^ dan razen sobot, nedelj ' jo praznikov. ^ except Saturday«. and Holiday. PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote A Uredniški ln upravnlArl prostori: 1657 South Lawndale Ave Office of Publication: 1887 South Lawndak Ave. Telephone, Rockwell 480« .rEAH XXXVIII lleta Jo UM s^-astfsrs 'ATOSJS 3 M CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 25. JULIJA (JULY 25). 1946 8ubecrli»lk» $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 144 ongres odobril kompromisni ičrt glede kontrole cen Acceptance for mailing »t special rate of postage provided for in aacUon 1103, Act of Oct 5, 1917, authorized on June 4. 1018. is i" i -m ,a i je programa za ilizacijo mezd IPANJA KLAV-5KIH KOMPANIJ ton. D. C.. 24. jul.— omisni načrt glede kon- i je bil odobren v nižji ii zbornici z 210 proti worn, nakar je bil po- henatu. Načrt so sestavili | konferenčnega odseka obeh določa med drugim avitev urada administra-(OPA) z manjšo ob-Svoje funkcije bo vršil junija prihodnjega leta. io pod kontrolo Qosebne-ora treh članov in odgo-svoje delo poljedelske-I tajniku Andersonu, *ki bo I besedo v določanju cen za dnik Truman je podpi-ci načrt, ki je bil spre-obeh kongresnih zborni-doloca apropriacijo $75,-za financiranje operacij (v fiskalnem letu, ki se za-30. junija prihodnjega tku debate o podaljšanju OPA so kongresniki li, da je načrt pomanjk-ndar pa bo odvrnil ne-inflacije in omogočil iz-1 programa za stabilizaci-Kongresnik Pattman, t iz Texasa, je dejal, da bo držal cen na prejš-od vrnil p»-bo s t« v ko nje plač. je pobijal kongresnik i, republikanec iz Michi-"Pod tem načrtom," je "ni mogoča učinkovita i cen. Produkcija poni zagotovljena. To ni a kontrolo cen, temveč ntrolo naše ekonomije, ker i različne standarde. Cene »Ijedelske produkte bodo »ne na vsakih 30 dni in ter kupovalci bodo v Hoiti." I odobritvijo načrta je bil l da se načrt vrne čla-Ikonferenčnega odseka, poli 220 proti 135 glasovom, rez« ntanti klavniških in rakih kompanij so odprli •njo proti vzpostavitvi •lecen. Izjavili so, da se [Produkti spet prodajali na i tržiščih. w proti knim firmam *nje provizij ^truitnega tona 10 24 Jul-Pri federal-"k'n*m sodišču je bila fc-r!|,zba P1'1' vodilnim , ; flr"»*m, ki izdelujejo ri«)o o. romne profite. Ill,mi °menjenl v tož-fc Umb Optical * -avni stan je v New Z,l*n Optical Co. Mass. Podružni-Optical Co., Melntlrt Co. 0pl,ctl Co- provijdJ Pro ,l:fk"r;' načelnik !V|/IU' fHeralnega Partn^nta v Chl 1 kom- »tem (I^pu. deležni /drav Ta si dražitev o- ■nbr 1 *0 Hi "> Co div ■^fočij l|. , ™li Vir, tudi pro-•rne firme "nemogoča !r<» ju^tični Židovska grupa priznala krivdo Britske vojaške avtoritete posvarjene Jerusalem. Palestina. 24. jul. —Naznanilo pravi, da je židovska podtalna teroristična grupa Irgun Zvai Neumi priznala, da so njeni člani položili bombo, ki je eksplodirala v hotelu King David. Najmanj 48 ljudi je bilo ubitih in čez sto ranjenih v eksploziji. Bomba je porušila del hotela, v katerem je bil glavni stan poveljstva britske armade v Palestini. Med žrtvami je bilo več britskih vojaških častnikov. Naznanilo pravi, da so britske vojaške avtoritete ignorirale svarilo, da bo bomba eksplodirala v hotelu. Slednje trdijo, da niso dobile svarila.* Posvar-jen je bil tudi francoski konzulat v Jeruzalemu. Britske čete in policija nadaljujejo lov na teroriste, toda o-nih, ki so položili bombo, še niso našle. Doslej so aretirale 29 židovskih osumljencev. Podtalna židovska grupa je izjavila, da so britske avtoritete odgovorne za tragedijo, ker so ignorirale svarilo. Zveza med nemško in ameriško firmo Državni department potrdil naznanilo * Washington. D. C* 24. jul.— Državni department je potrdil naznanilo, da je neka ameriška fifma v New Yorku vzpostavila poslovne zveze z nemško firmo v Argentini, ki je in še financira nacijske aktivnosti ne samo v Argentini, temveč tudi v drugih republikah v Južni in Centralni Ameriki. Nemška firma je Staudt y Cia v Buenos Airesu, katero kontrolira Ricardo Staudt, argentinski državljan nemškega pokolenja. Državni department je v "plavi knjigi," katero je izdal pred nekaj meseci, označil to firmo za nacistično. Ime ameriške firme, ki je vzpostavila poslovne zveze z nemško firmo v Argentini; ni bilo objavljeno. Naznanilo pravi, (Ja je ameriška firma že prejela naročila od nemške firme. Ker so Amerika. Velika Britanija in Kanada 8. julija razveljavile črno listo, ni nobene ovire za vzpostavitev poslovnih zvez med ameriškimi in nacističnimi kompanijami. Slldnje bodo lahko grmadile profite. Državni depsrtment je priznal, da je najmanj pet tisoč nacističnih firm v Argentini in drugih latinskih republiksh. Vse so v teku vojne š«rile nsciisko pro pagando v Južni in Centrslni Ameriki. Bavarski minister napadel ameriške avtoritete Berlin, 24. Jul — Ludwig Picker. notranji minister v bavarski vladi Je napadel ameriške vojaške svtoritete, ker eo ga aretirale Dejal je. ds so gs tri dni držale v vojaškem te boru in iz-praševsle o zvezi med nJim in rusko tajno policijo. V teh dneh nI dobil nobene hrane. Picker Je komunist. Domače vesti Obisk Chicago.—Glavni urad SNPJ sta v torek obiskala John in Ursula Turk iz Clevelanda v spremstvu Mary Kuhel in mrs. A. Klanchnik iz Chicaga. Nesreče f Sharon, Pa.—Dne 7. jul si je zlomil nogo Anton Trontel, ko je med vožnjo na cesti p^del s troka. Odpeljali so ga v bolnišnico in ima sedaj nogo v mavcu.—Frank Stambol, bivši tajnik društva 226 SNPJ, pa se je ponesrečil pri delu v tovarni in ima počeno kost v nogi.—V bolnišnici se je nahajal Števe Belle vsled krvnega pritiska, zdaj pa se zdravi v domači oskrbi.—V bolnišnici se je nahajala tudi Johanna Okorn, ki se je morala podvreči operaciji.—Frank Pau-lic pa se že več časa nahaja v državnem aanatoriju. Vsi so člani druitva 2?! SNPJ. Hov grob v Wlsconainu Wiliard, Wis.-Dne 17. julija je- po dvodnevni bolezni umrla Antonija Krultz, žena znanega farmarja in jednotarja Majka Krultza. Krultzeva drflžina je prišla semkaj iz Kansasa leta 1920 in si s pridnim pa težkim delom izklesala na ozemlju posekanega gozda veliko in krasno farmo, kot vsi drugi tukajšnji farmarji. Pokojna je bila članica društva 198 SNPJ in stara 55 let. Poleg moža zapušča tri sinove, dve hčeri in več vnukov ter vnukinj. Pokopana je bila civilno na Narodnem pokopališču ob veliki udeležbi članstva in znancev. Is Clevelanda C1 e v e 1 s n d.—Zadnji petek okrog 7. zvečer sta pri vožnji po jezeru Erie utonila Edward Tre-bets, star 25 let, in njegova prijateljica Gertrude Crawford, stara 20 let. Do nesreče Je prišlo, ko je njun čoln kakih 200 čevljev od obale zadel ob neviden podvodni hlod in se razbil. V čolnu Je bila Je druga dvojica, ki pa se je rešila. Trebets je bil rojen v Wsshinfctonu,1 Pa., bil v vojni tri leta, častno odpuščen iz armade pred šestimi meseci in član društva 566 SNPJ. Tukaj zapušča mater, tri brate in tri sestre.—Plo tridnevni bo* lezni je umrl Frank Svete, star 82 let, doma iz Kranja, fara Do-bernič, v Ameriki 54 let. Tukaj zapušča ženo, šest sinov, šest hčera (pat poročenih), vnuke in pravnuke—V bolnišnici Mt. Si-nsi se nahajata Frances Luksč in miss Ann Germ iz Collinwoo-da, ki sta se morali podvreči operaciji.—Iz «t«rega krajs. Iz okraja Postojns, Je nedsvno dospela Danica Gorjsnc (dekliško ime), sestra mrs. Anne Jskuš iz Collinwoods V Ameriko Je prišla kot žena smeriškegs vojsks. s katerim se Je poročil« v starem krsju in se nsselils v Oma-hi, Nebraska -Pri družini Frank Vovko so se oglasile rojenice In pustile prvorojeriko department je naznanil, da bodo vložene nadsljnje tožbe proti kršiteljem proti trustnegs zs kona. • Arabski apel pred Zdruienimi narodi New York. 24 Jul.-r-F*ipt in Irak sta v imenu arabskih dežel poslala spel Združenim narodom. naj skupščins vzame v pretres zahteve Arabske lige Slednja se je izrekla proti priselje-vsnju Židov v Palestino in z* ustanovitev novega režima ns podlagi čarterja Združenih na rodov • Rusi pobrali stroje v Mandžuriji Pauley predložil poročilo Trumanu Washington« D. C. 24. jul.— Edwin W. Pauley, Trumanov re-prezentant za reparacije, je razkril, da so Rusi pobrali vse stroje in drugo opremo v japonskih tovarnah v Mandžuriji in jih odpeljali v Rusijo ter a tem uničili industrije, ki so predstavljale vrednost čez dve milijardi dolarjev. Te so bile važne za zdravje in blaginjo 900,000,000 ljudi v vzhodni Aziji. Pauley je jjredlotll svoje poročilo Trumanu po povratku v Washington. Bil je v Mandžu riji, Koreji in Evropi ter je prepotoval 49,000 milj. Pauley se je potem sestal s časnikarji, pred katerimi je izjavil, da bodo re-paracijske pošiljatve iz ameri ške okupacijske cone.v Nemčiji v rusko okupacijsko cono popolnoma ustavljene. V formalni izjavi jc Pauley dejal, "da Rusi ne odvažajo strojev iz svoje okupacijske cone v Koreji. Situacija v Mandžuriji je drugačna. V Mukdenu, Har-binu, Fušumu in drugih mand žurskih mestih so Rusi v teku okupscije počistili tovarne, katere so zgradili Japonci. Odpe ljali so vse stroje in opremo." Pauley je rekel pred časnikarji, da ameriška vlada vodi opozicijo proti zahtevi, da mora Rusija dobiti odškodnino deset milijard dolarjev od Nemčije. Ta vsota je bila določena na konferenci velike trojice, ki se je vršila v Jalti na Krimu. Vprašanje odškodnine Rusiji je prišlo v ospredje tudi na konferenci zunanjih minlatrov štirih velesil, ki se Je'vHHH* v Parizu. Gotovo je, ds se bodo odno šaji med Ameriko in Sovjetsko unijo poslabšali kot posledica nesporazuma glede plačevanja reparacij Rusiji. Pošiljanje blaga v Jugoslavijo La Guardia bo obiikal Belgrad I Washington. D. C. -Jugoslavija je dobils 935,283 ton blags, živil in drugih potrebščin od pomožne organizacije Združenih narodov UNRRA v enem letu. Prvi tovor blaga je pripeljal parnik v Trst, ki je bilo potem dostsvljeno Jugoslsviji, pred e nim letom. Blago, ki prihaja v Trst. se potem pošiljs tudi v Čehoslova kijo, Avstrijo in Ogrsko. Dr. A. J. Nedereragt. načelnik misije UNRRA v Trstu, je dejal, ds civilne in vojaške avtoritete teh držav kooperlrsjo z njim v vseh ozirih. Vrednost blsgs, ki so gs dobile v enem letu, se ce ni ns $275,800,000. UNRRA je poslala stroje za produkcijo elektrike v Zenico, kjer so velike Jeklarske tovarne. Te so obnovile produkcijo. V Jugoslsviji Je veliko število razbitih nemških in Julijanskih tankov, ki bodo šli v plavže jek larn v Zenici. F. H. La Guard's, generalni direktor UNRRA, ki Je nedavno odpotovsl v Evropo, bo obiskal Belgrsd. Z nJim sta odpotovals polkovnik C. T. Wood, uradnik držsvnevs departments In član ■vets UNRRA, ter NikolsJ Feo-nov. ruski reprezenlsnt v svetu uhrka Pcts seja članov sveta pomožne organizacije Združenih narodov Je bila skllcsna. Pričels se ho 5 svgusts v Ženevi, ftvlca, 8vicarrka vlada Je povsblls čU ne svete, nsj se sentsnejo v Že nevi. BeUyrsd Jugoslovanski kmet le so hvsležni UNRRA za vprežno živino, trsktorio In druge poljedelske stroje, ksters Jim Je poslsls v zadnjih mese clh. Tako je Izjavil Raymond metode ruskih avtoritetvoku- pac1jski coni ♦ Zemljišča nemških veleposestnikov razdeljena med najemnike OBNOVA GLEDALI-SCA V WEIMARU Berlin. 24. jul,—Sovjetska o-kupacijska armada je ublažila sovraštvo Nemcev z nasičeva-njem in metodami v korist ljudstvu. O tem so se prepričali časnikarji, ki so obiskali rusko okupacijsko cond. Nemci dobi* vatfo več hrane v tej coni kot v ameriški, britski in francoaki coni. Le iz nekaterih osamljenih krajev prihajajo poročila o pomanjkanju, toda vzrok je slaba transportacija. Rusi so dosegli večje uspehe kot pa zapadni zavezniki v u-blažitvi brezposelnosti. Tipični Nemec rsd dela. V sovjetski coni tovarne obratujejo, kar se Nemcem dopade, čeprav gredo produkti v Rusijo. V podeželskih krajih se ljudje oklepajo komunizmu. Ruske vojaške avtoritete so razdelile zemljišča veleposestnikov med bivše naj .nnike. Dobili so lastninske pravice, nekaj zastonj, dočim so prej garali zs veleposestnike. Pravice so jim dali Rusi. V mestih, trgih in podeželskih krajih v ruski okupacijski coni se ne slišijo protesti proti sov jetski regimentaciji. Nemci so se privadili vladni dominaciji posameznika. V ameriški coni se naglalata svoboda in demokracija, ki pa sta le na papirju. Narodno gledališče v Wslma ru, zgrajeno pred stoletji, 88 ob navija. Ameriške bombe 8o gs porušile pred taključenjem voj ne. V tem gledališču je bils sprejeta ustava nemške republi ke 1. 1919. Rusi so dovolili zbi rsnje sklsda 1,500,000 mark za rekonstrukcijo gledališča. Izda ja spominskih znamk je prinesla v sklsd štiri milijone mark. Organizirana je bila grupa o pernih in gledališčnih umetni kov. Ta Šteje 350 članov, sto več kot v predvojni dobi. Gle dališčni orkester se je povečsl na 90 godbenikov. Rusi izvsjsjo odredbo glede nefraternizacije z nemškimi do kleti. Kršitve odredbe so redke Kongresniki poraieni pri volitvah Oklahoma City, Okla., Z4 jul —Trije demokratski kongresniki so bili poraženi pri primarnih volitvah. Ti s*> Jed Johnson, Victor Wickersham In Lyfe Bo ren. Tisoč ubitih v revolti v Boliviji Proslave padca vlade v Paragvaju La Pas. Bolivija. 24. jul —Tu sodijo, da je bilo najmanj tisoč ljudi ubitih in dva tisoč ranjenih v revolti, ki je rezultirala v str-moglavljenju režima predsedni-ka Gualberta Villarroela, ki je bil umorjen. Revolta je trajala štiri dni. Revolto so organizirali dijaki in delavci. Bila je izraz nezadovoljstva z vojaškim režimom, kakor tudi posledica naraščajo-če draginje in mizernega položaja delavcev. Nestor Guillen, dekan vrhovnega sodišča, je bil imenovan za začasnega predsednika bollvij-ske republike. On je dal zagotovilo, da bodo kmalu razpisane svobodne in demokratične voli-tve in d« bo oblast izročena rt-prezentantom ljudstvu. V La Pazu, glavnem mestu, je mir. Trgovino so odprle vrata in promet je bil vzpostavljen. Listi objavljajo imena ljudi, ki so bili ubiti in ranjeni v revolti. Buenos Alrea. Argentina. 24. Jul.—V Asunclonu, glavnem mestu Paragvaja, so bile demonstracije in proslave strmoglavlje-nja vojaške vlade v Boliviji, Te so bile tudi protest proti paragvajskemu režimu predsednika Higinijs Moriniga, Njegova vlada se maje. Mori-nigo je naznanil, da bosta dobili predstavništvo v vladi dve opo-ziclonalnl stranki, republikanska in levičarska, katero tvorijo komunisti in socialisti. Voditelji obeh strank so Izjavili, d u ne bodo sprejeli pozicij v vladi, dokler ne bodo politične svobotiščine vzpostavljene v Paragvaju. Poročilo, da se je Morinigo odločil za resigned Jo, je bilo zanikano, Ogrska vlada odredila čistko Razpust katoliikih in drugih organizacij Budimpešta. Ogrska. 24. jul.— Vlada je naznanila čistko in dais zagotovilo, da bodo katoliške In druge organizacije, med temi organizacija skavtov, razpušče-ne. Sovjetske vojaške avtoritete so označilo le organizacije za fašistične. Premier Perenc Nagy je pod pisal odredbo o razpustu osgam-zaclj in o tem obvestil ruakogs generala V. P. Sviridova, načel« nlka zavezniške komisije za kon« trolo Ogrske. Svlrldov je pre,* obdolžil skavte in člane katoliških organizacij fašističnih aktivnosti, kstoliške duhovnike ps odsek razkril nadaljne detajle škandala Municijski m a g n a t Garsson plačal račun za vojaške častnike KONGRESNIK MAY IGNORIRAL POZIV Washington. D. C.. 24, jul.— -Senatni odsek, kateremu je bila poverjena preiskava oddajanja kontraktov illinoiskim kompsni-jnm, je razkril dodatne detajle škandala. V tem so zapleteni visoki vojaški častniki, uposlen! v uradu za kemično vojno, kon-grešnik May, demokrat Iz Ken-tuckvja in načelnik odseks za vojaške zadeve, in več drugih. Prej je bila senu t nem u odseku, čigar naččlnik je senator Meud, demokrat iz New Yorka, predložena evidenca, da so kom-panije, katerim načelujeta brata Murray in Henry Garsson, grmadile ogromno profite. Od vojnega departmenta sta dobila nuročila za $78,000,000 in samo v juniju preteklega leta naredila profit $8,096,344. Kompanije so izdelovale Izstrelke. General Alden H. Waitt je priznal, da so bili izstrelki pokvarjeni, da so predčaano eksplodirali in da je bilo več ime-• likih totmičarjev ubitih in ranjenih. Visoki vojaški častniki so bili gostje na svstbi, ko se je poro čila Natalija Garsson, hči muni-djskega magnate, z majorjem L. 11. Kienovom, Gostija ae je vršila v newvorškem hotelu In niagnat je plačal račun zs vo-laško častnike in kongreanika Mayja. Jean Bates, bivša tajnica v Oarssonovcm uradu v Washing-tonu, jo pred odsekom izjavila, da jo je obiskal Albert W. Ja 'obson, pravni svetovalec urada mi kemično vojno, In jI svetoval, naj ne razkrije VNega, kar ve. Jacobson je prejemal letno plačo $9975 od vojnega departmenta, poleg le pa je dobil letno olačo $20,000 od (larssonovih kompanij. Po razkritju škands-'s je bil razrešen dolžnosti. Kongresnik May je ponovno ignoriral poziv, naj nastopi pred renstnim odsekom. Dejal je, da |e preveč zaposlen. Dokazano Je bilo, da je podpisal čeke v vso ti $18,000, katere je dobil od Gsrssonovlh kompanij. Gospodinje bojkotirajo trgovine Chicago, 24. Jul.-Oo8podinje ^^nj; ftT'Tl! r,n,t' 80 bojkotirajo trgovine in mesnice, vjetskl uniji In rdeči armadi. ki so zvišale cene za 20 do 30 od- Nagy Je dejal, da bo javno stotkov, odkar Je bils odpravlje- poz vsi kstoliške duhovnike, nsj ns kontrols cen. Delavske uni- i v interesu dobrih odnošsjev je in orgsnizselje veteranov so med Ogrsko in Rusijo ustavijo sklicale shod v znsk protests piopagando proti Sovjetski uniji proti nsvijsnju cen. Bidault bo odprl mirovno konferenco in rdeči armadi. Premier se je morsl udati ruskemu pritisku, ker bi v obratnem slučaju motala njegova vlads resignlrsti. Tri katoliške organizacije bo do ra/puščene Nagy je žago-lovil ruskega generala, da bo vodstvo mladinskih organizacij Pariz, 24 Jul -Georges Bidault, predsednik francoske via de ln zunanji minister, bo odprl mirovno konferenco, ki se bo pričela 29 julijs v luksrmburškl P'l-meieno. palači. Na k'»nferenco bodo pri-; --„ — šli reprezentantl 21 zavezniških , . ■ # # držav Bevin proti objavi ----------vsebine pogodb Aune, agrarni veščak misije* UNRRA v Belgrsdu, ki Je do- ms iz Rochesterja. Mlnn. Jugoslavija Je d«»blla od UNRRA 17,800 konj m mul ln 2500 glav goveje živine Neki slovenski kmet ae Je zahvalil rm kravo. Dejsl je. da bo njegova družina po štirih l<*tih sprt deležne jnleka. l/ondon 24 jul —Zunanji ml nlster Krnest lievin ae je izrekel proti objsvl vsebine mirovnih pogodb za poražene oelščne države, /oprav jo bils objavljena v nekaterih amonških liatlh O pogodbah se biKto vršile diaku-rije na mirovni konferenci v Pa« rizu, ki se bo pričele 29 julija. Študija premogovne situacije v Nemčiji Zavezniiki svet imenoval odbor Berlin. 24. jul. — Zsvezniški svet za kontrolo Nemčije je ns« /nanlI študijo premogovne situs-clje. Ta je bila (»overjena po-nebnemu odboru, ki bo šel takoj na delo. Max H Forester, ameriški re-prozentant v odboru, Je ns sestanku s časnikarji orisal program Ta določa rned drugim podvig nemških industrij ns račun drugih okupiranih evropskih držav. Forester je dejal, ds prihsja premalo piernogu iz Porurja, Iz tega ru/logu je bil izvoz premoga Iz Porurja v osvobojene evropske države znižan, On Je zavzel slično stališče kot britske svtoritete, ds b| se produkcijs premoga v PorurJu povočsla, če. bi rudarji dobili večje odmerke živil. Argument je star, ker naglaša potrebo popuščanja napram Nemi em To ^ejatvo jf (Forester pnznal v teku razgovora a čaenlksrji. PROSVETA ČETRTEK, 25. iin,,. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and published by Slovana National Benefit Society Naročnino sa Zdruiono drSava (laven Chicaga) In Eanado UM na loto« 13.00 aa pol lota, SI. 10 aa četrt lata; aa Chicago In okolico Cook Co., 17.50 sa celo loto, $3.75 aa pol lota; sa Inosomatvo HUM. Subscription rates: for t ha United Statas (except Chicago) and Canada M 00 por year. Chicago and Cook County $7.50 per year, foreign countries I«.00 par year. Cono oglasov po dogovoru,—Rokopisi dopisov In nenaročenih člankov so no vračajo. Rokopisi literarno vsebine (črtico, povesti, dramo, pasmi itd.) so vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če Jo priloiil poitnino. Advertising rates on agreements—Maavacrlpts of communications and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc« will bo returned to sender only when accompanied by salf-addraaaod and stamped envelope. Naslov na vsa. kar Ima stik s listom t PROSVETA 2657-69 So. Lawndale A ve., Chicago 23, Illinois =s= Zopet ena revolucija ^Icubovi A- nasjfL muuilbL ZANIMIVO PISMO IZ BREOINJA, PRIMORSKO Južna Amerika je zadnje dni zopet imela majhno revolucijo, ki je strmoglavila diktatorski Villarroelov režim v Boliviji, v deželi večnih revolucij — okrog sto revolucij v zadnjih 130 letih! S tem režimom se je zdaj tako zgodilo kot se je dne 20. dec. 1943 zgodilo s prejšnjim diktatorskim režimom, kateremu je predsedoval Pena-randa, le da je bila zadnja revolucija bolj krvava In zahtevala več sto življenj. V tej revoluciji Je izgubil svojo glavo tudi predsednik Vlllarroel, s katerim so uporniki napravili sllčno kot so napravili italijanski delavci z Mussolinijem. Težko ranjenega diktatorja so uporniki vrgli z balkona predsednikove palače In ga potem mrtvega vozili na tanku po mestu, nakar so ga obesili na svetilnik. Tako je bil končan eden najbolj brutalnih režimov v latinski Ameriki po štirih dneh revolucije, v kateri so igrali glavno vlogo študentje na univerzi La Paz. Študentom so se pridružili tudi delavci. Diktatorju je pokorščino odrekla tudi policija in del vojaštva. - * Po prvih poročilih je soditi, da so revolucijo inscenirali demo kratlčni elementi. To sodimo pO tem, ker v tej revoluciji niso igrali glavne vloge častniki in policija, kakor je to običaj v enakih preobratih širom latinske Amerike, marveč študentje in delovno ljudstvo s pomočjo opozlclonalr\lh intelektualcev. V resnic pa bo treba počakati nadaljnjega razvoja predno se pokaže, komu bo služIla ta revolucija In koliko je demokratična, ako sploh kaj. Tudi Villarroelov režim Je strmoglavil Penarandovo diktaturo z demokratičnimi gesli, toda se je kmalu razvil v eno najbolj ti-ranakih in sadističnih vlad na vsem kontinentu. Vojaška klika pod vodstvom Villarroela je proti koncu leta 1943 dobila pretvezo za avoj puč v vladnem masakru majnarjev v rudnikih kositra. V tiatem masakru je bilo ustreljenih več sto rudarjev in njihovih družin, ker so zahtevali nekoliko več kruha In izboljšanje delovnih razmer. Tlstl masaker je potem preiskovala ameriška komisija, sestoječa iz zastopnikov delavstva in vlade in ugotovila skrajno žalostne razmere — izkoriščanje, kakršnega ni zlepa najti pod solncem. Vojaška junta, ki je strmoglavila Penarandov režim, ki je bil popolnoma udlnjan Patinovlm interesom, ki so s posedovanjem bogatih clnkovlh In kosltrskih rudnikov resnični gospodar v deželi, je obljubila razne reforme, tudi izboljšanje tragičnega položaja Indijanskih rudarjev-sužnjev, a je pozabila na vse obljube. Kot Je pred nekaj meseci naš državni department pojasnil v svoji "beli knjigi", so bili v ozadju Villarroelovega puča Hitlerjevi, Mussolinljevi in Peronov! agenti. Kljub temu pa je ameriška vlada kmalu po puču priznala njegov režim, seveda pod pogojem, da razpiše demokratične volitve. Volitve so se res vršile, toda so bile prava farsa. Ampak za Ameriko, za zaveznike je bila boli-vljska ruda važnejša kot pa tako prozaično vprašanje kot je demokracija ali fašizem. In tako je naša vlada lahko čisto dobro izhajala z Villarroelovlm režimom, čeprav je z opozicionalci postopal sllčno kot Hitler all Mussolini.. Prizanašal nI niti poslancem. Lani sta Izginila dva senatorja kot kafra, po več mesecih pa so našli njuni trupli, napol oglodani od volkov ali gavranov, na obronku džungle. Na hrbtu sta Še imela zvezane roke In vse kosti polomljene. * Tako je vladala strmoglavljena Vlllarroelova vojaška junta. Ta bolivijska revolucija, ako sc izkaže, da je odprla vrata demokratičnemu režimu, bo velik udarec tudi za Peronov nacionalistični-militarističnl režim v Argentini, ki se je povzpel na krmilo a šovinistično demagogijo, skrajno korupcijo in pomočjo katoliške cerkve. Ubiti bolivijskl diktator je bil najboljši Peronov zaveznik v vsej latinski Ameriki. Kot smo čltali v reviji "Inter-American", ki se peča z latinsko Ameriko, sta oba kovala načrte proti Cileju in demokratični paragvajski vladi, na katero Peron posebno pritiska in jo je skušal strmoglaviti z embargom argentinske pšenice, od katere so odvisni Paragvajčanl za svoj vsakdanji kruh. S tem v zvezi je važno vprašanje najnovejše ameriške politike, ki stremi za oborožitvijo vse latinske Amerike z ameriškim oroŽ-jem. Ta politika Trumana in generalnega štaba ima namen zasejati militarizem po vsem kontinentu in napraviti konec politiki dobrega soaedstvs. Ampak politika dobrega sosedstva v resnici počiva fte precej časa in je vprašanje, ako bo sploh poklicana k življenju v dogledni bodočnosti. Osedlanje latinskih republik z ameriškim orodjem ln militarizmom bi v resnici pomenilo zaščltenje vseh totalitarnih režimov in fevdaltstlčne reakcije In razen štirih ali petih režimov ao vse \lade v latinski Ameriki totalitarske—v rokah vojaških klik in fevdalnih ter kapitalističnih interesov. Ako Amerika oboroži to reakcijo, bo to pomenilo totalno zasužnjenje preprostih ljudskih mas in zadavitev vseh liberalnih elementov, ki potem ne bodo imeli nobene prilike, da se rešijo iz spon fevdalne gospode in vojaških klik, ki akupno a katoliško cerkvijo izkoriščajo mase in Jih drže v srednjeveški temi. Pod diktatorskimi režimi je revolucija edino orotje. edino sredstvo za prekucnjenje tiranov, ln dokler ao fevdalci slabo oboroženi, je veliko lažje izvesti revolucijo kot pa. ako jih Amerika oboroži do zob, kakor je načrt naših milltart-stov in imperialistov. Amerika je zadnja leta sicer nahruhala veliko orožja v marsikatero latinsko republiko ln bsje potrošila okrog 13 milijard dolarjev, da jih le drtsla v "demokratičnem" taboru. Ampak za to Tru-mannvo mllitaristično politiko tudi v latinski Ameriki ni opaziti kAega navdušenja, kajti vsi vedo, da bi v tem primeru vse države Fontana, Cel^Prejel sem pismo od nečakinje iz Breginja, ki bo gotovo zanimalo čltatelje iz tolminskega okraja. Breginj se nahaja blizu nekdanje avstrijsko italijanske meje, namreč meje pred prvo svetovno vojno. Pismo se glasi v izčrpku: Dragi stric in teta!—Prejeli smo Vaši dve pismi. Sporočili ste, da ste poslali tri pakete, katere pa do danes še nismo prejeli. Vprašali ste, kako da so odpejlall samo Anico in ne vse družine. Predno odgovorim na to vprašanje, Vam moram nekoliko pojasniti partizanske organizacije. Ko so naši osvoboditelji bili še v hostah, so potrebovali pomoči, katero so dobili v največji meri od kmetov. V vaseh so potrebovali zanesljive in pošte ne ljudi, ki bi zbirali hrano, obleko, obutev hi sploh vse po-treblttne. V vsaki visi so imeli ttfi odbore: Zvezo slovenske mladine (ZMS), v katero je bila pritegnjena vsa mladina od 15 do 25. leta; vršila je aktivno delo, in sicer skrbela za naše napise po zidovih in obveščeva nje v slučaju nevarnosti od strani sovražnika. Dalje smo imeli Slovensko protifašistično žensko zvezo (SPŽZ). Ta je imela nalogo, da je pletla nogavice ln nabirala razne potrebščine. Tretja organizacija je bila Osvobodilna fronta (OF), ki je vodila v vasi politiko. Četrta organizacija pa se je imenovala Narodni osvobodilni odbor (NOO). Ta je vodil v vasi red in pomagal ženam pri pobiranju potrebščin. Otroci med 6 ln 15 letom pa so bili pionirji, ki so tudi pomagali naši vojski z nabiranjem lekov in tako dalje.* r Sedaj pa Vam lahko pojasnim žalostno usodo naše Anice. Leta 1943 so imeli tukaj Italijani še vedno svojo postojanko, zato partizani niso mogli v našo vas. Meseca julija pa so partizan poslali šestim tovarišicam povabilo, naj se javijo 15. julija ob eni uri popoldne v Podbell pri Sv. Heleni, die So tja in bile povabljene, naj pristopijo v organizacijo ZSM, katere odbor je bil najprvo ustanovljen v naš vasi. Tako so one same delale na političnem in kulturnem polju, kakor tudi pri nabiralni akciji. Čez dva meseca nato je prišlo do poloma Italije, nakar so naši partizani zavzeli vse vasi v okraju in še precej naokoli. Fronto so trdno držali, končno pa se je sovražniku posrečilo prodreti z bombardiranjem. Borba je trajala dva meseca, nakar so sc morali naši borci umakniti v gozdove. Po tem boju se je sestra Anica preoblekla v hlače ln dnevno nosila hrano za njimi. Ob času poloma te fronte so pogorele StanovišČe (1. nov. 1943), to pa zato, ker so Imeli partizani zasedo za vasjo in se maščevali nad nemško armado, ki Je prva prihajala po cesti. Meseca novembra pa so bile sestra Anica in njene vrstnice izvoljene v odbor OF, na njih mesta pa so postavili druge mladenke. katere so bile vse v teku enega dneva odpeljane v goriške zapore, od tam pa so Jih poslnl) osem v taborišča, deset pa na prisilno delo v Nemčijo. Sestra Anica ln še dve drugi pa so bili poslani v najstrašnejše taborišče. Ena izmed njih se je vrnils in povedala, kaj vae ao morale pretrpeti. To je bilo nekaj groznega! Anici je bila usoda zelo kruta, toda štela je kot slovenska juhakinja in mučeni-ca. Po Aničlni aretaciji pa sva stopili s Pavlo v volilne odbore in jaz sem postala tajnica ZSB Imela sem nalogo, da vodim mladino k delu ter popišem vse delo nabiralne akcije in pošljem rekord okrajnemu odboru. Pavla pa je bila tehnlčarka SPŽZ Njena naloga je bila, raznašati časopise po vasi. Kristina pa je imele moža pri partizanih. Vprašali ste, kako je pogorel Klin. Tam so imeli partizani tako rekoč neko oporišče. Neke noči v mesecu marcu pa jih je nekdo izdal. Prišli so Nemci in s seboj najbrže imeli spremljevalca, ki je dobro poznal tamkajšnji svet. ter skoraj vse po-strelili. Nekaj se jih je rešilo, veliko pa so jih živih sežgali v hlevih. Pobili so vse, kar jim je prišlo na pot. Prizanesli niso niti nekemu 15-letnemu dečku. Malo je manjkalo, da ni tam ostal tudi naš ata. Vprašali ste, ako so bili res naši sovražniki tako zverinski Živa resnica. Nemci, domobranci in fašisti so nepopisno mučili partizane. Najprvo so jih napol obesili in pretili do smrti. Naj Vam povem samo primer, ki sem ga sama videla, seveda ne vršečega se, temveč že dovršenega. Nekega 25-letnega mladeniča, ki sem ga dobro poznala je ujela zverina, nakar smo ga po osmih dneh našli mrtvega Bila je groza. Žrtev je imela izkopane oči, nohte potrgane, zobe izbite fn sedem ran v prsih Taki primeri so se tukaj dogajali vsak dan. Veliko smo pretrpeli, sedaj pa imamo samo eno veliko željo, da bi zavezniki upoštevali naše žrtve, naše trpljenje, naše požgane vasi ln nas priključili k Jugosla viji. Veseli nas, da se ameriški Slovenci zanimate za nas. Seda; proučuje naše kraje zavezniška komisija. Zavezniška vojna u-prava ima sedež v Kobaridu. Poveljnik oz. governer je Clark Painter. Naše stanje je še precej dobro. Zdravi smo in delamo počasi Seveda, ni nam lahko, ker ni pomoči pri hiši. Tata je že star in počasen, zato moramo sami opraviti delo na polju. Zaključujem ln Vas najlepše pozdravljam. Vaša Lojzka. M. Misoury. PISMO IZ BRUHANJE VASI PRI DOBREM POLJU Chlaholm, Minn.—Prejel sem pismo od mojega brata Antona Tomšiča Iz Bruhanje vasi, pošta Videm-Dobro polje. V izčrpku se glasi: Dragi brat!—Tukaj Brno preživeli hude čase, ali samo da je zdaj vse hudo za nami. Jaz sem šel skozi dve svetovni vojni, ali prva ni bila nič v primeri drugo. V tej je šlo vse narobe: brat je pobijal brata. Nešteto žrtev je padlo vsled domačih izdajalcev. Tudi jaz sem pade Nemcem v roke ln bil preseljen v Nemčijo z vso družino. Koliko smo pretrpeli lakote in šikaniranja, to vemo samo try, ki smo poskusili. Prestali smo, sedaj pa me tolaži zavest, da nisem nikomur storil nič žalega, da bi bil kdo radi mene ali moje družine nesrečen, daSiravno se bi lahko maščeval nad tistim, ki me je iedal. Iz nemškega koncentracijskega taborišča smo se vrnili zdravi ali močno izčrpani. V ujetništvu smo hill 18 mesecev, do zasedbe Američanov. Tukaj se počasi obnavlja, manjka nam pa obleke in tudi hrana je Še pičla. Najbolj smo prizadeti vsi tisti, ki smo bili Izseljeni, kajti so zaplenili vse imetje, tako da nam je ostalo samo tisto, kar smo imeli na sebi. tfedaj, ko so nas izselili, smo bili samo osumljeni, če pa nam bi dokazali krivdo, bi bili vsi postreljeni. Kakor vidiš sem bil zelo nesrečen, Še bolj pa brat Jerneje. On je bil po zaslugi domačih izdajalcev poelan v internacijo v Italijo, ko pa se je po polomu Italije vračal ves Izčrpan domov, so ga Nemci ujeli in oc^>e-Ijali v Dachau, kjer je vsled trpljenja in muk umrl. Brat Lojze je dobro speljal, kakor tudi mati. Nacetu pa je šla trda. kajti bil je že odbran za uslrelitev. a ga je nekdo rešil. Tudi aestra Franca se je dobro zmazala. Mi smo skoraj vsi delali za Osvobodilno fronto, razen Martina. Tukaj se sedaj uvaja novi red. Oblast ima ljudstvo v ro-cah in imamo popolno svobodo. Večina duhovščine s škofom vred je zbežala z okupatorjem. Sicer pa jim ni drugega kazalo, ter oni so zakrivili največ zločinov, držali z okupatorjem in izdajali slovenski narod. Ti izdajalci še danes širijo propagando iz inozemstva, da pri nas ni reda in da se preganja duhovšči no in vero. To je grda laž! Duhovnikom, kateri so ostali doma in delali z narodom, se ni nič hudega zgodilo in danes prav tako opravljajo svojo službo kot so jo poprej. Pri tem jih nihče ne ovira. Med nami je precej nezado-voljnežev, namreč tisti, ki ne morejo več grabiti in odirati ljudstva, kot so ga nekdaj. Tud zemlja je bila razdeljena med tiste, ki je niso imeli. Smrt fašizmu, svobodo narodu! Anton Tomšič. F. Tomaich. POIZVEDOVANJE RDEČEGA KRIŽA Chicago. I1L—Kristina Frino in Markoja Marija iz Prekmur-ja, Slovenija, poizvedujeta, kje se nahaja Stephan Frinoj, ki je svoj čas živel na naslovu 2438 North Clark st., Chicago. Ako bi kdo vedel za to o9ebo ali če bi to sama čitala, naj se zglasi pri Rdečem križu, 529 S Wabash ave., Chicago 5, 111., ali pa telefonira Wabash 7850, Ex tension 360. Rdeči križ. SVETOVNI CIRKUS DilUner, Pa.—Kakor se sliši, vrhnja plast izgublja na svoji moči, nižja pa počasi leze na površje. te bo šlo tako naprej bodo kmalu oni mali pujski in volički nosili šarže in mi jim bomo salutirali g njihovim veličanstvom, ko se bomo pokorno "meldali" v mesnici za majhen Kbsček mesa, ki pa bo stal morda dolar in pol funt. Svetovni problemi so še na re&etu, kako pa se bo vse sku pa j zasukalo, je še v rokah vsemogočnih, zato je vse naše jadi-kovanje zastonj. Eni pravijo, da je to naše, drugi prisegajo pr vseh bogovih, da je njihovo. Lahko pa se zgodi, da jim bodo dali enakopravnost in tako bo sta imela pravico sedeti dva petelina na plotu in se svobodno kavsati med seboj. Čast in hvala bodi Bogu in onemu, ki je znašel patent za igranje z gumbi, in pa duraka na karte. V tem sem se izšolal in naredil izpit, tako da se mi sedaj ni treba mešati v kake di-olomatične in svetovne zadeve. Uredniki svetovnih listov ima-o dosti sitnosti s študiranjem, tako bi pisali, da bi vse zadovo-jili in se nikomur zamerili. Tako je tudi z ohijskim governer-jem. Ker je sin slovenskih staršev, apelirajo nanj rojaki, naj bi se zavzel za pravično rešitev Trsta in Primorske. Ali ljudje božji, naš narod ima menda več strank kot število prebivalcev. Torej zanj je težko, ker gotovi rojaki ga prosijo, naj jim pomaga, toda državljani države Ohia pa pravijo, da so ga zato izvolili, da pomaga njim. Dragi moji, ohijski governer bi moral biti tri osebe v eni, kakor so tri osebe, a en sam Bog. V objemu takih in enakih stvari dan za dnevom se moja tolažbe žejna duša vprašuje, kaj za božjo voljo je z našimi duševnimi zdravniki. Saj so tudi oni sinovi slovenskih mater! Torej zakaj našim ubogim dušam, ki ječijo pod jarmom dolgega časa ne priskočijo na pomoč? In če ne bo hitre pomoči v našem časopisju, se bo ta ponavljajoča se bolezen tako zakoreninila v naših dušah, da se nam nikdar več ne povrne naš nekdanji veseli obraz . Meni se vidi, da mi, "ta majčkeni" slovenski zemljani še nimamo nobene "šterne" na tem pukljastem svetu, kajti kot so nam pravili, dokler nas ni naš slovenski pisatelj prikazal na dan, da še niso vedeli na tej strani luže, da Slovenci sploh eksi-stiramo kje pod tem soncem . . . Najbrže imamo še tudi prelahek glas, kar se tiče svetovnih problemov, in težko, težko, da bi se slišal do neba vsemogočnih. Nekaj, kar bi lahko storili za naše onstran luče, je, rko bi iz polnjevali te tri božje čednosti: Lačnim jesti, žejnim piti in nage obleči! Vse drugo pa bodo najbrže opravili svitli milijoni in pa moč sveta ... John Planine. veseljem prejeli Vaše , paket, kateri je dospel' Poslali. Ukrenil® Vam. Ijujemo ker ste nam Sj magal, Mi smo resnično ni pomoči. Čudimo se sami sebi & živi in v miru grad. domovino, za katero so naši prijatelji in znanci d Ijenje. Se nikdar v zcc človeštva ni bilo toliko gC svetu, ki so ga povzročili in Italijani. Naše ljudi so ljavali v internacijo na pt delo, kjer so mnogi urw gladu in trpljenja. V Ita umrli zdolnji Jaksicki, si, Krančkove, Jože Briški, Krančkova, mož Ane Ofj Vsi so umrlih vsled iz na prisilnem delu. jih je padlo pri partizani so se borili po gozdovih, ličkega, ki je bil naš bo zajeli Italijani v gozdu pr čih in ga sesekali na kose go ljudi pa je zbežalo na ško in se ne ve, če se š vrnejo. Ti so bili izdajali Angela Briška pa je še v bolnišnici. Ona je bila na pri partizanih in izgubi go. Vse je bežalo k partiz dekleta, fantje in možje, se bali, da jih ne bi zajeli ei in Italijani. Sovražniki do golega izropali in požgi še. Moj sin je bil tudi sedaj pa še vedno slu; vojakih. Samo da je vojne in strahot! Zopet pravljene ceste in pošta ja redno. Iz Amerike d mo pakete dan za dnem lo smo veseli, ker nam pomoč, katere smo tako ni. Drugo leto pa si b< pridnimi rokami in dobro sami zaslužili. Samo da srn stali to vojno. Primanjkuj sicer še vsega, toda pomaj Rdeči križ in vlada. Po ljamo mlade Francetove in Anžlovarjeve, ki so borci srečno povrnili 1 Ančka in Matija Letig. Karolina Pip tajnica 241 Sf PISMO IZ FARE PRI KOČEVJU Blovan, Pa. — Prejela sem pi smo iz Fare pri Kočevju, ki sta ga pisala sestra in svak mojega moža. V Združenih državah je dosti rojakov iz tega kraja, zato mislim, da jih bo pismo zanima lo. Glasi se v izčrpku: Draga svakinja in brati—Najprvo moram povedati, da smo z AUSTRIA postale pokorne vazalke "Koloaa s severa" -ameriškega Imperializma Ampak ameriške hegemonije se otepa tudi reakcija šironv latinske Amerike. Če mirovna konferenca 11 dršav ne bo spremenila salti lučka su na njih ministrov Amerike. Anglijo. Francijo ln RosUe. bo bodoči aemllevtd Julijsko krajine lag leda 1 približno tako kot Je videti na tel mapL Tržaško svobodno osamijo, kakor ao ga krstili sitna-nji ministri v Parian, Je po obeegu majhno, loda larodno vašno. Kake bo Trat Uvel bree svojega naravnega salodja. ako ga bo Jugoslavija bojkotirala. Jo veliko vprašanje, ki pa vsaj Bevla« In Byrneen oči vid no nI delalo nobenih preglavic. (To mapo nam Je poeodU Chicago Sun.) POROČILO Z DELAVSK FRONTE IN O SLOVENSKEM DNEVU North Braddock. Pa.-P< od East Pittsburgha je ni na Trafford, v kateri ima ba Westinghouse Electric tovarno, v kateri je upa približno 1,500 delavcev, priključeni lokalu 601 CIO lavci v livarni te tovarne julija zastavkali, ker je t 50 delavcem napovedala nje plače za 25'i od kosa Dne 15. julija ob pol tit poldne pa je naš lokal 601 sklical protestni shod in d so stoodstotno zapustili dt določeni uri. To so storil so se zavedali, če bi družba la z znižanjem plače v Tr dovi livarni, potem bi zace trgavati plače tudi v drugi delkih. Protestnega shoda v je ležilo kakih osem tisoč M in delavk in s tem dokazali bi, da naša unija j«- m' vH» odstotno za delavstvo, da« nekateri skupno s kompani gotovimi duhovnik, blatijo uradnike s komunist. P» testnem shodu » va je bila v tem, da je je-ko so začeli z delom za nov t, manjkalo izvežbanih in enih ljudi. Vse jamske de-e so zaposlili stari obrati, tu se je pač premog najhi-p dobil. Na novem obratu poslili največ mladoletnike, še neizkušene v delu, ki pa te dobro izkazali. Velik de->ri pripravljalnih delih, tako amnolomu kot pri gradnji ih naprav, so dale žene. ivljale so tudi najtežja in rna dela in to po lastni vo-videč kako velika je potreba. Vsi skupaj so si zadali nalo-da mora Podstrana začeti z torn že prvega januarja . In ne samo to, v tem ča-mora dati dnevno vsaj 200 premoga! To je bil program, pa so poleg pomanjkanja žbanega kadra še druge te-!. Ena izmed teh je bilo itno pomanjkanje potrebnega rteriala, zlasti električnega, nikoder se ni dalo nabaviti ojev, motorjev in drugih spe-bih delov. Navezani so bili na to, kar se bo dalo "sne* v drugih obratih rudnika. tt(?a težava je bila v tem, da iredno neprikladen teren za-svoje velike strmine znatno il dela pri odprtju obrata in gradnji velikih industrijskih «v. Vodstva in delavstva we to ni ustavilo. Začeli so delom Vsaka skupina delav-in delavk se je lotila posla «dkazanem sektorju. Kedtem ko je ena skupina wala premogov sloj v severozahoda in iskala »vo zvezo s površino, da bi dobilo pravilno sliko za po-ivitev projektiranega zasipal-"Vin izvoznega jaška, je dru-wupina že z vso naglico pro-preko 300 metrov dolge Ta skupina je imela ze-aaporno delo zaradi velike ^ tal in silnega pritiska, J* večkrat grozil popolnoma 'v,tl delo. Kmalu je ta sku- 1 Producirala do 30 ton pre-J dnevno, ko pa je vodstvo »jslo nov način odkopa, se u Produkcija podvojila. ** w'rn. prometnimi sred JL10 pOMfbno v&žna za dvig ^'Hen razvoj produkcije, ov ,, ' in'ažcvalnega stroja, -g l, ; ' »z jaška. Sku-PJ Jrnh delavcev se je tega l. K" le vso možno na naprav,!« in montirala Vn'H «podsuvanl in zs k,;' Prav tako />""'vr,,)ntaže kletk, JV" vrvi in vse kar aokonmi montaži izva *1roJ«». Dovrtili so tirne naprave in m^r lzva**valni stolp nov kamnolom. Odprli so ga v strmini, visoko nad zasipnim jaškom. Kako najlaže spraviti kamenje do drobilnih naprav, ki so precej niže v bregu? Zgradili so veliko, okrog sto metrov dolgo betonsko drčo. Po tej drči drsi kamenje do drobilnih naprav. Te drobilne naprave je skupina treh delavcev pripravila in v štirih dneh sama spravila visoko v hrib. Pomagala si je v svojo iznajdljivostjo in na ta način prihranila podjetju 27,000 din, ki so bili sicer v proračunu namenjeni za ta podvig. Kako težavno in komplicirano je bilo to delo, lahko spoznamo iz tega, da so bili nekateri strojni deli tudi do 6000 kg težki. Spraviti jih je bilo treba po posebnih tirih, ki so bili zgrajeni nalašč v ta namen, v strmino. Za zdrobljeni in tako pripravljeni zasipni material je bilo treba zgraditi poseben silos iz betona. Za odvajanje zasipnega materiala služi voda. V ta namen so morali zgraditi vodovod iz rečice Medija, ki teče 150 metrov pod rezervoarjem. Za dvig velikih količin vode do rezervoarja je bilo treba montirati črpalke, ki potiskajo vodo visoko do rezervoarja. Ta rezervoar je posebna skupina varilcev zvarila iz železnih plošč v času treh tednov. Zadržuje 200,000 litrov vode. Voda se v posebni pripravi pod silosom za zdrobljeno kamenje meša med kamenje in ga odplavi j a po posebnih, debelih cevovodih skozi zasipni jašek daleč pod zemljo. Cevi so še izpred vojne in so bile med vojno skrite pod zemljo. Če bi o-kupator vedel za nje, bi jih gotovo transportirali v Rajh, kamor je odvlekel marsikaj dru gega. Te cevi predstavljajo danes milijonsko vrednost. Predvojna rudniška uprava je za montažo specialnih naprav za njih oskrbovanje in strežbo uporabljala vedno tuje, inozemske strokovnjake. Ko pa je bilo v novem obratu treba montirati take specialne električne naprave, ki so komplicirane tako v montaži kot v strežbi, so se zagorski električarji, domači strokovnjaki, sami ponudili, da bodo izvršili vsa ta dela. In res so se sami, brez vsake tuje pomoči lotili montiranja kompliciranih stikalnih in krmilnih naprav in jih izvršili z vso vestnostjo in strokovnjaško. Težava je bila največ v pomanjkanju električnega materiala. Toda kljub te mu se je posrečilo iz skromnih in nepopolnih zalog zgraditi in izpopolniti naprave novega rud-nika, ki je naravnost vzorna. K novemu rudniku je bilo treba napraviti še več napeljav za e lektrični tok. Tako so položili v dolžini 210 m ksbel, nspeljali poleg tega še dva daljnovoda, elektrificirall pogon drobilnih naprav, montirali signalne na prave pri izvoznem jašku, pri vodokazu v rezervoarju in iz vedli še več drugih naprav. V teku tromesečnih priprav je Podstrana začela s polnim obra tom, začela je dajati po 200 ton premoga dnevno. Toda ta količina se dvigs in bo v naj kraj šem času dosegla dnevnih 300 ton. Naloga je bila izpolnjena! In zdaj se zagorski rudsr s ponosom ozirs v strmo južno re ber, ki kakor streha zspira raz gled proti Jugu. Dvajset do tri deset vsgonov premoga dnevno to Je velik doprinos k Izgradnj naše domovine. rsc. čimer so izpolnili in celo presegli postavljeno nalogo. Ta uspeh je bil dosežen s prizadevanjem traktorjev. Največ je preoranega v somboi skem okrožju, kjer je tudi bilo največ traktorjev. Samo od 29. marca do 4. aprila je bilo preorano v som-x>rskem okrožju s traktorji 13,- 000 oralov zemlje. V okrožju Sremska Mitrovica so zorali 82,-605 oralov. Od tega je bilo zorano v zadnjem tednu 4220 ora-ov. V okrožju Subotica je bilo 1 zadnjih 7 dneh zoranih 3060 oralov, v novosadskem okrožju so preorali traktorji skupno 28,-065 oralov, od tega v zadnjem tednu 4887 oralov. Traktorji v pančevskem okrožju so preorali skupno 19,233 oralov. Nekatera okrožja niso dosegla zadovoljivih rezultatov zato, ker so prepeljali traktorje odtod v druge kraje. S povečanjem traktorske službe bo načrt oranja v teh krajih izvršen. 1< * rekordn ®JlPti uj| B* P* Nn ^iala • i* bile ♦•dinstveni sto-kkupina narav *rn tasu zjradila "d koder se je J* treba zasuti. "r,,ba mnogo za 1>» so dobili treba odpreti Nfovi izumi delavcev v kurilnici v Skopi ju Delavci v kurilnici v Skoplju so popravili v prejšnjem mesecu tri lokomotive. Ena izmed njih, ki je bila poškodovana za 80 odstotkov, je bila popravljena in sestavljena iz delov treh miniranih lokomotiv. Delavci so jo izročili prometu tri dni pred določenim rokom. Ostali dve lokomotivi sta bili popravljeni konec meseca marca. Naj* bolj so se izkazali delavci iz plinarne, kotlarne in montaže. Delavci iz kotlarskega oddelka se poleg tega trudijo, da izvršijo svoje delo pravočasno in da iznajdejo nove načine dela. S pomočjo delavcev iz ključavničarskega oddelka so izdelali stroj, s katerega produktivnostjo dela bo proizvodnja zvišana za 500 odstotkov. V varilnici je Boris Markovski sestavil novo napravo, s katero more en delavec variti cevi. Izdelana cev se s pomočjo enega vzvoda avtomatično odvrže in na njeno mesto pride druga. Na ta način opravlja to delo en človek in z majhnim trudom. Delavci iz orodjarne so s pomočjo delavcev iz drugih oddelkov pričeli izdelovati posebne naprave, pomočjo katerih se bodo izognili uporabi jermenov in bo istočasno zmanjšana potrošnja pogonske energije. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja t l. strani) stavkal ji stoodstotno odglasova-li dne 21. marca tega leta. Ako pogodba ne bo podpisana do 1. avgusta t, 1.. namrei taka kot je bila odobrena 19. maja od odbora in članstva unije, potem bo unija vložila protest na N.L.K.B. Veste, družba Westinghouse je precej trmasta in hoče našo unijo uničiti na vsak način, ampak zaenkrat se ji ne bo posrečilo, ker smo še vedno močno združeni. Na dan 3. avgusta bomo obhajali v zapadni Panni Ameriški slovenski dan, in . sicer v West View Parku. Ta dan bo velikega pomena, kajti ves prebitek bo oddan za mladinsko bolnišnico v Sloveniji. Kot glavni govornik bo nastopil dr. Zore. Jamčim, da vam ne bo žal, ako ga pridete poslušat. Ker je sedaj jako težko dobiti nekatere potrebščine, zlasti pa meso in kruh, je odbor odločil, da bo zaenkrat opustil kuhinjo. Občinstvo je prošeno, da prinese jest-vine s seboj. X o to o to v resnici slovenski dan, je odbor zaključil najeti slovenske godbenike, kateri bodo igrali od dveh do štirih popoldne. Tačas bo vstopnina prosta. Drugih zaključkov ne bom poročal. Kdor jih hoče izvedeti, naj pride dne 3. avgusta v West View Park. Na svidenje v velikem številu! Loula Karish. LISTNICA UREDNIŠTVA Zadnjih par tednov se je na bralo v uredništvu več dopisov z vsebino osebne polemike z br. Barbičem in obratno. Ker bi tako polemlziianje ne imelo smisla in bi tudi ne delalo ugleda listu, je sklep izvršnega odseka, naj gredo ti In podobni dopisi v—koš. To naj vzamejo na znanje prizadeti dopisniki. Za sindikalni dom v Mariboru Delavci okrožnega stavbnega podjetja Glozer so v mesecu februarju prispevali za zgraditev Sindikalnega doma v Mariboru 25,189 din. Za ta znesek je prispeval vsak delavec od svoje plače dnevno polurni zaslužek. Krompirjevi svaljki Skuhaj 4 funte krompirja, sku-hanega olupi in pretlači. Pusti ga, da se nekoliko ohladi. Dodaj malo masti in pol litra enotne, skozi gosto sito presejane moke. Ako imaš, dodaj še 2 jajčka, sicer pa 2 žlički mleka in urno ugneti testo, tako da je gladko. Testo nareži na prst debele rezance, oblikuj jih v 5 cm dolge svaljke ter zakuhaj v vrelo slano vodo, kjer naj počasi vro 7 do 10 minut. Kuhane lahko postaviš na mizo bodisi same, za-beljene s praženimi drobtinami, k solati ali mesu, ali pa jih dodaš paradižnikovi, vinski, čebulni ali drugi omaki. Krompirjeve svaljke lahko tudi spečeš, in sicer jih daš na po- vprašanje ruskih reparacij Naplaal Donald Ball Ko je bilo pred približno osemnajstimi meseci objavljeno, da nameravajo Rusi zahtevati od Nemčije reparacije v približnem znesku 10 milijard dolarjev, se nikdo ni začudil in še manj zgražal. Nasprotno—splošno je svet cenil, da je zahteva zmerna. Nikdo ni očital predsedniku Rooseveltu, da je sprejel preveč, ko Je odobril ta znesek kot bazo tozadevnih razprav. Ob zaključku »konference zunanjih ministrov v Parizu je minister Molotov zopet navedel to številko—a tu ga je minister Byrnes ostro zavrnil, češ, da je znesek ogromen, previsok, da bo nemško narodno gospodarstvo uničil, kar bo usodepoln udarec za vso Evropo. Izgovor, da nismo vedeli že prej, kako veliko je opustošenje Nemčije, ni veljaren. Ko so se veliki trije sestal! v Jalti, je bil velik del uničenja v Nemčiji že izveden. Res je, da je poznejša vojna prinesla še nekaj več po škodb, toda spomlnjajmo se, da so bili zavezniki, ko so zasedli Nemčijo, manj začudeni nad razvalinami, katere so tam našli, kot presenečeni nad velikim številom tovaren, ki so bile Še vedno sposobne obratovati. Kar danes najbolj ovira obnovitev nemške industrija, niso razrušene tovarne, temveč pomanjkanje premoga, ki obstojs povsod v Evropi, in obupni položaj nemškega transportnega sistema. Trajala bodo leta pred-no bo nemška industrija obnovljena, toda vzroki so le v splošnih razmerah. Popraviti mests, ki so trpels. bo vzelo mnogo več časa kot obnovitev bistvenega dela nemške industrija. Vprašanje, ki se ppstavlja, Je pred vsem to, ali hočemo, da Nemčija dela za reparacije aH ne. Ali hočemo, da pomagajo mazano pločevino in jih počet, da na obeh straneh lepo zaru-mene. Uspehi dela traktorjev v Vojvodini Iz Novega Sada poroča Tanjug: Z ozirom na določen načrt bi morali traktorji v Vojvodini preorati do 31. marca 169.440 oralov zemlje. Toda zaradi sla- . I X™'tkun kampanji * I Senator Mead iS New York., način* odaeka. ki vo4l preUkave *ud« on-mogoceno. da bi v krat-! o volnem prekašate*. Pole« njena (aedeč) le senator Mitchell ts< w#.|msn>ke republike, keh izvršili predvidene nalofe Waahlngtoo*. SenaaciJa te pretakave do danea le Kakor Doročato sedaj so trak- kongreanika May). Is Keeluckyla. kt le bil k« načelnik edaeka saj N#mf, „1.*.» temveč .h hoče-torjl v Vojvodini preorali do 6 vojaške sadeve tudi v slušbi "trgovcev a osnrtle" all menictlaldh ^ podkrepiti rusko Industrie sprila 170 704 orslov zemlje, s j magnetov ter )a bsje dabtl nekaj drobila ... 11 zneskom teh reparaalJ^ONA. potldati in obnoviti ono, kar so sami razrušili, ali ne. Nikdo na more trditi, da rus ke reparacijake zahteve niso u pravičene in moralno utemelje ne. Za to niti nI treba natanč neje pogledati na sezname rus kih krajev, ki so bili porušeni— dovolj bo, če si ogledamo repa racijske zahtev* iz zadnje vojne. Takratni zavezniki so zahtevali od Nemčije 240 milijard zla tih mark. To bi odgovarjalo danes svotl 56 milijard dolarjev. Minister Byrnes pa tega prlmerr janja noče in pravi, da je Rusija že prejela nemške pokrajine, katerih vrednost cenijo no 14 milijard dolarjev. Drugič, da se Je izkazalo nemogoče, izvesti plaČanje reparacij po prvi svetovni vojni. Tretjič, dn je današnja Nemčija mnogo slubot-neJŠa In gospodarsko bolj priza deta kot welmarska republiko, Prvi argument ne drži. V Jalti nam Je bilo že prav dobro znano, katere pokrajine Nemčije bo zasedla Rusija. Takrat nismo niti z besedo ngmlgnlll, da bo trebs odšteti šlesko Industrijo od repsracijskih zahtev. Drugi in tretji vzrok sta nekoliko bolj tehtna. Ako bi se izkazalo, da res ni mogoče iz vesti plačanja reparacij brez globoke gospodarske depresije, bi bilo seveda bolje, da se nanje pozabi. Toda zahteve zaveznikov po prvi vojni so bile za plačilo v zlatu. Rusko gospodarstvo pa Je tako urejeno, da zamore absorbirati poljubne ko HČlne blaga in Industrijskih izdelkov, ne ds bi prišlo v nered. Ruski trg zsmore povrh tegs tudi požreti poljubne količine najrazličnejšega blaga, ne da bi to vplivalo na svetovni trg. Celo to lahko rečemo, da bo Rusija rade volje kupovala na svetovnem trgu—tudi če dobi vse repsrscije, katere zahteva-ako Ji bo le uspelo, preskrbeti si potrebna finančna sredstva Problem Je torej, dsli zsmo rejo Nemci prolzvsjatl toliko blaga kot ga zahtevajo Rusi. Odgovor na U) vprašanje Je eno-staven—ako bodo delali, bodo sposobni. Ako ne bodo delali, ne bodo mogli. Pred prihodom Hitlerja Je bilo na Nemškem 6 do 7 milijonov nezaposlenih, Ako bi bili vsi delali, bi bili proizvajali na leto najmanj /a 12 do 14 milijard mark, to Je za tri 9 milijarde dolarjev blaga. Nemčija pa Je takrat raje obla čila In hranila te nezapoalence kol da bi plačevala dve In pol milijarde dolarjev reparacij na leto Blično je danes. Ako bo Nem-čljs dobro organizirana, bo v kratkih nar letih nsjmsnj tako močna kot je bila Industiijs Reaničnl nroblem očfvfdno nI. aH b*>do problem "stare domovine" in amerike Naturalizirani ameriški državljan kateregakoli Izvoru reagira v veliki meri na razmere v njegovi rojstni domovini. To je bila vedno resnica, toda njegova skrb v tem pogledu je bila malokdaj tolikšna kot sedaj v času po zaključku ene najstrašnejših vojn v zgodovini človeštva. Kot posledico tega opažamo v mnogih ameriških krajih pojav napetosti, ki imajo svoj izvor v Evropi in tu mošnji sedanji situuciji. To je dejstvo, ki se ga predobro zavedajo mnogi javni deluvci v I naši deželi. V Clevelandu pravijo javni delavci, da se ravnajo v svojem delovanju kakor jim to nareku* jejo potrebe v mestu, kjer je večina prebivalstva neduvncgn evropskega izvoru. Oni dobre poznajo trenja in napetosti, ki so neizogibne spričo mcšunicc prebivalcev. Bnš radi tega pi< so ti javni delavci in voditelji aktivni v Ligi za Človeške pru vice. Tu organizacija je pred kratkim izdala knjižico "To jc Cleveland", v kateri Ligo skuš« obrazložiti in razjasniti pojave medsebojnega trenjo v kroju kot je mesto s pisanim narod-nostnlm prebivalstvom iz ra/ nih krajev sveta. Knjižica ob enem razlaga, kako morejo ele velandski prebivalci prve ir druge generacije tujtrodcev iz koristiti svoje zgodovinske vezf s staro domovino v to, da po magajo svoji novi domovini Iz graditi mirnejši in demokrotič nejši svet. »Vrednota državljanu izvira iv njegove vdanosti principom ti demokracije", pravi knjižica •This is Cleveland1'. "TI prin dpi, ki proglašajo svobodo in e nakopravnoat Človeku, se mote Jo raztegniti no druge narod« In kje je kak ume^iški držav Ijan, ki- bi ne želel raztegniti teh principov na druge deželi in narode? To so skušali dosač Cehi v letu 1918; k temu stre mljo živahne aktivnosti poljskih konferenc, vseslovunskih kon gresov, češke nurodne zveze lr macedonske lige. Vse te orgo nlzaotje imujo sestanke In zb«> ruvanju v Clevelandu ln 'njil člani želijo, da bl njihove rodrn dežele mogle doseči in užlvut koristi demokracije, kakor Jr poznajo oni somi v tej svoji no vi domovini. Vsi Clevflundčunl bl se morali Intereslrutl v te uk tlvnostl, tla bl s tem pomugull razbliniti bojazni, k prevevaj t te raznolike skupine . , ." "Kuj lahko bl bilo tem sku pinam zabrusiti enostavno, dr naj pozubljo nu dežele svojegr Izvora ter naj postanejo zgol,' dobri Amerlkancl. Ali tak na stop bl bil nesmiseln ln brez pomemben. 2e njihova skrb lr brigu v tem pogledu Jih dels dobre Amerikance, kajti prve skrb vsakega Amerlkanca dane* Je trajen mir, brez ozira na to kukšne narodnosti, rase aH verr je kateri. Trajen mir pa teme Iji ne nu izjavah ln proglasih poč pa predvsem na pravični u reditvi vseh vprašanj in težen* miru." "Clevelandskl državljani i/ centralne in Jušnovzhodne Ev rope težijo s svojimi občutji dr stare domovine za tem, da pri de do pravičnih ureditev ln dr uranovešenje trenj, ki so vzrok položaju. Ker dobro p°*oajn svoje ljudstvo, so, naravno, moj. stri v motrenju položaja. P« drugI strani pa kaj lahko post« nejo partizani dežel Izven svoje nove domovine ln bl pri tem znali pozabiti, ds so kot Amerl-ksncl prisegli, ds bodo branili enakopravnost za vse, Zv zdai Je razbrati Iz njih govorjenj« da Jih mučijo manjšinski probli ml starega svets, ki m še pove (anl v te| težki prehodni dobi iz vojne v mir. "Če ne bl bilo Hrvstov!" "Poljaki so vzrok vseh zdražb!" "Prav Je, da Je Hitler pomel z vsemi Židi!" T« ke In podobne Izrazi« Je slišati ne le med omenjenimi narodnostmi, pač pa Istotako med £«• hI In Nsmcl, Rumund In Mad žari, Ukrajinci ln Poljaki in re lo med ft vedi ln Norvežani. Ta stara »ovraštva ln mržnje ae pojavijo med pripadniki teh narodnosti v tej deželi v časih kot ao današnll. Nekatere skupine ao še posebno »ovražne napram Židom, ki pridi lo v Cleveland z nemškimi, madžarskimi, ruski ml. rumunskiml. lltvlnsklml In »»oljskimi vlsaml to Je mrJnJa Iti to se |e navzeli ameriški na cionaUst I od stare Evrope, ker »o metali krivdo na žlde za vas, kar nI šlo prsv. Člani takih narodnostnih skupin včasih spregledajo dejstvo, do pogosto sturi umeriški nacionalisti gledajo nanje kot na "tujerodce" in jih smatrajo za manj vredne—navzlic temu se pa oni poslužljo istega nede-nokratičnega načina napram novim došlecom. Kazum ln po-itična razsodnost zahteva vza-emnost ln ne 'uničenje neke skupine, katera naj bi služila kot nekak grešni kozel, nu katerega se zvrže krivdo za vse dobo—pozabiti se namreč ne ime, da je skoro ni skupine, ki bl ne bila kukl drugi skupini predmet zaničevanju ali vsaj »odeenjevanju in mržnje." Liga človeških pravic Je pro« pričana, da su v Clevelandu Po-aki, Jugoslovani, Rumunci in ehl, ki so prišli iz Evrope te .tom nedavne dobe in ki zamo-ejo res nekuj doprinesti v ko-ist rešitve problemov centralne n južnovzhodne Evrope. Del egu doprinosa leži v tem, da Kiučljo druge Američane o svoj-ityenostlh, značaju in problemih tvoje rodne dežele; morda še >o|j važno pa je, če morejo upo-ttbiti svoje zmožnosti v tem po-•ledu v to, dn pomugaju njiho /im rodnim deželurn do razumevanju delovanju ameriške de •nokrneijo. Kur pa daje temu »oprinoHu zares globok pomen, le nekaj, kar imajo skupnega '»1 clevelandskl državljani—e lokopravno državljanstvo, brez izlra no Izvor. "Enukopruvno državljanstvo brez ozira na izvor," pravi knjl-M ca "This is Cleveland", "Izloča '.uhteve za posebne privilegije v orllog političnih manjšin. Ml moramo ln tudi upoštevamo pravice kulturnih manjšin v Ameriki, du se Izražajo kadar in dodovltejšega polja v pogledu eševanju evropskih manjšin-ikih problemov, kot tudi pro-muKunju ovir, ki zubranjajo so-lelovunje med narodnostnimi ikuplnaml v tej deželi. Ameri-kancl Iz centralne ln Južno-/shodite Evrope nuj krlžarljo <;a adoptiranje enakopravnosti •>ovHod v Evropi." V istem duhu se Ligo človečkih provlc obrača do Cleveland-'kih Nemcev in Italijanov. "Spričo prednosti, ki nam Je taje noša narodna sllu," pnvl Liga, "smo vsi Clevelondčanl inokopravnl partnerji v tem •nlru, kot v vsakem evropskem •nlru. Pa-ll bo naša silo r*>d* lirolo pravico, Je odvisno od te-•»S, kako energično bomo pritisnili s svojimi /ahtevsmt v interesu miru na naš kongres in na našo u InitnistraclJo/' Ali če hočejo Amerlkoncl Izpopolniti svoje znanja ln pokrepltl svoje •szsnjanje o ' problemih miru, tedaj je potrebno, du jioalušajo, kot se ClevsUndčsnom priporoma, da prisluhnejo temu, kar Jim n problemih evropskih de*el lahko povedo naši državljani Iz raznih evropskih dežel.- KLIS. Avstralija isce petroleja Canberra. - ONA — Avstralska vlada marljivo nadaljuje MVOje likanje |K»trolejo, navzlic temu, da dosedanji t)apori niso bilo posebno uspešni. Pnrd nekaj leti mi bili odkiltl sledovi o-Ija V Queenslandu, pri kraju Roma. t »h I m vrtanje je bilo kmalu opuščeno kot breailfiedno. pi>-zneje \r Wlo najdeno nekaj petroleja pri Jezeru Entrance v vzhodni Vlctoriji, toda tudi v tem kraiu so »enlogl trdili, da ni izgledov, ■ Napori se zdaj nadaljujejo v drugih predalih kontinenta. Strokovnjaki sodijo, da je nekaj upanja v pokrajini Klmberley v severozahodni AvatraltU, kjer se bo laksnje nadaljevalo o podvojeno silo . , V Prosvall se dnevne svetovne In daUvake vaatL AH Itk čttaie vsak danf _____ na aaa »»»»*»»»»»»»»»+»»*♦« MRTVA SRCA Poveri SPISAL DR. IVAN TAVČAR (Nadaljevanje) •To mislite vi, ali jaz sem drugačega mnenja! Za ves svet ga nečem tega umazanega skopuha. In če pride danes Nižava na nič In mi vsi ž njo! Dajte me živo v grob! Samo tega starega človeka ne! Ce mi poda roko, mi je, kakor bi čutila na svoji koži mrzlega kuičarja! Z vsemi močmi me ne pritirate v ta zakon. Zategadelj govoriva rajža o pametnejših rečeh!" "Meta," zastoče stari, "pomisli vendar, da nas rešiš vse. Tudi je star in umrl bo kmalu!" Suhotno mu odgovori: "Otročja ljubezen mi ne naklada takega bremena. Tudi roditelji ne smejo zahtevati od svojih otrok, da bi se njim na ljubo usmrtili. In za me bi bilo to huje od smrti. Da bo kmalu umrl! Te prozaične tolažbe bi si ne hotela privoščiti. Duša moja ni njiva, kjer bi poganjale take strupene rastline. Bogu dajem hvalo, da je tako! Naj živi vso večnost. Jaz pa ga vzela ne bom. Rajša še danes zapustim Niiavo in če hočete samo z obleko, ki jo sedaj nosim na sebi!" "Ali je to zadnja tvoja beseda?" "Zadnja! Da bi tega zaljubljenega starca sle-parila odo lačni. Kozje mleko nI ta-io dobro kot kravje, toda, veste, krave nimam!" * Na največjem trgu v Trstu "Unita" je civilna policija razganjala množico, se zaletavala vanjo z "jeepi" in konji, čerini so udrihali s pendreki po glavah vse navprek. Spredaj je stal delavec v modri obleki. Razo-ran obraz, nekoliko osiveli lasje. Z žuljaviml rokami je trdno držal zastavo, veliko delavsko zastavo, ki je plapolala v vetru. Proti njemu se je zagnal če-rln, zamahnil je s pendrekom. Delavec pa se je še trdneje oklenil zastave. roko je pokazal nazaj, na desettisoce delavcev: "To semjazlf t Čerinu je omahnila roka v zamahu, delavca pa so obstopili ljudje. Ropot'policijskih motorjev je preRlušila pesem desetti-sočev in prodrla v zadnje sobane zavezniška vojaške uprave. Lep uspeh prosvetnega tedna Idrija^-Med najbolj pereča vprašanja v Idriji spada prav gotovo gradnja prosvetnega in telovadnega doma. Okupator ni zgradil prav ničesar; še staro gledališče je bilo med vojno po polnoma uničeno in spremenjeno v konjski hlev. Prosvetne in telesnovzgojne organizacije so se torej odločile, da čim prej zgradijo dom, kjer bo mogoče prirejati razne prireditve. Da bi položile temeljni kamen tem bo dočim zgradbam, so se vse prosvetne organizacije odločile, prirediti prosvetni teden od 31. marca do 7. aprila z vsakodnev nlml prireditvami. V nedeljo dopoldne so se pomerili naši ša histi s šahisti iz Ajdovščine in nesrečno izgubili dvoboj na 10 deskah s 4 in pol točkami proti 5 ln pol. Zvečer istega dne sta nastopila mladinski in pionirski zbor skupno z Vojkovim zborom na prireditvi, ki je prijetno iz nenadila vse prisotne. Pevski naraščaj, ki vam tu raste, bo temeljito izpopolnil vrzel, ki je v tem pogledu bila pri nas. V torek je Ljudska univerza prire dlla Župančičev večer s sodelovanjem mladine/ Ki je tudi zelo dobro uspel. Igra "Kralj na Be tajnovl" je morala biti iz teh ničnih razlogov preložena, v četrtek pa so nas naše Šole zopet presenetile i pestrim sporedom. Tudi orkester I Prosvetnega društva je pripravil lastno prireditev, na kateri; ao godbeniki po kazali lep napredek. V petek so godbeniki ponovili svoj koncert ln prepustili celotni dohodek našim invalidom. V soboto je na ša gimnazija uprizorila Finžgar levo Igro "Ragvallno življenja." Priznati morsmo, da je izvedba vse gledalce neverjetno presenetila. Mladi Igralci so se pri pravili z vso resnostjo. Učenje je trajalo zelo dolgo, zato pa je bila izvedba v resnici dobra. V nedeljo smo Imeli okralni tek čez drn in *tm. ki pa ni izpol nil pričakovanja. Popoldne smo imeli III okrajni festival, ki je zelo dobro uspel in so nekatere vasi pokazale zelo dobre točke Zvečer na so dijaki ponovili igro še c večjim uspehom. Mnogo truda in dela so nas stale vse te prireditve, toda v glavnem smo izpolnili zadano nalogo. Prvi temeljni kamen našim bodočim prosvetnim ustanovam je postavljen. Z delom in požrtvovalnostjo bomo delali naprej, da prav kmalu zgradimo prosvetni ln telovadni dom, ki ga v 27 letih pod okupacijo nismo mogli zgraditi. Ferdo Vidmar. Razni mali oglasi 2-STORY BUILDING Brick - Business house On corner - Hot water heat 2624 W. 51st St. < 2nd floor — Owner rear MASSEUSE, 27-40 reliable, capable, shoulder responsibility. Apply now 36 W. Randolph St., Suite 508 or for appt. phone DEA 6439 Male HELPER TO ASSIST maintenance man 75c an hour Phone: Arm. 6261 Between 7 and 9 P. M. SHEJET METAL WORKERS Earp higheat pay • Work outside —We need now— GUTTER and SKYLIGHT SHEET METAL WORKERS Steady Position Call: SERVICE SHEET METAL WORKS 3962 S. Cottage Grove Ave. Tel. Oak 4577 2 AUTO MECHANICS EXPERIENCED Days Guaranteed and 50-50 Plenty of work to make money Excellent working conditions Come ready to work Ask for Mr. Walter PONTIAC DEALER 5010 Irving Park Pen. 3436 Attention Tailors Living on Southwest, West or Northwest Side SpencL more time with your families and loved ones instead of on transportation We have factories closer to your home We need at once POCKET MAKERS LINING MAKERS SLEEVE MAKERS SPECIAL MACHIHE OPERATORS ŠLEEVE SEWER8 AND FINISHERS And others for hand and machine work Excellent opportunity to learn the tailoring trade Steady w m " eno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri asasmsntu II w « tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vsroka. ren. da Je list predrag sa člane SNPJ. LUt Prosveta Je vsis lsjinins is gotovo Je v vsaki drušlnl nekdo, ki bi rad čltal list vsak dsn. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov pronehs bm c. SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval wm svoj i ^ tednik, bode moral tisti član Iz dotične družine, ki je tako naročena na dnevnik Proaveto, to takoj naznaniti upravnrftvu\ n in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako u k stori, tedaj mora upravniitvo znižati datum za to'vsoto n-roen Cena listu Prosveta Jat Za Zdrui. drla ve ln Kanado M.00 1 tednik ln _______________ 4J0 2 tednika ln .............3 60 3 tednike ln............2.40 4 tednike ln_____________ 1 JO 5 tednikov ln ____________ nič . * ...............# dtMr)l sil Ispolatte spodnji kupon, priloilte potrebno noto ° Money Ordar v pismu ln si naročite Prosveto. lis! ki )• Za Chicago in okolico Js 1 tednik in 2 tedniks in — 3 tednike in 4 tednike in 5 tednikov in »•.00 |7.W m i.ii iji 279 1 J* PROSVETA SIfPJ. 2157 So. Lawndale Ave. Chicago 23. IU. Priloieno potiljam naročnino sa list Prosveto 1 Cl druitvs ^ I. Ime Naslov Ustavila tednik ln ga pripišite k moji nsrocn.n od članov moje druftlnet S. _____________________________________ 4. ________________________________ Mesto_______1___________ I Nov narr>Vnlk □ Star ti druitvs & >1. dmi»" « CL dmtt" * ti drui"* * ^ Dri«**