eprav se nam zdi, da v tem ali onem Lerchin- gerjevim detajlu zdaleč slutimo Jelovškove odmeve, je tem eljno gledanje na iluzionistični koncept p ri obeh slikarjih popolnom a različno. Ne samo, da p rip ad a Jelovšek še zrelemu baroku, Lerchinger pa že rokokoju, je prvi v svojem iluzionizm u do najvišje m ere teatraličen, drugi dekora­ tivno ubran. Obenem, ko Jelovšek odpira in razrešuje v neskončnost cerkvene oboke s sijajnim znanjem in čutom za naslon na realno arhitek­ turo, že skicira osnutke za oltarje in aran žira kulise za najbolj izčiščeno cerkveno teatraliko božjih grobov. Jelovšek je v svojih viških dosegel skrajno sožitje z arhitekturo in kiparstvom , saj so podobarji po njegovih načrtih rezljali ne samo velike oltarne arhitekture kot n. pr. v Komendi p ri Kam niku, am pak tudi odrske kompozicije, kakršne srečamo v pasi­ jonskih scenah v Stepanji vasi pri L jubljani, kjer je Jelovšek naslikal na stene scenarije za oltarno-odrske, v kipih predstavljene prizore. Poleg tega je Jelovšek pri izbiri glediščne točke svojih iluzionističnih kom pozicij rafinirano preračunjen in p ri tem operira z arhitekturam i, ki so izpeljane iz realno danih arhitek tu rn ih elementov. Stopnja Lerchingerjevega iluzionizm a pa je popolnoma drugačna. Pravega arhitekturno perspektivnega iluzionizm a pri njem skoraj ne najdemo. Bolj kot na tem je p ri njem poudarek na slikoviti dekoraciji poslikane površine, ki realno arhitekturo ornam entalno bogati. Jelovšek torej ohranja tektonske prvine arhitekturne lupine oz. jih dopolnjuje, Lerchinger pa arhitekturo ornam entalno poudarja. P rav v tej smeri so opazne tudi stopnje Lerchingerjevega razvoja, tako da se nam dela g ru ­ pirajo p rav po presoji dekorativnosti v posam ezna obdobja. Bolj ko se bliža višku svojih moči, bolj dognan, bolj rafin iran je v uporabi dekora­ tivnih elementov. V svoji cvetoči fazi, n. pr. p ri slikanju fresk v kapeli sv. F rančiška v O lim ju, aplicira na strop tako bogato slikano ornam en­ tiko, da vzbuja ta vtis pravega štuka. A naliza ornam entalnih motivov nam res dokazuje, da se je večkrat oprl na zglede avstrijskih štukaterjev 18. stoletja in je zato tem bolj interesantno, da ob pogajanju z Reinom tako odločno zahteva, naj bo vse izvršeno s čopičem. Lerchinger je doslej edini štajerski freskant, čigar delo je v glavnem vezano na štajerski teritorij. Njegov dokaj zaokroženi opus se koncen­ trira na celjsko kotlino in porečje D ravinje, na rogaški kot in obsotelski pas. Razvil se je v najm očnejšega štajerskega barokista druge polovice 18. stoletja ter izpolnil praznino, ki je p rav v tem času nastala v prostoru, ki so ga v prvi polovici stoletja freskantsko obvladovali predvsem tuji slikarji, od katerih nastopajo razen F lurerja in delno Laubm anna skoraj vsi le sporadično. Zato je Lerchingerjev opus še bolj dragocen. Iz tega, kar je prevzel iz dediščine polpreteklosti in žive sodobnosti, lahko skle­ pamo, kaj od tega, k ar so tu ji ali domači slikarji ustvarili na Štajerskem smemo povezati v organski razvoj štajerskega slikarstva in kaj moramo upoštevati le kot likovno dragocen um etnostni inventar tega ozemlja. Kakor smo doslej v glavnem obravnavali kranjski barok in govorili o njegovi penetraciji na Štajersko in Hrvaško, bomo morali zdaj okvir razširiti tudi na Štajersko kot aktivno, ne samo pasivno sprejemajočo deželo. Preko nje so tudi kranjski barokisti utegnili dobiti to ali drugo pobudo iz srednje Evrope. Ne mislim pretiravati Lercliingerjevega po­ mena za ožjo štajersko in celotno slovensko baročno slikarstvo. Vendar nam p rav njegov opus prinaša nova m erila tudi za glavne kranjske barokiste. Italijanska kom ponenta se vsaj v Bergantovem in Jelovško- vem delu vedno bolj izraža le kot ena od stilnih silnic, druge pa so za­ koreninjene v centralnih avstrijskih vzorih, na Bavarskem itd. V Lerchingerjevem delu se na svoj način zgošča nekako stičišče glavnih na Štajerskem delujočih um etnostnih tokov, torej se prvi kom ­ pleks problemov štajerskega baročnega slikarstva razrešuje že ob raz­ iskavi Lercliingerjevega dela. Danes ni moj namen, tega podrobno obdelati. Bolj kakor to sem želela konkretizirati doslej anonimnega slikarja in nakazati okvirno problem atiko, ki se mi razodeva ob njegovi raziskavi. OPOMBE 1 A. Cevc, F ortunat Bergant (1721—1769), K atalog ob retrospektivni raz­ stavi v N arodni galeriji, Lj. 1951. 2 F. S t e l e , S likar F o rtu n at B ergant, R azprave SAZU, Lj. 1957, str. 4, 18, 19. 3 F. Stele, M onum enta A rtis Slovenicae II, Lj. 1938, str. 19—22, 26. 4 A. Stegenšek, Slike na oboku župne cerkve v Kamnici pri M ariboru, Ljubitelj krščanske um etnosti, M aribor 1914, str. 81 sq. 5 M. Marolt, D ek an ija C elje II, C elje 1932, str. 236—237. 6 Ign. Orožen, D as Bistlnim und die Diözese Lavant, Das D ekanat Cilli, Celje 1880, str. 393; 7 F. Šijanec, S likar Janez A ndrej Strauss, ČZN X X V II, M aribor 1932, str. 92—93, 101—102. 8 F. Šijanec, Krog Attemsovih slikarjev, K ronika V, št. 3. str. 146. 9 S. Vrišer, O avtorjih fresk v Kam nici pri M ariboru, ZUZ nova vrsta I I I , Lj. 1955, str. 243 sq. 1 0 Podatek mi je posredoval Sergej Vrišer; enako podatek iz ptujske po­ ročne knjige o Jožefu Lerckingerju (knjiga I, str. 43). 1 1 D uro Szabo, Spomenici kotara K rapina i Zlatar, Zagreb 1914, str. 49, 65—66. 1 2 J. Barle, Povjest župa i crkava zagrebačkih, II, Zupa sv. Ivana u Novoj vesi, Zagreb 1900, str. 16 sq, 26. 1 3 Na tem m estu se m oram prisrčno zahvaliti dr. Andeli H orvat iz Zagreba, ki je v ta nam en pregledala v župnem uradu sv. Ivana Spomenicu župe in kaptolski arhiv v Zagrebu. 1 4 Zelo verjetno smemo v taborski župni cerkvi pričakovati še katero olj­ nato sliko našega m ojstra, saj je bil župnikov prijatelj. 1 5 M. Slekovec, Škofija in nadduhovnija v Ptuji, Maribor 1889, str. 146. 1 6 Podatke je Slekovec črpal iz knjige: »C ollectanea de origine, progressu et actuali increm ento A rchi-Parochialis Ecclesiae, una cum suis sacellis gratiosis et ecclesiis filialibus sibi im ediate incorporatis P ettovy sub D ecanali et Archi- P arochiali Praesidio Illm i ac Rdsmi D n i D ni F rancisci Ignati S. R. I. Comitis ab Inzaghi ordinata M DCCXXXII.« O riginalni tekst se glasi: »... 2do wurde das Gebolb von des Makler Franz Antoni Paehm ayer Seinen gesölden A ntoni Le- chinger all in Fresco gem ahlen hat gekostet 150 flr.« 1 7 Dr. Rochus Kohlbach, D ie Stifte Steiermarks, Graz 1953, str. 130— 131. 1 6 Josep W a s tier, Steierisches K ünstler-Lexicon, Graz 1883, str. 88. 1 9 Ing. Orožen, D as Bisthum und die D iözese Lavant VIII, D as D ecanat N eukirchen, Maribor 1893, str. 301. 2 0 J osef W a s 11 e r , o.e., str. 114. 20a Podatek posredoval Sergej Vrišer. 2 1 D r. A. Schneider, Popisivanje i fotografsko snim anje um j. spom enika, g. 1937, L jetopis Jug. A kad., zv. 50, Zagreb 1938, str. 150. 2 2 Dr. 2. Jiroušek, A lm anah kraljevine Jugoslavije, Zagreb 1938, separat str. 68. 2 3 Dr. Josip Mal, Zgodovina um etnosti pri Slovencih, H rvatih in Srbih, Ljubljana 1924, str. 61. 2 4 Spom enici u Hrvatskoj (u redakciji dr. A ndele Horvat), Zagreb 1958, str. 95, 105. Resume D er A uthor h at sich zur Aufgabe gestellt einen zusam m enfassenden Abriss des W irkens des bisher noch nich definierten steierm ärkischen M alers Anton Lerchinger zu geben. E r w ird nun als A uthor einer grösseren Anzahl von Öl­ bildern und W andm alereien in Steierm ark und dem angrenzenden K roatien festgestellt. Zum ersten Mal w ird er 1741 als Gehilfe Anton Bachm ayers, Malers in P tuj, bei der A usm alung der M arienkapelle in der Propsteikirche zu P tuj erw ähnt. Im J. 1763 verhandelte er m it dem Stifte Rein über Ausm alung der dortigen K losterkirche; es kam aber nicht zur Realisation des Auftrages. Im J. 1776 w ird er als Maler der Fresken zu Trški vrli bei K rapina als »pictor Roichensis« erw ähnt. Sein letztes W erk sind die Fresken in der K reuzkapelle der Johanneskirche in Nova ves in Zagreb, die er der T radition nach gemeinsam m it dem M aler A rher im Jahre 1787 ausgeführt hat. Stilkritisch können wir ihm noch folgende W erke zuschreiben: die Fresken in der P farrkirche zu Ke- belj, in der Rosenkranzkapelle der P farrkirche zu Konjice, in der M arienkapelle der P farrkirche zu Slovenska Bistrica, in der Hl. Stiege zu Grad ob Stari trg bei Slovenj Gradec, in der G eorgskirche zu G lažuta, in der P farrkirche zu G a­ licija, in Petrovče, im P resbyterium der M arienkirche zu Brinjeva gora, in der Schlosskapelle zu Novo Celje, im P resbyterium zu Zagorje bei Pilštajn, in der Franz-Xaver-K apelle der P farrkirche und in der Apotheke zu Olimje, sowie eine grössere A nzahl Ö lbilder in den Kirchen in Steierm ark (Žalec, Rogatec, Petrovče usw.). Als sein Lehrer w ird der M aler Chrisostom Vogl erw ähnt; sehr fällt auch der Einfluss der M aler F o rtu n at Bergant und A ndreas Strauss auf. Seine W andm alerei bedeutet eine eigene V ariante des Illusionism us in Slowe­ nien. Im Vergleich m it Jelovšek, der noch ganz barock w irkt, w irken die W and­ m alereien Lerchingers als leichte Rokokodekorationen. D urch diesen dekora­ tiven Zug m it reichen ornam entalen Bestandteilen nähert sich Lerchinger den österreichischen Stuckateuren des XVIII. Jahrhunderts.