KATOLIŠKI MISIJONI rt,1 iini ■■■ • ' • ^ -• oH 1 >'( ■ ' V' .. * • • •: .»•; »> #»# > |«Ä -# l- 'i* * lis 11 "n\ | \ SEWSsy»1 «g»' v.E;S Iz salezijanskih misijonov v Indiji: Pri pevski vaji in pri zidanju novega gledališča v salezijanskem zavodu v Tirupatturju, kjer deluje naš misijonar Ivan Kešpert, ki je vse te slike tudi posnel. ^ulton J. Sheen: kruh sovraštva TUDI KOMUNIZEM ŽIVI IZ EVHARISTIJE Starodavni kitajski modrijani govore o dvojnem počelu v vesoljstvu: yang-ying; se pravi: dobro in zlo, božja država in človeška država, evan-8elij in komunizem. Vesoljni svet živi iz Evharistije. Ti, ki verujejo in si prizadevajo, da f?1 zasadili Cerkev po misijonskih deželah, žive iz Kristusovega Telesa in ■k~rvU pa tudi tisti, ki Cerkev preganjajo in misijonarje ovirajo pri njih ^rešilnem delu med pogani, žive iz Evharistije, saj vedno znova podaljšujejo Kristusovo smrt, vedno znova “Ga križajo v drugič”. Komunizem železnim in bambusovim zastorom tudi živi iz Evharistije. Komunisti križajo Kristusa v Njegovih duhovnikih, v Njegovi Cerkvi, v misijonarjih, k°t da so ga izročili novemu Pilatu. Naglavno njihovo orodje pri tem Ppnovnem križanju je srp, ki naj požanje žetev človeških duš, pa kladivo, naj zmečka grozdje — ljudi, kateri so blage volje. O Evharistiji pravimo, da je: za ene življenje v Novem zakonu; za dfuge pa jed in pijača, ki je v pogubljenje nevrednim. Obojno uživanje Jelesa in Krvi Kristusove se je začelo ob zadnji večerji, ko so enujstei’i UPostoli sprejeli Evharistijo za življenje, dvanajsti — Judež — pa za ^rt in pogubljenje. Ta dogodek se neprestano ponavlja skozi vso zgodovino Cerkve. Vsak ^fuljan živi iz Evharistije; vsak, sleherni; živi ali iz daritve Kristusove, T1 Pa znova križa Križanega. Strahotno videnje je doživela sveta Kata-Dna Emerich. Videla je Kristusove sovražnike, ki so kričali Pilatu: “Ta le obljubil, da nam bo dal svoje meso v jed in svojo kri v pijačo.” Tedaj ‘>a je Pilat, ko je videl razbičano, krvaveče in razmesarjeno Gospodovo ,e\°. pa bes in sovraštvo do božjega Jetnika v srcih tuleče množice, vzkli-1111: “Resnično, jedli ste že njegovo meso in pijete že njegovo kri!” Predragoceno je pričevanje dr. Thomas Dooleya, ki je napisal znamenito knjigo “Reši nas vsega hudega”. Tam pravi, da je treba, če naj Š’ razložimo vse komunistične strahote, ki jim je bil sam priča na azij-‘kem jugovzhodu, govoriti o nečem mnogo globljem kot pa samo o so-raštvu do človeštva. “Iz dneva v dan bolj so me begali dogodki, ne samo, ker jih je bilo ee in več; še vse bolj zaradi neke posebne poteze v komunističnih gro-°tah. Zdelo se mi je, kot da je v teh rdečih grozodejstvih nekak verski v°me.n' Skoraj privadil sem se že pohabljenim možem i,n ženam, celo negodnim otrokom, ki so brez prstov ali celo brez rok. Zdaj si lahko mislim e to, da so vsa ta znamenja mučenja prav gotovo v zvezi z vero v Boga. Lepega dne sem naletel na človeka, ki se je v smrtnih krčih zvijal ya Preprosti bambusovi nosilnici; medtem pa so se mu ustne premikale neslišni molitvi. Ko sem odgrnil umazano ogrinjalo z njega, sem se za-‘ rrnel v strahotno, od vratu do kolen počrnelo človeško gmoto. Život mu ^ Pil otrdel in napet, na njem pa kot žoga velik tvor, poln gnoja. Vbrizgnil ; Pl mu morfij, v tvor pa potisnil dolgo iglo, da bi iztisnil vsaj nekaj ' 0 smrdljive tekočine. Tedaj je pristopila stara ženica in mi začela praviti, da je umirajoči njen brat, katoliški duhovnik, ki je pastiril v neki vasici gori na severu, zdaj pod komunisti. Viet-Minh mu je dovolila samo eno mašo, točno ob Šestih zjutraj, ko so se morali vsi vaščani do zadnjega zbrati na trgu, da bi poslušali vsakdanje branje o “novem življenju”. Duhovnik pa je na skrivaj še vedno maševal v mraku. Tedaj so komunisti sklenili, da ga Podo “prevzgojili”. Za noge so ga obesili na prečni tram v cerkvici, da so se mu prsti na rokah komaj dotikali tal; potem pa so ga bili z bambusovimi palicami, najbolj divje po spodnjem delu života. Da se ne spominja več, kako dolgo je visel... Drugo jutro so ga našli ministrantje: še vedno je visel. Sneli so ga. Iz bičja so spletli nekakšen koš, ga pokrili z njim in ga skrili v nek odmaknjen rečni preliv na zasilen splav. Pod noč pa so zaplavali po rečnem toku in vlekli s seboj splav z nesrečno žrtvijo, dokler niso pripluli do kolibe duhovnikove sestre, že na svobodnih tleh..- Nek drug strahotni dan spet se je v moji bolnišnici znašlo sedem otrok v spremstvu mršavega mladeniča. Bili so komaj še podobni ljudem! V debelih curkih jim je polzel gnoj iz ušes. Oči so jim strmele tuje, izgubljeno. Kaj se je zgodilo? Komunisti so zalotili učitelja, ki je med poukom molil z otroki. Vrgli so se na nebogljence in jih silili, da so jim ponavljali molitev, besedo za besedo... da bi se norčevali seveda. — Daj nam danes naš vsakdanji kruh... —- Kdo nam daje kruh? Bog? Ne! Država! Potem so otročad zbrali na šolskem dvorišču, da bi jim še sami dodali nekaj “koristnih naukov...” Dva vietminhovska miličnika sta zgrabila otroka: prvi mu je zvil roke na hrbet, drugi upognil glavo. Poveljnik pa je nesrečni žrtvi potisnil v uho košček lesa, udaril po njem in mu razbil bobnič. Ko so tako vse šolarje “poučili”, so se vrgli na učitelja: “z divjaškim potegom so mu s kleščami iztrgali jezik in ga razžagali z nazobčanim bodalom.” Za ljudi — če jih sploh še lahko tako imenujemo, — ki takšne grozote uganjajo, Bog prav gotovo ni prazen bavbab! Ti komunisti verujejo v Boga, prav kot verujejo vanj padli angeli. Verujejo v Boga, da bi g» uničili! Nihče več danes ne dviga pesti proti Cezarju ali proti Napoleonu, nihče več ne prisega maščevanja nad grobom včlikega Aleksandra... Ti ljudje so mrtvi. Neizmerno sovraštvo pa, ki ga Kristusovo ime vzbuja v komunistih, je samo po sebi priča Kristusove resničnosti. Komunisti se ne bijejo proti strahovom in proti izmišljotinam bolnih možganov. Dobro vedo, da si ne bodo podvrgli človeških src, dokler v dušah ne uničijo Kristusovega kraljevanja. Če bi v Cerkvi in njenih duhovnikih ne čutili večno živega Kristusovega Telesa in Krvi, bi se ne znašali nad njimi. Tu je odgovor, kaj v resnici napadajo in nad kom znašajo svoj satanski srd. Neka ruska pravoslavna gospa, ki je pred nedavnim prišla iz Šanghaja, tudi i riča v potrdilo teh, ki vztrajajo po moči Evharistije ob navzočnosti onih, ki “si sodbo jedo in pijejo”. “Ne govorim samo o tistih” je povedala, “ki gnijo po zaporih; mislin1 tudi vse one, ki so še pod domačim krovom v nekaki namišljeni svobodi-Redna policija noč in dan bdi nad njimi; pa še druga, še nevarnejša policija, ki hodi v oblačilih navadnih zemljanov: ljudje, ki za rešitev lastne kože ovajajo druge. Neznatna kretnja, najnepomembnejša beseda, vse slednjič konča na policijskem rešetu. Bodi podnevi, bodi ponoči, noben trenutek to toliko opevano “svobodno ljudstvo” ni varno pred policijskirn obiskom; vsakomur se lahko nameri, da se sredi belega dne ali sredi Kluhe noči nenada znajde pred muko dolgotrajnih zasliševanj ali pa da je prisiljen odgovarjati na javne obtožbe. Če se zgodi, da noče obtožiti svojega škofa, mu ostane samo še smrt v lakoti.. . Nisem rimsko katoliške vere, a storila sem, kolikor sem pač mogla — na vso žalost je bilo zelo malo, — da bi lajšala stisko teh bednih ljudi. Le kako je v polnem dvajsetem stoletju to mogoče?” V našem modernem svetu ni več prostora za brezbrižnost. Komunizem sam nas je prisilil, da se odločimo za eno ali za drugo stran. Veliki nauk s Kalvarije se spet ponavlja: Križ vleče k sebi prijatelje in sovražnike Kristusove. Prijatelje še prav posebej druži v Evharistiji, kajti vsi, ki “jedo KN kruh, so ENO telo”. Pozabljamo pa, da druži tudi sovražnike, atvarja skoraj nevidna nasprotja med ljudmi in jih spreminja v “edinost sovraštva”. Cezar in ljudstvo — sovražnika sta si bila, — pa sta se združila in obsodila Kristusa. Tako so se znašli v istem objemu v enem in istem sovraštvu Pi'oti Učeniku, pozabili na svoje smešne prepire, nagrmadili vse svoje sovraštvo proti Njemu: socialisti, liberalci, svobodomiselni ■—• pozabijo brž na vse, kar jih loči, strnejo se v eno vrsto — proti Njemu. Komunistično sovraštvo je prav isto, kot je bilo sovraštvo tistega, ki je zaklical: “Kaj Prihajaš, da nas uničiš, Jezus iz Nazareta?” Res, Kristus je prišel, da bi uničil zlo, ki ubija človekovega duha in se igra z usodo narodov. In zlo je v vseh časih čez vse drugo občutljivo spričo prisotnosti dobrega. Zapadna ljudstva, ki so že izgubila ves čut, Se ne zavedajo, ne uvidijo, kaj predstavljajo žrtve misijonarjev; komuni-J*ern Jiač, komunizem vidi vse to in ne prezre te “nevarnosti”, prav kot nudič ne prezre nobene duše. Božji Odrešenik, danes kot takrat, dopušča, da ga znova ženejo pred sodišče. Evangelij pravi, da “smo ga mi izročili”, naj že za vstajenje, naJ za pogubljenje. Sam pa je dejal o sebi: “Izročili ga bodo v roke pismoukom in duhovnikom, da ga obsodijo na smrt; in ti ga bodo potisnili v roke nevernikom, ki ga bodo bičali, mu pljuvali v lice, ga sramotili in Usmrtili”. Od tega dne naprej je Kristus izročen na milost in nemilost svetu. ^ Evharistiji “se izroča”, da nam je v jed ali pa v smrt, če ga zavrnemo. Kako premnogokrat napačno mislimo, da je Evharistija samo za tiste, ki verujejo, za tiste, ki so polni Milosti, za tiste samo, ki so udje Skrivnostnega Telesa Kristusovega! Evharistija je za ves svet. Tako je mislil Kristus, ko je zaklical: “Porušite ta tempelj in v treh dneh ga bom se-£idal”. Govoril je o templju svojega Telesa. Bi bila možna Evharistija brez križanja? Ce pa je križanje, kaj ni potem povsem naravno, da so tudi v naših dneh ljudje, ki ponavljajo moritev, katere se spominjamo Pfi maši? V ustvarjenem svetu je zakon, ki govori: “Ubijamo, da živimo”. Mo-ri*ec živi od umora; v navadnem življenju smo rastlinam, ki nas hranijo, jueau, ki nam daje moč, odvzeli življenje; rastline posekamo pri korenini, Ruvali se uklonijo nožu... Tudi v nadnaravnem redu “ubijamo, da živimo”. Naši grehi so križali Kristusa in Evharistijo; zdaj vsi ti, ki so Mu pri-Jatelji, žive iz njegove žrtve; žive pa svoje satansko življenje iz nje v bež-uem trenutku tega zemskega bivanja tudi Njegovi sovražniki, ko po-ujajo, trgajo Njegovo Meso in po nevrednem pijejo Njegovo Kri. v Zato pa je prav gotovo prva misijonska dolžnost slehernega katoli- polarnica, pa še toliko drugih, £ katerih mi je nekoč govorila mati, bihSem i-'1111 v slovenskih hri- , Res, dvaindvajset let je že mimo, ar sem se iztrgal slovenski grudi. Misijonsko polje me je osvojilo, po-užilo mi sile in moči. Vsa moja misel je zdaj tu, vse moje veselje v delu pri neprestanem obdelovanju trnovi-tega vinograda Gospodovega. Niti v misel mi ne pride več, da tam daleč, daleč na zahodu, tam za modrimi gorami, kjer se potaplja večerno sonce, leži moja draga slovenska zemlja, da se tam blešče snežniki, ki nemo strme v nebo, da so tam cvetni travniki, kjer ljudje hite na delo, kjer ob zidu pri cerkvici spe moji starši in čakajo na božji klic, kjer moji bratje in sestre obdelujejo kamnito rušo pod gozdom, kjer težka žitna polja na vse zgodaj pošiljajo škrjančka proti nebu, da jim oznanja novorojeno jutro, pa kjer bistre reke šume skoz temne gozdove in zelene doline... Zasanjal sem se na terasi vaške cerkvice — tako na redke čase se mi misli sprožijo v slovensko domovino —, pa me je prebudil glas ve- “... pred hišami čepe možje in vlečejo huko...” černega zvona iz lin. A v e Mar i-ja, je zatrepetalo čez gozdne jase, čez visoke vrhove pragozdnih velikanov, zatrepetalo tja do Modrih gora, pa se spet odbilo in zaplavalo nazaj do cerkvenega stolpa, kot se val sredi tolmuna odbije ob bregu in kroži v sredino nazaj. Možje v vasi so odložili huke in sklenili roke; matere s kuhalnico v roki so se zresnile... le otroci se še vedno igrajo, dokler tudi njih zvonenje ne opomni, da je čas molitve... Zazrl sem se okrog sebe: ne, nisem v Sloveniji sredi gozdov in cvetočih travnikov. Sredi Indije sem, v Krišno-čondropurju, na misijonski postaji, kjer deluje moj misijonski sobrat iz Ljubljane, p. Jože Vizjak. Pred tednom dni sem prišel sem, da bi se duhovno in telesno osvežil, da bi si nabral moči za delo v velemestu, za reševanje duš, ki mi jih je božja Previdnost dodelila... Železna kača se je vila blizu morja. Ure in ure se je svetilo neizmerno vodovje na obzorju. Prazne in suhe njive so bežale mimo naših oči: dežja ni bilo, vse suho... ljudje so obupno zrli v bodočnost: bo res prišla tista strašna bengalska lakota, ki je pred trinajstimi leti pokosila na milijone ljudi? Sirote! V petih letih imajo komaj eno dobro letino, sicer pa lakota leto za letom trka na vrata... Ustavili smo se na domači postaji, kjer nas je že čakal avtobus. Nekateri so se spravili celo na streho, morda so plačali le polovico voznine. Zraka in vetra so prav gotovo imeli zadosti. Mi pa smo se stisnili v vozilo kot vžigalice v škatljici. Motor je zarenčal, potegnilo nas je s sunkom... na srečo je cesta nova in avto je vozil gladko. Sprva je šlo skozi polja, vsa osušena in od vročine ožgana, potem pa v gozd. Kot ravnilo prema cesta ga je sekala, kar je neslo oko. Čez dan tod ni nevarnosti; ponoči pa si sam nihče ne drzne na cesto: marsikaterega “ju- Cerkev na gozdni jasi v Krišnočondropurju. naka” si je že privoščil tiger ali pa frifr je leopard zavil vrat. Ob cesti Se vije mala, ozkotirna železnica: fra končni postaji ljudje ne ostajajo čez noč; naenkrat napadejo tam tolpe divjih slonov, ki vse podero, da ne govorim o tigrih, ki “promenirajo” Prav ob postajnem poslopju... Dolge ure drvi avtobus skozi gozdni hlad. Nenada se gozd odpre: sredi Pragozda, na jasi tam stoji čudovito lepa cerkvica, z velikim križem na stolpu, krog nje pa se stiska vasi-ca... Tu je misijonarjevo bivališče, tu bo moj dom za dva tedna. . žilavi misijonarjev kuhar Mogra Je že pograbil moj kovčeg: še mene oj si bil lahko naprtil na pleča, pa oi se ne upognil... Pred cerkvijo me ?e čaka pater Jožek, moj stari pri-Jutelj. Stisneva si desnici. Nekaj tre-frutkov nato sva za mizo, kamor je Buške, kuharjev pomočnik, postavil skledo kadečega se riža in drugo z Začimbami, kjer je plaval tudi pete-j'nček... Dolga pot z vlakom in v tesnem avtobusu me je pošteno utru- dila. Sestradan sem bil kot volk: riževa gora je hitro skopnela. Kot v sto in sto slovenskih cerkvah sredi vernih ljudi tudi tu stanuje Zveličar noč in dan. Tudi tu brli pred oltarjem v cerkvici sredi pragozda rdeča večna luč. Tudi tu biva On, ki je za vse prišel, da bi vse kot božje ovce nekoč pripeljal v nebo. Cerkev je stara čez šestdeset let. Zidana je iz kamna in opeke. Steklena okna razlivajo sončno svetlobo po prostorni stavbi. Pokleknila sva pred oltar. Tu stanuje On, ki daje pogum in moč osamelemu delavcu za duše sredi brezkončnega pragozda. On ga tolaži v težkih trenutkih, On mu navdihuje besedo utehe v žalostno srce, On je, ki je misijonarja poklical iz domovine, ga ločil od bratov in sestra in ga kot druge delavc^ enega dneva poslal v svoj vinograd... Noč me je skoraj zazibala v prijetne sanje... Potem pa: “Angel Gospodov je oznanil Ma-” mi je šumelo v ušesih. Jutro je. Zvonar pridno vleče za vrv, zvonenje plava čez vas dol v sveže gozdno jutro. “Pristopil bom k oltarju božjemu, k Bogu, ki razveseljuje mojo mladost...” Zvonček je zacingljal, globoko so se sklonile glave, ko je Bog sam stopil na oltar v cerkvi sredi gozda. Nekaj trenutkov pozneje je On sam prišel v srca teh ljudi, ki jih je bil ustvaril in ki jih bo nekoč vzel k sebi v nebo... Pesem je zadonela. . . naš kuhar je organist, ljudje so povzeli. Ista sveta maša, isti Zveličar, naj že v večnem Rimu, naj v velemestni Kalkuti, naj v mali vaški cerkvi v pragozdu. Služba božja je končana. Kot čebele vro ljudje iz cerkve. Za trenutek se pomude pred Marijinim kipom v lurški votlini, ki jo je pozidal p. Jože. Marija gleda v vas in jo blagoslavlja. Večkrat že so se ženske hudo sporekle, a jim je misijonar povedal, da nebeška Mati vse vidi in čuje, kako se zmerjajo po vasi —-brž je bilo konec prekljarije. P. Vizjak je okrog cerkvice otrebil kraj orjaških dreves; sedem let je žgal in kopal, zdaj pa se na vse štiri vetrove smeji čudovit vrt, na drugi strani misijonišča pa sadovnjak, težko obložen z mango, liču, bananami; tam je globok vodnjak na kolo in vreteno sredi cvetočih grmov; debele limone in oranže kinkajo na težko obloženih vejah. Papaje do dva kilograma težke, se komaj še drže na drevju. Koliko žuljev in pota, koliko prečutih noči, koliko razočaranja, pa tudi — koliko uspehov je misijonar doživel na teh jasah v pragozdu. Sam, samcat dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem in vendar ne sam: Bog sam je z njim v tabernaklju; rdeča lučka, ki odseva skoz cerkveno okno, mu o tem govori še takrat, ko je vse driigo že ovito v temo. Pod večer sva s p. Jožetom sedela pred hišo. Pravil mi je, kako težak M ogni, zvesti služabnik p. Vizjaka, (tretji od leve) z otroci pred misijonsko cerkvijo. je bil začetek, kako trnovita ledina v dušah: leta in leta dela mu je vzelo, da se je spremenila v rodo-vitno njivo. Začeti je treba z mladi-'io, s šolo. . . Pa ni imel učitelja. Mlada dekleta je poslal v Morapaj Y samostansko šolo. Lepe denarje ga Je to veljalo; a zdaj so ta dobro vzgojena dekleta že zgledne krščanske ^Jiatere. Vas je spremenila lice: zvečer odmeva po hišah molitev, cerkev je nedeljo za nedeljo polna ne le žensk, tudi moških; vsi pristopajo k °l>hajilni mizi. Pri popoldanskem blagoslovu — cerkev spet polna. Po bjšah so nabožne podobe, vaški prepiri so nekaj, kar je bilo nekoč ;n zdaj «i več... Samota je pač najtežje v misijo-Jiarjevem življenju. Nikogar ni, da bi se od srca razgovoril z njim, ga Povprašal za svet, mu potožil težave 'P razočaranja, prejel pogum takrat, kadar se zazdi, da se vse ruši v prah, !>a da je sam, tako strašansko sam tl;l tem neizmernem božjem svetu. . . Mogra je p. Vizjaku najzvestejši služabnik. Vsako jutro pride skozi temni pragozd celo uro daleč. Divjih zveri ga ni strah; še kač ne. “Kaj pa mi morejo?” je pripovedoval. “Nekoč me je usekala kobra, pa sem jo brž lopnil in poslal na drugi svet. .. Noga mi je samo malo zatekla, skoraj sem bil zdrav: na rano sem polagal gozdne zeli, pa se mi ni nič zgo- “. . .Stopil bom k oltarju božjemu..." P. Vizjak m njegov zvesti služabnik Johm. Marijin kip v lurški votlini pod orjaškim drevesom v Krišnočondopurja. đilo. Moj sosed je umrl, ker ni polagal zelišč na rano.. Neko jutro je prišla k našemu misijonarju stara ženica: “Oče, moja hči je sestra v mora-pajskem konventu, pa je ne morem obiskati, ker sem gobava... Vzemite mojo fotografijo, pa jo pošljite hčeri, da se me bo spominjala v molitvi...” Stopila je pred kip lurške Marije... Dan za dnem prihaja v cerkev: ostane na pragu, noter si ne upa — duhovnik pride med obhajilom s cibo-rijem prav do nje.. . Tamle sredi mojih počitnic je bilo, ko sem za vroče popoldne zadremal v sobi. Pa me je skoraj prebudilo glasno klicanje. Vstal sem. Pred vrati na verandi je stala cela družina: oče in dva otroka... Oče je gobav. Prsti na eni roki so mu že razjedeni, bolezen se počasi širi tudi na obraz. Žena mu je umrla, zdaj sam z drugimi gobavimi stanuje pol ure daleč na robu pragozda. Tam imajo bedne kolibe. Divje zveri se jim umikajo, kot bi slutile, kdo so ti največji bed-neži med ljudmi, kot bi vedele, da jim ni vredno škoditi. .. Vsak teden pridejo gobavi za kak dan v vas prosit miloščino, pa se spet vrnejo v svojo gozdno samoto. Nihče se ne meni zanje, iz dneva v dan čakajo, da jih smrt reši trpljenja. Kako veliko polje krščanske ljubezni je tu, pa delavcev ni! P. Vizjak krči pragozd, prekopava, ograjuje zemljo, sadi drevje, zbira kamenje, kuha apno, koplje vodnjake, piše pisma — in prosi pomoči, da bi čimpreje pozidal samostan domačih sester v bližini. Ve dobro, da bodo edinole one docela prišle med rojake, v njih domače, zasebno življenje, le one, hčere domače grude: le one bodo lahko nekoč zasadile v srce teh ljudi iz pragozda sadike krščanske ljubezni in kreposti. Zato pošilja dekleta v Morapaj blizu Kalkute, kjer imajo sestre večji samostan. Vsako leto več jih odhaja tja: od blizu gledajo katoliško življenje, P. Vizjak 'UmtnoikVria deli pomoč gobavi družini. preveva dela in življenje vseh teh, so tam katoličani že skoraj sto ‘et. Uspeh ni izostal: vaško življenje Se je v zadnjih letih začelo boljšati, dekleta, ki prihajajo iz sestrske šole, Se doma poroče, katoliške družine 1-ast6 kot dišeči cvetovi sredi divjine. A naš misijonar skrbi vneto tudi Za Bloško mladino. Na vsaki misijon-ski postaji osnuje brž posebno '‘vaško ®amopomoč”, v kateri se zbirajo ’^ntje, ki potem pomagajo revnim: dostavljajo jim hiše, popravljajo stre-ho. pomagajo pri setvi in žetvi, nadaljujejo poti v vasi, kopljejo vod-djake... Vse to delajo, ko so svoje dnevno delo že opravili, v mraku, donoči: blizu nekje zažgo velik kres, dato pa pod vodstvom misijonarjevim začn6 z dejansko pomočjo bližnjemu. je prostovoljno delo! Koliko tru-dn je stalo misijonarja, da je pre-dHčal prej sebične mladeniče, kako so bližnji potrebni prav njihove pomoči, da smo si vsi bratje v Kristusu! ' -X- -X* * Skoraj je minil prekratki teden mojih počitnic pri p. Vizjaku. S težkim srcem sem se odtrgal prelepemu koščku indijske zemlje sredi pragozda. Poslednjič sem stopil v ljubko cerkvico in se zahvalil božjemu Misijonarju za duševni in telesni počitek, ki sem ga užil. Čakalo me je spet delo... duše me kličejo! Po ravni cesti je iz pragozda pridrvel avtobus. Stisnil sem desnico dragemu prijatelju in misijonarju p. Jožetu. Vaščani so prihiteli k slovesu. “Džizur pronam..” sem jim zaklical — “Jezus vas blagoslovi!”, pa smo se odpeljali. Zavili smo v večer: od daleč sem sredi ropota motorja začul misijonski zvon, ki je tako vdano in lepo pel: “Ave, Marija...” RIM, ATENE, NAIROBI IN NAZAJ Piše Maksimilijan Jezernik, Rim — Nadaljevanje. XIV. NA KNOBLEHARJEVI SLEDI Nevihta je za nami in potniki so dobre volje. Le uslužbenka se je utrudila in za hip pozabila na znano angleško vljudnost. Z nami potuje afriška gospodična, ki jo sprlemlja neka starejša dostojanstvena gospa, po videzu evropskega pokolenja. Kakor da bi čutila, da pod nami izginja ekvatorska prijetnost in simo zašli v puščavsko vročino, poprosi za kozarec vode. Angleška uslužbenka jo seveda prijazno prinese in se oddalji. Sedle na zadnje mesto in začne pogovor z dvema uslužbencema. Pogovor mora biti prijeten ter postane počasi zelo živahen. Tako živahen, da ne opazi znakov afriške gospodične, ki bi se rada iznebila kozarca. Indijska znanka priskoči na pomoč, a njen poseg doseže le polovico uspeha. Uslužbenka namigne gospodični, naj položi kozarec na tla, kar je tudi storila. Cela naša vrsta se je spogledala. Nismo spregovorili besedice, toda molk je povedal veliko več kot cel kup protestov. NAD SLOVENSKIMI MISIJONI Pod nami se vije Beli Nil. Kot bela črta, svilena nitka, ki se zgublja na obeh straneh v neskončnost. Po tej svileni nitki so se pomikali kot pajki po pajčevini pred sto leti Knoblehar in njegovi junaki. Ustavili so se pred prepadom, zastonj gledali na okrog ter iskali poti na ono stran, da bi vstopili v obl jubljeno deželo. Knobleharju se ni nasmehnila sreča. Mislim, da je prav malo misijonarjev, ki bi bili imeli tako hudo usodo, kot naša slovenska ekspedicija. Premagali so najtežje Nilove ovira, in niso zapazili Nilove poezije. Izčrpala jih je silna vročina in niso uživali sence bananinih nasadov. Utonili so v požganih zapulščenih planjavah in se napol mrtvi pririli do zidu, ki ograja afriške vrtove. Izmučeni so omagali na vrhu klanca in niso opazili, da bi bil zadostoval samo še en korak, pa bi pred sabo zagledali obljubljeno deželo. Izpili so kelih velikega tedna in izdihnili pred velikonočnim jutrom. Gondokoro, ki je najjužnejši Knobleharjev misijon, je pač že daleč za nami. Prav tako Sveti Križ. Od prvega ostane prav malo in je po današnjih sodibah najmanj primeren prostor za stanovanje. Komarjev brez števila. Prebivalci so ga zapustili, ustanovili bolj na severu Jubo (sedanji škofijski sedež) in obnovili v spomin padlim junakom istoimenski kraj malo stran na jugu. Od' Svetega Križa ni ostalo prav ’uč. Samo sv. križ, zasajen na prostoru bivšega misijona, spominja, so tukaj umirali prvi misijonarji. Grob prvih slovenskih misijonarjev. Kje je vzrok ponesrečenega naskoka? Seme je padlo v zemljo, umrlo in v prihodnji pomladi je vzklila ttova bilka. r. Kartum je zavit v nočni plašč. Z viška ni nobene razlike z dru-Kimi mesti. Morje lučk, ki mu daje obraz kakršnegakoli mesta in bi >a mogel brez nadaljnega zamenjati z Rimom, Dunajem; težko z ■lubljano, ker je precej večje. Torej pravo nasprotje z zgodovinskim Obrazom, ki ga Slovenci poznamo le po ezah /in mu nismo morda nikdar pogledali naravnost Carinski uradi so počasni. Verjetno zaradi dejstva, ker potniki •'majo dovoljenja za izstop in marajo vsakemu dovoliti izstop za oddih 'veh dni. Ni veliko, a za mene še preveč, ker se zadovoljim z enim anevom. njegovih resnih, ostrih v oči. Kje prenočiti? Uradniki se hvtro znajdejo. Duhovnik sem in zato zapeljejo v Comboni College. Pri vhodu me sprejmejo prijazni misijonarji Presvetega Srca Jezusovega iz Verone in mi ponudijo Gostoljubnost. Italijanski značaj je odprt lin hiter. Po nekaj minutah smo ugotovili, da je v isti hiši nek moj šolski tovariš, in so ga poklicali. Smo v pravi afriški vročini. Ura bo okrog pol desetih in je izredno vroče. Vsa okolica ima tipično mohamedanski videz. Pogled na zidovje, pusto in golo, še poveča občutek vročine. Patri še ne spijo, ker je nemogoče. Ubogi kuhar mi ponuja pivo in se poti, da ,mu kar kaplja od brade. “Hvala”, se mu zahvalim za pivo in mislim sam pri sebi: “da, to je pa Knobleharjeva Afrika”. Medtem prihiti bivši sošolec P. Gazaniga in me zmoti v misijonskem filozofiranju. Vroče je tako, da se nobenemu ne ljubi govoriti. Vsekakor se hitro razumeva. Ugotovil je, da bom škofov gost, in me potolažil, da me bo kopel j pokrepila. Misel na “hladno kopelj” mi je dala več moči kot kakršna koli dobra večerja. “Prihajam z ekvatorja proti severu, z mraza k peči”, skušam opravičiti svoje stanje. “Glavno je že mimo”, se je nasmehnil in pozvonil v škofijski palači. V svitu električne lučke sem videl bolj od blizu njegov obraz in se skoro preplašil. Ni še pet let, odkar sva se poslovila, oba mlada in vesela. Njegov obraz je že izčrpan in globoke zareze so zabrisale vsako sled cvetoče pomladi. Dolgo v noč sem poslušal pesem postelje. Budiljka je bila odveč. Ob pol petih so vstali tudi patri. Kolegij “Comboni’. Znameniti spomenik v Kartumu. ŠOLSKI NADZORNIK Jutranja zarja je pregnala temo in sončna vročina še ni pokazala ^voje moči. Verjetno bo to najlepši trenutek v Kartumu. Pred stolnico Je vse mirno. Nobenega vernika ni na spregled; ta čas je najpriprav-neJs\ za spanje. v; Stolnica je pravo razodetje. Pred sabo zrem vitek s|tblp, nekaj jsokih palm in skozi špranje deroči Nil. Da, kdo bi mislil, da so prav uzu grobovi pionirjev. Pročelje stolnice gleda proti Nilu, ki je zaradi J^va obeh dotokov strašno narastel in postal pravi veletok. Njegova ^ Je m°čna, premočna, da bi jo motila prisotnost katoliške stol- Patri so dobro razumeli moje psihološko razpoloženje in so me ' naj mašujem na glavnem oltarju. Rade volje. V zameno za «bito polne cerkve, ki sem jih srečal v Ugandi ali v Keniji, je le v*r°g petdeset otrok in nekaj sester. Po kotičkih so razpršeni očetje; 11 so se poglqbili v premišljevanje. Piovemo po mohamedanskem morju, kjer je vsakdo v nevarnosti obstanek. Zadnja vojna vihra k sreči ni poslabšala položaja. Patri o sicer morali zapreti Comboni College, a so ostali na svojih domovih, avno zaslugo ima sedanji škof, ki je s svojo osebno prikupnostjo, ljubeznijo, katera se spreminja v pravo svetniško življenje, očaral > sdne kroge, si pridobil njihovo naklonjenost in s tem rešil sobrate •osjtnega taboriščnega življenja. Pri zajtrku se pokloniim Prevzvišenemu, ki mi je s tako gostoljubnostjo odprl na stežaj vhod v svojo palačo. Takoj se zedinimo, da se ne smem ozirajti na vročino, temveč izrabiti zlate trenutke in si v avtu ogledati vse spomenike in zanimivosti: dopoldne šole, popoldne Knobleharjevo mesto. Dekliška srednja šola je le nekaj metrov od škofijskega dvorca. Upravljajo jo sestre; je sorazmerno zelo obiskana in se zatekajo v njo najrazličnejše narodnosti. Razen osnovne šole, ki ni nič posebnega, je zanimiv in privlačen otrbški vrtec. Brez vsakega pretiravanja presega vse podobne ustanove in dosega takšno zaupanje prebivalcev, da mu celo sam ministrski predsednik zaupa svoja dva otroka. Strokovna šola, ođlđ'aljena od središča, je svojevrstna in vsaj trenutno dobro brani ponos katoliške skupine. Katoliška dejavnost se ne konča pri navedenih šolah. Vse skupaj ne predstavljajo glavne niti, ki veže prebivalce na misijonarje, čeprav so lepe ustanove, bi jih vlada nemudoma razpustila, če ne bi bilo zadaj še nečesa, kair daje moč katoličanom ten jih po-vzidiguje kulturno nad mohamedance. In to je Comboni College. Naj-večja in najboljša srednja šola. Njegov sloves odmeva po celem Sudanu ter se razteza v Abesinijo, Kenijo in druge obmejne dežele. V kakršen koli razred vstopite, naletite na sinove vseh mogočih narodov in stanov. Poleg kartumskega mohamedanskega meščana, bo sedel rasov sin iz Addiis Abebe; poleg bogataša, reven katoličan, poleg Nemca, kenijski Kikujec. Stolnica v Kartumu, hi je bil izhodišče misijonskih pohodov našega velikega misijonarja 10' nacija Knobleha/rja, začetniki kartumskega misijona. V tistih časih Knoblehar \pač ni upal sfl' njati o tako veličastni cerkvi! seme njegove žrtve jo je rodil0-Spomin na tega očeta sudanskih misijonov je sodobnim gradit0' Ijem Cerkve neprestano živ, kat' nam dokazuje tudi njegova p0' doba v škofijski palači v Kat"' tumu. Koliko slovenskih domo0 se ponaša s sliko tega velikeffa sina slovenske matere? Lepa, prelepa slika. Kako so katoliške sile uspele in zedinile okrog znanosti najbolj nasprotujoče elemente. Da bi jih le znanost popeljala se naprej k viru večne znanosti! Nad rvzkimi in umazanimii hišami, se dviga veličastna stavba, ki ®e dnevno širi in (izpopolnjuje z vsemi modernimi pritiklinami. V sredini 3e veliko dvorišče za košarko, ob strani na prostem prostor za filmske Predstave; v ozadju so zračne sobe, kjer se sklanjajo študentje pod bJŽo učenosti. V polpodzemeljski dvorani, ki je zaradi vročine kar prijetna, je na razpolago kakšnih 50 pisalnih strojev. Vsak maturant bo P^oral poznati sistematično strojepisje: Comboni College jeglavno orožje katoliške manjšine. Z njim raste ln pade njihov ponos. Kaj hrani bodočnost? Na klopeh Comboni Colle-£e-a je sedela vsa mohamedanska aristokracija. To dejstvo utrjuje liPanje misijonarjev, da jih njihovi duhovni sinovi ne bodo izdali. KNOBLEHARJEVA DEDIŠČINA “Kje so Knobleharjevi •ostanki?”’ To je (bilo moje poglavitno vPrašanje, ko smo zjutraj pripravljali načrt za obisk mesta, ali ko sem P^ed eno in drugo šolo kramljal s spremljevalcem. V škofijski palači so mi pokazali dvorano, kjer so na steni slike vseh dosedanjih škofov. Od sedanjega monsignorja Baroni ja prav do začetkov, to se pravi do Rylla. Velik turban, ki mu pade na desno ramo ter velika črna brada, krasijo njegov resni a ostri pogled. Veliko bolj jasen, bolj prisrčen, da, čisto Stovenski izraz predstavlja Kno-bleharjeva slika. Brada je obilna in turban mu ne daje prisilne teže. Pod sliko je napisano: Mons. Ignazio Knoblecher, Provicario delPAfri-ca centrale. Knobleharjev misijon ni bil na istern mestu, temveč malo više ob Nilu. Vojna vihra je zabrisala sled za prvo postojanko. Nizek zid, a dovolj visok da vzbudi turistovo radovednost, loči kraj od glavne ceste in Nila. Vse je izginilo, samo marmornata plošča spominja, da so bili na tem mestu prvi temelji avstrijskega misrjona. Obstal sem za trenutek in strmel v zid kot bi hotel prodreti v vrt, v temelje in poklekniti na duhovni gjrob slovenskega misijonarja. Ob njem je bii pokopan Ryllo, bivši ravnatelj Propagande, ki so ga prenesli pozneje v Kairo. Tu je našel prvi počitek Comboni, obnovitelj sudanskih misijonov. Vihar se je zagnal v stavbo. Uničil je zidove, a se ni dotaknil temeljev. Na razvalinah Knobleharjeve cerkvice je zrasla veličastna stolnica. In za njo? Za tevi zidom ,w ostanki razvalin Knobleharjcvega misijona. I-: . : ■- TT" Pwec tega potopisa, ki ga vidimo tu, je k sliki zapisal dve besedici-. “Je vroče...” v Glavne ulice so prostorne in snažne. A brž ko izginejo lepe pajace m se približuje srednji sloj, ceste spremenijo svojo značilnost, vse polno je prahu; ob strani so skopani zasilni jarki in hiše so a pozne, še korak naprej in se prikažejo prvotne domače hiše, ki ohranjajo še stari značaj gradnje. Neko čudno biato prekvasfjo s kravjekom 111 z njim omečejo steno. Po tajnikovem zatrjevanju (in mu prav rad verjamem) v prvih dneh ni ravno najprijetnejši vonj, sčasoma izgine f>pern; duh in stena vzdrži vse napade puščavskih vetrov in kljubuje Kakršnemu koli dežju. K temu služijo majhna okna, katera včasih fepolnoma izginejo in jih morajo nadomeščati le vrata. v Na izlivu obeh Nilov veže oba bregova velik most. Pod njim se ahjo silni valovi, se razbijajo drug ob drugem, da bi se človek skoro ad za temelje. Po teh vaiovih, po takšnih valovih, je napredovala ^nofeleharjeva barka po Nilu navzgor. . Otoman je večje mesto kot Kartum, a veliko bolj revno in nazadnjaško. Hiše po večini pripadajo tretji skupini, ulice so ozke, da bi «tokrat premislil, predno bi se odločil za ponočni obisk. Katoliška sred-Ja šola se dviga nad okolico in vzbuja marsikateremu mohamedancu zavist. Tiik ob mestu se začenja puščava. Ob pogledu na brezmejni pesek, ' °m Jo skoraj vzljubil. Za avtom se dviga steber prahu, da sploh ne vidimo mesta, in pred' nami ista slika — pesek! Prav po tej poti je odhajal Massaia na dolga potovanja. Z maloštevilnim spremstvom je sedel na kamelo in se dneve in dneve počas.i pomikal po puščavskem pesku — čuden občutek! Občutek, kii bi se v romanu spremenil v zanimivo opisovanje, a se v življenju imenuje — žrtev! Z avtom prehitimo karavano. Počasi se pomika proti puščavi. Okrog deset kamel, ki v gosji vrsti tepla j o isti pesek druga za drugo. Vsaka ima svojega vodnika, ki je srednje vedk mož, zarjavel in se mi zdi, da je celo bos, ter zavit v belo haljo in pokrit s turbanom. Tajnik me opozori, da so zelo občutljivi in nezaupljivi, zato je bolje, da jih ne slikam. Zahvalil sem se za nasvet, čeprav sem vedel, da ne bon premagal skušnjave. Res, izrabil sem primarno priliko ter jih neopaženo slikal. Dolga rajža me je izučila. Pozno je že; nadaljevati pot bi bilo morda usodno, zato obrnemo konjička in jo udarimo z vso silo proti mestu. Pred zidovjem nas pozdravijo zadnje kamele. Pod milim nebom čakajo, kdaj bo gospodar prodal svoje blago na trgu in se vrnil z nekaj denarji v žepu ter se ves zadovoljen spet podal na pot. Vedno ista pesem. S temi ljudmi je imel opraviti Knoblehar. Razmere so se bistveno prav malo spremenile. Socialni položaj nudi vse predpogoje za kakršno koli revolucijo. Kot da bi domači problemi ne zadostovali, prihajajo iz Južnega Sudana ubogi reveži, brezposelni, v upu za boljšim življenjem. To je najnižji sloj, ki se zadovolji s kakršno koli ponudbo. Misijonarji jim priskočijo na pomoč kolikor je pač v njihovi moči. Revna hišica, ki je bolj podobna odprti verandi, kjer je namesto postelj le nekaj desk, je zanje prava palača. Kamele pred vhodom v Omurdan. Kartum je zagonetno mesto. Zatočišče revežev, ki sanjajo o boljših časih. Prevdaren človek se sprašuje, kam bodo privedle prijetne sanje. Hudournik žene mlinska kolesa; če ne najde zadostnih meja, uniči stoletne zidove . Misijonarji so se vrnili vsak s svojega dela ter povečerjali. Škofovo povabilo, naj pridejo v njegovo palačo, je nekaj izrednega. Okrog maje mizice so razpostavljeni naslonjači. Prijeten veter pihlja od Nilove strani in lajša silno vročino. S tem seveda ni rečeno, da je hladno. Ko bi vedeli, kako se potimo! Vsak nasede svoj prostor in nemudoma prične novo življenje. Ni videti, da Je večerni zaton. Ne, življenje se prebuja, vsakemu zažari obraz. Nove sile prihajajo na dan än imam vtis, da ne zrem pred sabo starih izmučenih obrazov, temveč mlada lica, ki so se prebudila iz kratkega sna. Vprašanje Južnega Sudana je vedno na prvem mestu. Položaj je vedno kritičen in se vsak dan celo slabša. Nacionalisti so se zatekli v hribe in napadajo redno oblast, ker hočejo svobodo. Katoliške duhovnice smatrajo za tujce ter predstavnike starih tradicionalnih sistemov. iVlorajo biti pripravljeni na življenje in smrt. Do sedaj imajo samo eno žrtev. Komunizem se spretno skriva pod nacionalno krinko in izrablja Prisotnost bivših evropskih gospodarjev. Kam plove Afrika? Opozorim, da je vsaj v šolah nekaj upanja za mirno bodočnost. Kot bi zadel v srčen je gnezdo. V svesti so si, da so danes na višku kulturnega življenja; da oblasti ljubimkajo z misijonarji. A vprašanje je yeliko bolj globoko in temeljito. Ah' ni vse to laskanje samo zahrbtna ikra? želja, da bi se priboirili do višjih viišin, se postavili na lastne noge m takrat izgnali bivše dobrotnike? Molk me je izdal. Uganili so, da se naše mislii zedinjajo. Mohamedanski nacionalizem ne zna ločiti evropejskega kolonializma od katoliške Cerkve, ne narodne svobode od mohamedanstva. Vprašanje je sledilo vprašanju; tavali smo od Vzhoda do Zahoda in prebrodili vse hribčke, kjer se ustavi misijonarjeva domišljija. Toda današnji večer je bil za patre predvsem vrnitev v domovino. Dveurni izlet domov; v lepe aipske pokrajine; po snežnikih in vzpetinah na vrhove gora; po dolinah in asfaltiranih cestah; od Benetk do Turina, od Velikih jezer do Rima in od tu nazaj v Kartum. Čas je potekel. Misijonarji so se porazgubili vsak v svoj brlog, za mene je odzvonila ura, da zapustim Knobleharjevo prestolno mesto in se premaknem v nekaj urah na sever, v Sokratovo zemljo. Spet zrem pred sabo razsvetljeni Kartum. Zadnji pozdrav slovenskim grobovom. Za nami izginjajo luči in neopaženo zavozimo v kraljestvo noči. (Konec prihodnjič) ( SLOVO Jaz odhajam, lepa Fudžijama da bom v tujem svetu čisto sama, kot kanarček slepi v kletki. . . Jaz odhajam, kutina rdeča, v dalji čaka me čarobna sreča, kakor pesem drobne lutnje. Zdaj odhajam, hišica domača. Nič ne rečeš? O hudobna kača s kletvijo srce ovija! Jaz pa grem. Nad mano Moč je klica, da odslej njegova bom devica, „Sestra Matere trpljenja“. Vladimir Kos, 1. 1944. "■iiimmiimmiiimimmiimmiiiimimim SKLAD ZA SLOVENSKE MISIJONARJE U-S.A. (od 27. VIII. do 31. XII. 57.) Neimenovana družina iz Illinoisa prvi del petletne vzdrževalnine za vzgojo domačega bogoslovca Abbe Modeste Gasi-SWa iz velikega semenišča Nyakibanda v Ruanda — Unundi, Afrika: 400 dol.; Neimenovana v letni sklad «lov. 'misijonarjev ob misijonski nedelji 110 dol.; ■Misijonski krožek iz Gilberta, M Inn., ob Priliki prireditve na misijonsko nedeljo v Biwabiku 50 dol. (dar članic za dobitke 28,50; Franc Vidmar, Mr. Franc Krulc in Mr. Michael Sodnik vsak po 5 dol.; Mr. John Gruden 2 50; Mr. Joseph Škorjance in Mrs. Anica Kuntara po 2). Ne .menovana na čast in v priprošnjo svetniškemu škofu Baragi (prvi obrok z3. vzdrževanje dom. bogoslovca) 30 dol.; Nr. Franc Puc za mis. L. Demšarja SJ. 25 dol.; Miss Josephine 'Pterušek za Rov. Kuijteca 20; Frj. Frank Tushar 11; P° 10 dol.: Mr. Frank Štrukelj> Miss Josephine Berčič, Mrs. Ana Nemec, Miss Mary Ann Mlinar, Mrs. Marija Kolarič (aa J. Taffarela SJ), Mrs. Tonči Klam-^or (za J. Cukale SJ) in Mr. Alojzij Vrtačnik; Mrs. Jennie Mazovoc (za J. Cukale SJ) 8; Miss Jane Pograjce (za J- Taffarela SJ) 6; po 5 dol.: Mr. in Mrs. Ignac Fink (za S. Podržaja SJ). Neimenovani v zahvalo Baragi za u?li-«anje daruje slovenskim misijonarjem, Mrs. Johana Logar, Mr. Michael Tomc, S1--, Mrs. Mary 'Plut (za najbolj potreb-^ffa .misijonarja). Mrs. Rozi Fais (za J. Cukale) ; Mrs. Mary Kerzich 4.50; po d'dol.; Mrs. Frances Marolt in Mrs. Ma-^ Skul (2 za Rev. I. Kusteca SDB) ; P° 3 do'.: Mrs. Agnes Kompare, Mrs. tdrolina Gregory in Mrs. Frances Kra-*°vec (za J. Cukale); Mr. Joseph Simič •50; Mrs. Milan Nicic (po Mrs. A. Kom-bfre) 2; po 1 dol.: Mr. Frank Tushar, Mr?. Mary Trlep, Mi«. Johanna Petkov- šek, Mrs. Helena Nachtigal; po 0,50 dol.: Mr. John Škrbec in Mr. Stanko Ferkulj. GANADA (od 14. V. 57. do 21. L 58.) Mr. John Kavčič (triletna vzdrževal-n na za dom. bogoslovca Kitajca ali Vietnamca) 450 dol.; po 150 dol.: Mr. John Prezelj, Mr. Janez Marentič, in Mr. John Tratnik, vsi trije za prvoetno vzdrževanje domačega bogoslovca v misijonih; Neimenovani (Toronto) za afriške misijonarje 120; po 100 dol.: Mr. Joseph Kastelic (prvi obrok za vzdrževanje domačega bogoslovca) in Trglav Constr.cton Co. Ltd.; Neimenovani (Toronto) 50; Mr. Staney Kus v zahvalo 50; Družina Valentin Sušnik 20; po 10 dol.: N. N. iz Val d’Or^ Quebec in Miss Tončka Pogorelc (za sestro Pogorelc) ; Mr. in Mrs. Florijan Osoli 7.50; po 5 dol.: Mrs. Marija Štukelj (za kršit pogana v Afriki na ime Marija v poseben namen), Mr. Jurij Eržen (v zahvalo),, Družina Frank Mrace, Družina H. Možina, Mr. Marjan Zejn (v zahvalo ob duhovnih vajah), Mi«. Mar’ja Rebernak; N. N. iz Montreala Quebec, 2.50; po 2 dol.: N. N. po Mrs. J. Piškur, Mr. Avgust Vrščaj (za krst na ime Avgust), Miss Terezija Rovanšek (za krst na ime Terezija), Mr. Vid Rovanšek (za krst na ime Vid), Frank in Anica Skopin (iz hranTnika za misijone) ; Mrs. Antonija Filipezuk 1.50; Družina Ludwig Pahu-Ije 1; Mr. Leo Mate 0.50. Argentina: N. N. Bs. As. 20; Ga. Ivanka Kušar (namesto tablic na tomboli) 30, Kavčič Polda (S. Martin) 20. Popravek in dopolnilo k objavi v februarski številki: Italija: M sijonski krožek iz Rojana daroval (za SKLAD) 31.725 (in ne 31.000). Novi Sv. Anton (Trst) za isk'.ad 13.050 lir. iPrav tako je pomotoma izostala sledeča objava: Rojaki iz begunskega taborišča Spittal (Avstrija) so zbrali in odposlali (po č. g. Antonu Miklavc ču) nabirko ob Misijonski nedelji 1956: šilingov 2.360, ob Misijonski nedelji 1957 pa 1.100. OBRAČUN VII. VELETOMBOLE V BUENOS AIRESU 5. I. 1958 DOHODKI Tablice prodane (5754) ... 28.770.— Pijača in jedača . 9.481.10 Prost, priapevtki ob .vfhledli 1.027.— Enkratni prispevek za glavni dobitek (“Nadpovprečno 'sodelovanj e”) ..... 1.991. — Dosedaj (28.11.58.) vplačani obroki “Nadpovprečnega sodelovanje” po 200.— (10 x 20) za glavni dob. 1.685.— Razno.................... 32.— 42.986.10 13.693.45 6.045.15 2.415.— 936.60 500.— 293.— 203.85 24.087.05 Dohodki ................ 42.986.10 Izdatki................. 24.087.05 Ostane.................. 18.899.05 dosedanji izkupiček v sklad 1958 za vse slovenske misijonarje. Če vsi priglašeni vplačajo to, kar so podpisali, ima priti še 6.615.—, tako da bo tombola pridobila za sklad skupno 25.514.05 pesov. “NADPOVPREČNO SODELOVANJE" Da bi slovenskim misijonarjem letošnja Vdetombola prinesla več “čistega dobička”, je Slovenska misijonska pod- zveza v Argentini zamislila posebno akcijo 'med tukaj živečimi rojaki — misijonskimi prijatelji — za nakup glavnega dobitka pod geslom “NADPOVPREČNO SODELOVANJE”. Ožji misijonski sodelavci naj bi poiskal 40 misijonsko gorečih duš, ki bi se obvezale plačevati skozi 10 mesecev (januar-oktober 58) po 20 pesov mesečno, kar bi zneslo zaključno vsoto 8.000 pesov — približno ceno glavnega dobitka. Kmalu so se oglasili prvi prostovoljci. A mnogi bi radi sodelovali “nadpovprečno”, čeprav z manjšiimi vsotami. Zato ismo v posebnih letakih izrecno povdarili, da je dobrodošel vsak dar, pa naj bo enkraten aTi pa skozi deset mesecev. Tedaj se je oglasi o še veliko več dobrotnikov in period:čnih “nadpovprečnikov”. Če bodo vsi obljubo držali —o čemer ne dvomimo— bodo misijonarji lahko veseli usipeiha letošnje Veletombole. V naslednjem podajamo imena tistih, ki so sodelovali z enkratnim prispevkom: G. Oblak cb zadetju tombole 200; g. Miaček ob zadetju tombole 100; gdč. M. Malavašič (nabrala ob tor boli) 186; N. N. (po g. Lobodu ob tomboli) 150; razni iz Lanusa ob prvi nabirki 52; po 50 pesov: Ribnikar Rudi (nabral), Vcdnik Marinka (nabrala), družina Pahor, Rev. J. Petek CM, Rev. J. Jeretina CM, Sušnik Franc, družina Grbec, Vinko žitnik, Stanič Franc; N. N. ob tomboli 45; Po 40: Groznik, Berčič, Stanič; družina Žitnik 25; po 20 pesov: družino: Burja, Papier, Devjak, Rome, Hočevar, Sušnik, Jereb, Stanovnik, Kalan, Zajc Slavka, družina Meh e (R. Mejia), Goršič, N. N. R. Mejia ob tomboli, N. N. R. Mejia ob tomboli, Zorko Simčič, Mehle Alojz ja (Lanus), Baudek Angela, Lužovec Janez, Lužovec Julijana, Rev. Fr. Rebr-šak OM, Anton Burja ml., Jan Ivan CM, Novak Anica, Bedončič Olga, Šifrer Marijan; po 15 ,pesov: d nižina Pelan, Medved Ango'a, Zakrajšek (R. Mejia) ; p° 10 pesov: družine: Habič, Reven, Ivančič» Barle, Urbančič Kovač, ga. Tončka (Lanu«), N. N. (R. Mejia ob tomb.). Dru- IZDATKI Dobitki .............. Jedača in pijača...... Stoli in mize (izpos.) . ... Oglasi, tisk, propaganda .. Najemnina prostora.... Prevozi .............. Razno................. žina Lipovec 6; po 5: Guzelj Stane, Strah Francka, Boštjančič Anton, Zgonc, Te-kavec (;po g. Loboda); Jožica Ret 3; Po 2 pesa: druž.na Bokalič in Jože Adamič. Z 20 pesi mesečno so obljubili sodelovati (vključimo tistoj ki so ali bodo svoj Prispevek darovali v enem znesku 200 Pesov), številka v oklepaju za imenom Pove, koliko meoiačnih obrokov je že kdo Nakazal: N. N. (vse), Amon Milan (1), Avguštin Francka, Breznik‘Anica (vse), Černak Jože (1), Dobe jak Tine ml., dr. Eiletz (5), Glinšek Ignacij, Goljevšček Franc, G.utovnik Jože, Hribar Ljudmila (vse), Je::'b Maks, Klemenčič Anica, Klemenčič Ivanka, Klemenčič Rozka, Klemenčič V'nko, Kresev ch Jože, dr. Igna-cij Lenček (1), Lenček Ladislav CM, Foto Madero, Miklič Martin, Mizerit Martina (3), Močnik Frančiška, Petek Favla, Zajc Tone, Zupan Helena, Žnidaršič Janko, Rev. Radoš Martin, dru. £ina Špacapan (2), Urbanija Fr., Virant Edcnka, družina Gerkman (5), To-b^oževič (vse), Malovrh France' (Av-^ust) (1), Malovrh Roza, dr. Voršič, Nruž. Devjak (2), g. Vombargar (vse). Z 10 pesi: Mizerit Martin; s 6 pesi: Mizerit Vera (2), M'zerit Marjeta (2), Jan Ciril, Berč č Mirko, Halle» Carlos (v Slovenski vaisi v Lanusu živeči arg. vijak), Rev. Im,perl Lojze CM (2), Rev. Eibozar Ivan CM (2), Urbanija Sre-Co (1). ZAHVALE BARAGI IN DAROVI N. N. Argentina (po Aleks. Avgušti-^11) za Baragovo beatifikacijo 300 pesov. “Za uslišano prošnjo za zdravje in še drugo zadevo darujem Frideriku aragi v zahvalo kot dar za beat'fikaci-1° 150 pesov in ga vsem priporočam.” — • F. Pcia. Bs. As. , (J- Ziherl Jože (S. Martin) za Bar. “NNtif. 100. U.S.A.: Družina Pus iz Royun, Quebec: “Baraga1 se zahvaljuje za uslišano prošnjo družina Pus in pošilja 5 dol.” (Oddano č. g. Kopaču v Toronto). Mns. Agnes Bukovec, Cleveland, Ohio: “Začela sem delati devetdnevnico k škofu Baragi in sem bila uslišana. Štirje so naenkrat .prišli za najem stanovanja, ko je bilo prej dve meseca prazno in oglas večkrat v časopisu. 18. sem devebdnev-nico končala in 21. stanovanje oddala." N. N. se zahvaljuje Frideriku1 Baragi za uslišanje v neki zadevi in daruje za slovensko misijonarje 5 dolarjev.” RAZNO Splošno zn misijone: Č. g. Anton Žagar, 720 pesov; Maček Jakob. (R. Me-jia, Arg.) 100 pesov; Antonia Glatz (Le-Tnont. USA) 1 dol. Tiskovni sklad: Makovec Franc (Montevideo, Uruguay), 20 arg. pesov; po 0,50 dol.: Mr. Louis Petrič; Mr. Avgust Šuštaršič, Rev. Joseph Vovk in Mrs. Jen-nie Mazovec (vsi iz USA). Za krste: Anica Samarin na imeni Anamarija — Jožek 1.000 lir; Marija Vitez na imeni Ivanka — Jožek 700 lir. Znamke ravljene in za znamke (poštnino) so darovali (USA in Kanada): Mrs'. Melhijor Kraljič, Mrs. Victorio Deslich, Mrs. Anica Tushar in misijonski krožev v Gilibertu, Mns. Agnes Kompare, Sister Eleanor, Miss Mary Ciber, Mrs. Mary Miheličih, Rev. John Kopač CM, Mrs. Marija Peček, družina Bančič in Bela.j, Miss Francas Tx*obec, Mrg. Caroline Gregory, Cotherine Spreitzer, Mns. Jennie Škerjanc, Mrs. Rose Kenik, družina Joseph Wintar-, Miss Catharine Windishar, Mrs. Juliana Kragel, Miss Jane Pogra-jec, Mrs. Antonija Filipczuk, Mr. Matthew Tekavec, Mr. Luka Kumar, Neimenovani, Rev. Martin Durkin CM. Rev. Charles Wolbang CM, Rev. M:chael Po-pesih. Rev. Ciril Verdnik CM, Mr. Darko Medved, M. Kramar. UREDNIKOVI MISIJONSKI ZAPISKI Veliki teden obhajamo spomin Kristusovega odrešenja, pa se nam vsiljuje tista znana opominjevalna beseda: Kristus nas je odrešil brez nas, ne bo nas zveličal brez nas. Da, sadovi odrešenja so dani in so vsem na razpolago, a treba je seči po njih, jih posredovati vsem. Mi katoličani smo že deležni sadov Kristusovega odrešenja; zdaj nam je treba le še zvesto sodelovati z odrešilnimi milostmi, pa se zveličamo. Pogani, judje in moha-medanci — tem pa sadovi odrešenja še niso bili posredovani in zato je zanje problem zveličanja vse večji kot za nas, bistveno na slabšem so od nas. Toda ali mar nimajo do sadov odrešenja enake pravice kot mi? Ali niso bili mar istočasno odrešeni? Naša dolžnost je, da ne odlašamo z misijonskim delom, ki odrešenja sadove posreduje od naroda k narodu in vse človeštvo vedno bolj združuje v eno samo telo, ki je Cerkev, skrivnostno telo Kristusovo. In praznik Vstajenja Gospodovega, Velika noč! Najveličastnejše potrje-nje naše vere! Pavlove besede: “Če pa Kristus ni vstal, je prazna naša vera” lahko obrnemo in rečemo: Ker je Kristus vstal, je trdna naša vera! Če komu, je misijonarjem Kristusovo vstajenje predragoceni dokaz za resničnost vere, ki jo oznanjajo malovernemu, praznovernemu in nevernemu poganskemu svetu. Tudi mi si ob Vstajenju krepimo našo vero, da bo živa in trdna v dobrih delih misijonskega delovanja, s katerim posredujemo našo velikonočno radost tudi drugim! Naj čim prej napoči tisto blaženo velikonočno jutro, ko bo z nami ves svet enoglasno pel veselo Alelujo! Misijonska velikonočna voščila Urednik porabi lepo priliko in ne le v svojem, ampak tudi v imenu uprave in lastništva “Katoliških misijonov”, se pravi, slovenskih lazaristov v zamejstvu, vošči vsem sodelavcem, naročnikom in bralcem, zlasti pa vsem slovenskim misijonarjem in misijonarkam, prav vesele in blagoslovljene velikonočne praznike! Naj nam vstali Zveličar poživi nadnaravno življenje, da bo čim bolj rodovitno za rast Njegovega kraljestva! Lepe novice o “Baragovem misijo-nišču” Za Veliko noč bo prva obletnica blagoslovitve temeljnega kamna Baragovega misijonišča in cerkve Marije Kraljice v Slovenski vasi v Ivanušu pri Buenos Airesu. Večina udeležencev tiste prisrčne slovesnosti, ki jo je vodil prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij Rožman, se je tedaj vpraševalo: Bog ve, koliko let bo preteklo, preden bo res kaj zraslo iznad tega kamna. — Ko bodo slovenski lazaristi za konec maja (praznik Marije Kraljice, žegnanje začasne kapele in nove cerkve pri Baragovem misijonišču) povabili slovensko skupnost v Argentini, da pride pogledat, ali je kaj zraslo ali ne, bo pač večina prijetno presenečena. Kajti ne le po-slopie Baragovega misijonišča že stoji in je že naseljeno, ampak tudi cerkev Marije Kraljice se že dviga Nadenj in udeleženci majske prireditve bodo lahko pri maši že v no-v®Ri, čeprav še ne dokončanem Manjinem svetišču! V pomoč Baragovemu misijonišču je organizirala vsezamejska misijonska loterija z dobitki, ki jih pokljajo slovenski misijonarji. Prodaja sfečk izven Argentine ne gre tako ^akor bi želeli in bi stvar zaslužila. Pohvaliti pa je treba zato tem bolj tista misijonska središča, ki so se za stvar zavzela kljub krajevni oddaljenosti, ki moti druge, da ne čutijo dovolj s to skupno misijonsko zadevo. Danes naj damo priznanje Marijinima družbama v Trstu, via Ri-Soi'ta, in v Gorici, ki sta prevzeli ysaka po 100 srečk v razprodajo in jih domala že razprodali. Žrebanje do na prireditvi koncem maja, o ka-.eri pišemo zgoraj. “Katoliški misijoni”' priporočajo vsem, ki količkaj jdorejo, da se z nakupom loterijskih pblic ali s kakšnim drugim prispevkom pridružijo tistim, ki ne žele ®tati ob strani pri ostvarjanju take v^ne ustanove kot je Baragovo mi-stjonišče! Še je čas, da pišete po Srečke, v kolikor jih ne dobite pri Poverjenikih našega lista. Le malo dohiteti bo treba... . hlajska številka “Katoliških misijonov” bo imela več strani posvečenih pLiv Baragovemu misijonišču. Ob-■avili bomo slike zdaj uničenega Gro-eljskega misijonišča v domovini in j1.'1 slike novega misijonišča v Argen-■ni ij, cerkve Marije Kraljice v grad-'J>- Poleg tega bodo objavljene slike g Gy'lnih novih dobitkov loterije, ki '?.J*h poslali v prid Baragovemu mi-'Jonišču misijonarji. Tudi bomo po-.i seznam vsega, kar so doslej Jaki prispevali za gradnjo Bara-°VeKa misijonišča, v zahvalo in pri- znanje tistim, ki so že kaj prispevali, in v pobudo onim, ki še niso... Južnoameriška Baragova zveza Ko smo že pri Baragovem misijonišču, pa se zadržimo nekoliko tudi ob Baragovi zadevi. Le-ta je imela v Buenos Airesu zadnji čas dve seji. Na prvi, ki je bila na predvečer devetdesetletnice Baragove smrti, sta najprej priložnostno spregovorila o Baragovem svetništvu in delu za beatifikacijo čč.gg. dr. Filip Žakelj in Ladislav Lenček CM. Drugi del seje, kakor tudi naslednja pa sta vsebovala razmotrivanje o poživitvi delovanja Južnoameriške Baragove zveze. V ta namen je sklicana še ena seja, nakar se bo začelo s poživitve-nim delom, o katerem bomo sproti poročali tudi v našem listu. Med tem je izšla nova številka Baragovega vestnika, ki poroča predvsem o raznih pojavih dela za Baragovo zadevo, o uslišanjih in zahvalah, pripravlja se pa nova, ki bo ob 100 letnici lur-ških prikazovanj spomnila Baragove in Marijine častilce, kako velik Marijin častilec je bil naš Baraga. Lepe slike iz slovenskega misijonskega zaledja Prva slika. —• “Katoliški glas”, Gorica, dne 6. II. 1958: “Misijonar p. Radko Rudež gre v Afriko. — Dne 6. februarja odpotuje na svoje misijonsko polje v Rodezijo v Južni Afriki misijonar p. Radko Rudež D.J. Odpotuje z ladjo iz mesta Brindisi. Pot ga popelje skozi Sueški prekop do Beire v Mozambiku. Od tu pojde z vlakom do Lusake v Severni Rodeziji. Tam bo misijonaril v misijonski provinci poljskih jezuitov. Na cilj bi moral dospeti dne 22. februarja. — Novemu našemu misijonarju in soriškemu rojaku želimo srečno pot in obilo božjega blagoslova pri njegovem delu. Pa tudi to, da bi na svoje primorske rojake ne pozabil in bi jim preko našega lista večkrat pisal.” — Torej novi slovenski misijonar, ki je izšel iz misijonsko tako rodovitnega Slovenskega Primorja! In gre v kraj Lusako, ki ga bralci “Katoliških misijonov” že dobro poznamo iz potopisa dr. Maksimiljana Jezernika! V imenu slovenske misijonske akcije v zamejstvu, zlasti “Katoliških misijonov” se pridružujemo željam goriškega tednika in tudi prošnjam, naj bi kaj poročal s svojega misijonskega potovanja in še bolj iz delovanja! Druga slika: Iz pisma č.g. Stanko-ta Zorka, Trst, uredniku K.M. — “15. novembra smo imeli misijonsko akademijo (Marijina družba v Rojanu; opomba urednikova). Za misijonsko nedeljo je pri nas razsajala azijska influenca. Na sporedu je bilo nekaj otroških misijonskih prizorčkov in srečolov. Letos je nabral naš misijonski krožek 36.000 Lir. Za slovenske misijonarje smo oddali čistega 32.725 Lir. Ostali denar smo porabili za poštne stroške in za nakup platna. Tudi letos so članice napravile nekaj drobnih kosov mašnega perila, ki jih bomo poslali misijonarju o. Jožetu Cukale. Poslali smo mu tudi pesmarico slovenskih cerkvenih in narodnih pesmi, ker je prosil zanje. Krožek tudi plačuje “Katoliški glas” tržaškemu rojaku, misijonskemu bratu Karlu Kerševanu. Tretja slika: Naša Koroška. Iz dveh pravkar prejetih pisem s podatki o misijonskem delu tamkaj posnemamo, da je misijonskega življenja in sodelovanja vedno več tako med domačini kot med novonaseljen-ci, kolikor jih je še v begunskih taboriščih. Med prvimi delujejo pred vsem slovenski salezijanci pod vodstvom č. g. Alojzija Luskarja, med drugimi pa č. g. Anton Miklavčič, ki duhovno oskrbuje taborišče Spittal. Naročnikov “Katoliških misijonov” je na Koroškem vsega skupaj okrog 150, ob vsakoletni zbirki misijonske nedelje zberejo lepe vsote za slovenske misijonarje, poleg DŠV. Posebno razveseljivo je tudi dejstvo, da se na Koroškem rojaki vedno bolj oklepajo Misijonske mašne družbe, ki je bistveno pripomogla že pri ostvaritvi Misijonišča Groblje pred 40 leti in bi lahko tudi k zidavi novega slovenskega Baragovega misijonišča v La-nusu, ki je “legitimni potomec” grobeljskega, veliko pomagala. G. Lu-skar je v zadnjem pismu sporočil nad 300 novo vpisanih udov MMD! Vsem misijonskim delavcem na Koroškem, zlasti navedenima častitima gospodoma vse priznanje in iskrena zahvala od strani celotne slovenske misijonske akcije v zamejstvu! Desetletnica zbora “Gallus” Desetletnica pevskega zbora “Gallus” v Argentini je tudi desetletnica njegovega sodelovanja pri vseh večjih misijonskih prireditvah, zlasti Baragovih proslavah v Velikem Buenos Airesu. Ko imamo pred očmi “Gallusove” nastope na misijonskih prireditvah, gledamo pri tem žrtve nad 40 rojakov, žrtve iz ljubezni do misijonske in Baragove stvari. “Gallus” je kljub izredno težkim okoliščinam v teh letih dosegel izredne uspehe na pevskem področju in rodil obilo sadov za narod, človečan-stvo in krščanstvo. Ti uspehi in sadovi so sad človeških prizadevanj in praznik sv. Cirila in Metoda, ie Kongregacija za svete obrede odobrila lansko leto. Sestavil jih je prelat Grivec. Vse jugoslovanske škofije jih smejo takoj uvesti. Naslovi nekaterih drugih prispevkov: Izgnani Adamovi otroci (Grivec), Pogled na Cerkev iz Vzhoda in Zahoda (Vodopivec), Molitev za zedinjenje (Mer-kun), Posebnosti sv. maše v vzhod-Pih obredih (Koren), Sv. Nikolaj, zavetnik krščanskega Vzhoda (Kosmač), Ruski katoliški svetniki (Ko-fen), Trpljenje macedonskih katoličanov vzhodnega obreda (Kozina), Kodifikacija vzhodnega prava (žu-Hek), Bizantinski mozaiki v Rimu (Vodeb), Sv. Andrej Bobola (Turnšek), Znaki krize med rusko mladino (Eiletz), itd. že zgolj naslovi in navedeni pisci Papovedujejo tehtno in nad vse ko-Pistno branje, zato “Kat. misijoni” toplo priporočajo svojim bralcem, da Po tem Zborniku sežejo in ga prebe-rejo te se s tem približajo Vzhodu in Zedinjenju. božjega blagoslova. Ta slednji je bil “Gallusu” dan nemalo tudi kot plačilo za njegovo sodelovanje pri slovenskih službah božjih in naših verskih, tudi misijonskih prireditvah. Da bi bil “Gallus” trden v obstoju in v poletu k še višji popolnosti, pa tudi trden v opevanju božjega, in da bi zato prejemal še naprej tako obilni blagoslov, to mu ob desetletnici iskreno želi in prosi slovenska misijonska akcija. Novo “Kraljestvo božje” Vzhodno vprašanje in delo za zedinjenje je zelo povezano z misijonskim vprašanjem in delom. Med nami v zamejstvu imamo zdaj tudi za to, zlasti nam Slovanom tako važno zadevo posebno glasilo, letni zbornik “Kraljestvo božje”, katerega drugi zvezek nam je bil napovedan že v decembru, a ga doslej še nimamo v rokah. Vsebino naj bi ta važni zbornik imel sledečo: Na uvodnem mestu so objavljene nove lekcije II. nokturna PREOBLJUDENOST NA JAPONSKEM Najhujša šiba, ki biča današnjo povojno Japonsko, je pač vprašanje Preobljudenosti v tej deželi. To vprašanje je najbolj pereče in zahteva hitro, Pa učinkovito rešitev. V svojem bistvu je posledica neštevilnih družabnih Nesreč, ki so se zdaj sprostile. Reševanje te bridke ujme na Japonskem ^ora biti nujno — ki-ščansko. Na žalost se danes skuša zlu odpomoči z naivnost protikrščanskimi ukrepi, čemur se pač ni čuditi, če pomislimo, da Je Japonska še skoraj povsem poganska dežela in da se celo oplaja iše z zlimi klicami novega poganstva zapadne civilizacije in vzhodnega brezbož-rie8'a materializma. Površina japonske zemlje meri skupno 368.589 kvadratnih kilometrov, Se pravi nekaj več kot Italija in Švica skupaj. Zaradi številnih goratih Predelov pa je plodne zemlje na Japonskem dejansko le 18 odstotkov ce- lotne površine: skupaj kakih 4.860.000 hektarjev, ki jo obdeluje kakih 6 milijonov kolonov. V desetletjih in stoletjih nezmakljivega fevdalnega, srednjeveškega gospodarjenja, je Japonska štela 28 milijonov duš. Dokaj trdo življenje na kmetih, pa moritev otrok, ki je bila še do nedavna v uzakonjeni navadi» oboje je preprečevalo kaj večji porast prebivalstva. Ko pa se je v drugi polovici prejšnjega veka Japonska odprla inozemstvu, se je prebivalstvo začelo množiti na veliko. Že leta 1930. so ugotovili, da je letni prirastek na Japonskem pol milijona duš! Leta 1950. pa je segel ta prirastek že na 1 milijon: tedaj cel milijon ljudi več vsako leto! Leta 1956 so na Japonskem začeli z zloglasnim “birth control” ali omejevanjem spočetja. Porast ljudstva je začel upadati. Zdaj računajo, da Japonci ne bodo nikoli presegli števila 120 milijonov. V današnji deželi Vzhajajočega sonca živi 90 milijonov ljudi: in to na razmeroma precej stisnjenem področju. Teoretično je res, da Japonska s svojimi 237 prebivalci na kvadratni kilometer ni tako gosto naseljena kot Belgija ali Holandska; a če pomislimo na neznatno površino plodne zemlje, je očitno, da je Japonska najbolj gosto naseljena dežela na svetu: 4784 ljudi na vsakih tisoč kvadratnih kilometiov obdelane zemlje. Kaj to pomeni, je jasno, če pomislimo na Kanado, kjer so — reci in piši — štirje ljudje na isti površini! Dodajmo še k temu dejstvo, da je Japonska dežela brez mečnih naravnih tcgatij, pa da mera letno uvažati čez 4 milijone ton živil za prehrano svojega prebivalstva, ki stalno raste. Rešitve, ki so in niso... Tisti, ki se trudijo za ugodno rešitev tega nadvse perečega vprašanja, navajajo često naslednje stvari kot najuspešnejše rešitvi, večji razvoj japonske industrije, “birth control”, proizvodnja sintetičnega hraniva, p» izseljevanje v čezmorske, posebno ameriške dežele. Če vse te predlagane rešitve razčlenimo, je očito več kot dovolj, da sta glavni: omejevanje rojstev in izseljevanje. Omejevanje rojstev, kadar je protinaravno in nenravno, pač ne more služiti v rešitev: je namreč novo, moralno zlo, ki utegne prej ali slej roditi strahotne posledice. Izseljevanje v velikih množicah, dobro premišljeno in podkrepljeno s pomočjo mednarodnih izseljenskih organizacij, pa daje precejšnje upanje, da bi Japonci vsaj nekoliko utegnili rešiti vprašanje preobljudenosti. “Birth control”. Moritev nerojenih in rojenih otrok je bila že od nekdaj dokaj poznano in tudi precej uporabljano sredstvo za omejitev prebivalstva na Japonskem. Po drugi svetovni vojni pa sta oba svetnika ameriškega zasedbenega štaba na Japonskem, Thompson in Welpton, predlagala kot edino uspešno rešitev umetno omejevanje spočetja sploh. Spričo ostrega in odločnega protesta katoliških organizacij je ameriški vojaški upravitelj general McArthur uradno izjavil, da mnenje obeh vojaških svetnikov ni in ne more biti uradno mnenje ameriških zasedbenih oblasti A zlo je bilo že zasejano! Zasebni uradi in organizacije so začeli z načrtno propagando za ta način reševanja vprašanja japonske preobljudenosti. Podjetniki in vsi, ki so imeli opraviti z delavstvom in jih je zakon vezal k plačevanju družinskih doklad, so v umetnem preprečevanju spočetja videli edini možni izhod, da se otresejo neljube denarne peze; zato so omenjeno gibanje tudi na celi črti podpirali. Kot da je to še premalo, se je namerilo, da je v nekaterih okrajih celo policija prejela nalog, kako naj ljudi navaja v to protinaravno in nenravno početje. Ker pa umetno preprečevanje spočetja do danes še ni prineslo stoodstotnega uspeha, je iz leta v leto raslo tudi število splavljenja. Že leta 1954. so na Japonskem dosegli porazno številko 1.143.000: tedaj čez milijon legaliziranih umorov nerojenih otrok! To je le uradno število. Bog sam ve, kako viscko je šlo v resnici. l\a žalcst gleda večina Jspcr.cev v “tärth Control” gospodarsko socialno nujnost in mu tudi ne pripisuje nobene moralne škode: tovrstno omejevanje spočetja za Japonca ni noben prestopek proti naravnemu in težjemu redu. leta 1SE5 so na Japonsk.om razposlali posebno vprašalno polo glede umetnega omejevanja spočetja: samo 10 odstotkov se je izjavilo, da se jim taka rešitev zdi nemoralna; le 4 odstotki so tistih, ki se takšnemu početju upirajo iz verskih razlogov... Vse te številke dokazujejo, kako trdo in vztrajno mora delati Cerkev na Japonskem, če hoče množice nevednih prepričati o nenravnosti take poti do rešitve; pa kako mora zraven tudi poudarjati edino možno in uspešno rešitev vprašanja japonske preobljudenosti, ki je v prvi vrsti izseljevanje in boljši, človeka vrednejši življenjski pogoji v vsem zasebnem in javnem Življenju. “Birth control” ni rešitev! Danes je na Japonskem silno v modi beseda: demokracija. Velika večina prebivalstva je trdno odločena z vsemi dovoljenimi sredstvi braniti svo-noščine, ki so ji prišle kot dobra posledica poraza v drugi svetovni vojni. Zdaj pa jih je treba tudi poučiti in prepričati, da so otroci, posebno številni, pa njihova vzgoja nekaj, kar je nujno povezano s pojmom “demokracija” ; pa da nihče na svetu ne sme trpeti škode zgolj zato, ker ima številno Jružino. Nekatoličani in katoličani družno nastopajo — četudi še vedno precej šibko — proti “birth control” in opozarjajo nevedne množice na njega Porazne posledice. Vztrajno in odločno poudarjanje resnice je pač najuspeš-nejše orožje, da razbijejo umetno stvorjeni čar preprečevanja rojstev, ki ga Nasprotniki pi’ikazujejo kot naravnost pravljično rešitev iz trenutne stiske tolikerih družabnih nesreč in stisk na Japonskem. Družine, ki omejujejo število otrok, ne izkazujejo nujno srečnih in zadovoljnih zakonov, kot zlagano nasprotno dokazujejo vneti zagovorniki umet-Ncga preprečevanja. Nedavni izsledki iz Avstralije dokazujejo, da je v -000 primerih ločitve 3900 bilo zakonov brez otrok, 3000 pa zakonov z enim samim otrokom! Japonci so po naravi nagnjeni v tradiciji družinskega živ- Ijenja; ne manjka knjig in člankov, ki jim dokazujejo, da bo “birth con-trol” to tako tipično japonsko družinsko življenje razbil in uničil. A tudi če bi se namerilo (kar pa je vse prej kot verjetno), da bi z nemoralnim “birth control” le prišli do skromnega olajšanja v težki pezi vprašanja preobljudenosti, bi bilo to zdravilo v resnici kaj kratkotrajno. Ce bodo Japonci nadaljevali s sedanjim zagonom, bo v preteku enega rodu na Japonskem delavna zmožnost obstala, celo zmanjšala se bo: vedno več pa bo starih ljudi, ki bodo nova težava. Današnja Japonska ima po mednarodnih podatkih najmanjši odstotek rojstev v Aziji (18,4 na tisoč prebivalcev), se pravi tretjino manj kot Cejlon in polovico manj kot Malazija. Istočasno pa se je zdravniška veda na Japonskem vzpela tako visoko, da predstavlja glede umrljivosti ta dežela danes tudi najmanjši odstotek v vsej Aziji. Umrljivost na Japonskem je manjša kot v Švici, zapadni Nemčiji in v Franciji. Oboje bo na Japonskem že v nekaj letih povzročilo nove težave. Jose de Castro, predsednik izvršilnega sveta Kmetijskega odbora pri Združenih narodih, je izjavil: “Umetno preprečevanje spočetja je za sleherno državo dolgoročna nevarnost: stori namreč cele množice starih ljudi, ne prinese pa zadostnega števila mladih, ki naj bi celotno prebivalstvo živeli in oskrbovali... ” Svetovno znani medicinski znanstvenik, dr. B. V. Mulary, pa je na osrednjem zdravniškem kongresu v Indiji leta 1952 pribil: “Na podlagi vsega ugotovljenega zla, ki ga je Zapadu prinesel “birth control”, lahko mirno zatrdim, da je to početje najzanesljivejše sredstvo za popolno uničenje celotne indijske civilizacije.” “ Dolžnost Cerkve je, da vsa ta nesporna dejstva v zadostno jasni luči prikaže Japoncem, še preden bi prišlo v deželi do poraznega moralnega propada. Izseljevanje v inozemstvo v velikem številu Sama obsodba “birth control” prav gotovo še ni nobena rešitev za naglavno vprašanje japonske dežele, ki je in ostane — preobljudenost. Ce zatrjujemo, da naj ljudje vredno in pazljivo v vsem poslušajo Cerkev, je po drugi strani nujno, da tudi Cerkev predlaga jasno in nesporno rešitev perečega vprašanja. Spet pa je res, da je to vprašanje tako globoko in tako zapleteno, da mu vidimo rešitev le v tem, da ga ne bodo reševali le Japonci, marveč ves mednarodni svet. Prav tu pa so vsi katoličani po vesti vezani, da odločilno posežejo v delo. Ce bodo katoličani zavzeli v tem vprašanju odločno in jasno stališče, če bodo v različnih deželah po svetu, kjer imajo katoličani kaj vpliva, le-ti zanesljivo podprli široko zasnovani, pa edini zares uspešni načrt za reševanje japonske preobljudenosti, je prav gotovo, da bo svetovni katolicizem doprinesel lep delež k izboljšanju. Na široko zasnovano japonsko izseljenstvo bo v nesluteni meri razbremenilo preobljudeno deželo Vzhajajočega sonca. To je rešitev, ki bo edina dosegla zanesljive in zares plodne uspehe. Po zadnji vojni se dovoli izseljenstvo komaj 53.000 Japoncem! Kaplja v morje... Ce hočemo, da se bo stanje v deželi izboljšalo, je nujno, da se iz Japonske izseli po 3000 ljudi vsak dan! Neznatno število povojnih japonskih izseljencev ni toliko posledica nepripravljenosti Japoncev samih, kot vprašanje astronomskih denarnih vsot, ki jih izseljevanje zahteva, pa vrtoglave in dostikrat nepremostljive prepreke, ki jih japonskemu izseljenstvu zastavljajo inozemske vlade. Vstop Japoncev v inozemske dežele v glavnem otežkoča spomin na zadnjo vojno in protijaponska čustva, ki so v evropskih, posebe pa še v ameriških državah še vedno živa. Po zadnji vojni je odšlo v emigracijo 1 milijon Italijanov; tej emigraciji se mora Italija zahvaliti, da je med leti 1943 in 1956 njeno prebivalstvo poraslo komaj za G milijonov; naraslo od celotnega števila 45 milijonov ljudi na 51 milijonov. Ce bi Japonci lahko emigrirali v enakem postopku, bi vprašanje japonske Preobljudenosti seveda še ne bilo rešeno; prav gotovo pa bi bilo na pravilni in zanesljivi poti do uspešne rešitve. Mednarodna socialna pravičnost Ni se dosti zmotil gospodarski znanstvenik, ki je zatrdil, da je gospodarska in socialna miselnost še vsa prepojena z miselnostjo 17. stoletja, medtem ho stopata industrijski in tehnični napredek v svetu z velikanskimi koraki v bodočnost ter enakovredno s časom, ki vtiska svoj pečat dvajsetemu stoletju. Tako še vedno čujemo nekatere, ki zatrjujejo, da narodi, ki jim je hila sreča dana, da so se rodili v bogatih deželah, že samo zato opravičeno lahko branijo manj srečnim dostop do vsega zemskega ugodja in blagostanja. In to vrh vsega še v deželah, kjer je prebivalstvo redko poseljeno in Prav zaradi premajhnega števila delavnih moči ne more v zadostni meri izrabljati naravnega bogastva v svoji zemlji. Navkljub vsemu pa prav te dežele zastavljajo naravnost umetne prepreke prihodu izseljencev drugih narodov, ki bi v veliki meri lahko pomogli k polnejšemu izkoriščanju naravnih dobrin. To ravnanje je nespametno in človeka nevredno; prav tako nevredno in krivično je, kadar odtegne svojo polno roko tistemu, ki stoji pred njim s praznimi rokami; kot je zločinsko, kadar uničuje in požiga zaloge živil, samo da bi dvignil njih prodajno ceno, pa z mrzlim nasmeškom zaničljivo gleda na bližnjega, ki umira od lakote... To je današnja mednarodna socialna pravičnost. . . Upanja ne smemo izgubiti. Prav gotovo bo prišel čas, in ni več daleč, ko bodo vse te umetne prepreke, ki ovirajo izseljevanje v manj obljudene, Pa z naravnim bogastvom visoko obdarjene dežele, podrle. Izseljenstvo bo tedaj živa resničnost in tudi v zadoščenje in zmago ubožnejšim narodom. Predvsem je treba odpraviti številne in v večini povsem neutemeljene predsodke med belimi do priseljencev iz azijskih narodov, človečansko bratstvo ^ora postati živa nujnost in resničnost, ne le lepa fraza. Ni pa je ustanove na vsem svetu, ki bi bila tako poklicana, da ustvarja na tej poti pravilno Vzdušje, kot ravno katoliška Cerkev.Nujno je tudi, da se vlade prekmor-shih dežel zedinijo, da določijo potrebne vsote za prevoz in naselitev dela- željnih izseljencev. Pa tudi narodi, ki žive v deželah z redko naseljenostjo, morajo spoznati, kako bodo s sprejemom inozemskih izseljencev ne le gmotno in duhovno pomagali svojim bratom — ali mar ni res, da smo si vsi ljudje bratje? —, temveč tudi stvarno doprinesli veliko k ustalitvi svetovnega miru in k uničenju mednarodnega komunizma. Katoliški nauk sta v zadnjem stoletju vredno obogatili dve veliki, edinstveni papeški socialni encikliki: “Rerum novarum” in “Quadragesimo anno”. Obe okrožnici jasno in nedvoumno izkazujeta stališče katoliške Cerkve spričo današnjega socialnega zla. Vendar se obe okrožnici omejujeta le na socialna vprašanja v notranjem državnem in narodnem življenju. Iz dneva v dan hitrejše in popolnejše zveze v svetu pa so odpravile razdalje in povečale stike med posameznimi deželami; vse to je rodilo nov višji, čez narodni pogled na svet in na vprašanja, ki današnji svet zadenejo. Dolžnosti človekove moramo danes presojati ne le več samo v luči odnosov do soroja-kov, marveč tudi v luči do sočloveka na sploh, ne glede na njegovo plemensko, barvno ali versko pripadnost. Živimo v svetu, ki z vsemi močmi teži k mednarodni socialni pravičnosti. Človek se mora povzpeti daleč čez ozke meje zakoreninjenih narodnih in rodovnih teženj. Stvoriti mora v sebi zavest odgovornosti pred Bogom in pred vsemi ljudmi, ne le pred sovaščani ali sorojaki. Tudi države morajo bolj gledati na svoje mednarodne dolžnosti, kot pa na mednarodne pravice. Sveti oče je govoril... Le v polnosti takšne zavesti in čutenja bo možno reševanje perečega vprašanja preobljudenosti na Japonskem. Delni ukrepi, kot so: izboljšanje plodne zemlje, povečanje proizvodnje in podobno, lahko mnogo koristijo k reševanju, so pa povsem nezadostni. Samo na mednarodni osnovi je možna učinkovita in zanesljiva rešitev tega vprašanja. Ce pa hočemo priti do takšne rešitve, prav gotovo ne bo šlo brez božje pomoči. V ta namen je dolžnost vsega vernega katoliškega sveta, da veliko moli in zraven razmišlja besede, ki jih je Pij XII. naslovil v novembru 1955 zastopnikom Kmetijskega odbora Združenih narodov. Takrat je papež dejal: “Narodi, ki jim je dano, da uživajo blagodat bogatih naravnih dobrin in civilizacijskega napredka, so v veliki nevarnosti, da bodo vse to izgubili, če se ne bodo zanesljivo trudili, da manj srečnim zagotove možnosti človeka vrednega življenja in vredni zaslužek od dela lastnih rok.” Naj za sklep navedemo še papeževo besedo iz junija 1941, ko je odločno zahteval “nov družabni red, ki naj temelji na nravnih temeljih in v katerem naj ne bo mesta za sebičnost, ki kopiči zase drugim namenjene dobrine in bogastva; red, v katerem bodo po naravi manj srečni narodi imeli enakovreden dostop do vseh naravnih dobrin”. (Po poročilih uradne misijonske agencije “Fides” je članek pripravil: -nj.) * l>0 MhlJONmM 5VUÜ ^ 8 NOVIH MISIJONSKIH ŠKOFOV V LANSKEM LETU V škofe za misijonske pokrajine so lani posvečeni naslednji: msgr. Cor-nelio Citsulo (Dedza, Nyaasa, Afrika); ^gr. Mauricio Otunga (Kisumu, Ke-nyn, Afrika); msgr. Bernardino Gantin (Cotonou, Dahomey); msgr. Jamez Čou (Pusan, Koreja); msgr. Jernej Kirn (Con Hu, Koreja); msgr. Janez Kwao •^•muzu Aggey (Lagos, Nigeria, Afrika); ^gr. Janez Anyogu (Onitsha, Nigeria, •Afrika) in msgr. Janez Kodwo Amissah (Cape Coast, Ghana, Afrika). •CERKEV V VIETNAMU pina na otoku. Gonja je trenutno še prikrita, a zato ne manj zagrizena. Dolžiti redovnic ne morejo ničesar, vendar je očito, da bo vlada, ki je pod pritiskolm skrajnih prenapetežev, skoraj morala kloniti, če si hode ohraniti naklonjenost večine — seveda na škodo katoliške manjšine. Da se bo to zgodilo, potrjuje tudi dejstvo, da je vlada nedavno odklonila dovoljenje za vstop vsake nove redovnice na Cejlon^ čeprav je mnoge prej sama naprosila, naj pridejo v deželo... IZ LOS ANGELES (U.S.A.) SO POSLALI ŽE 25 LAIČNIH MISIJONARJEV v Po najnovejših poročilih povzemamo številke, ki govore o stanju katoliške Cerkve v Vietnamu. V držaivi je 6 cerkvenih .pokrajin, kjer biva 1.230.755 katoličanov, vključno z 'begunci s severa 'v severnem Vietnamu je danes le kakih 250.000 katoličanov, kot računajo). v obeh državah je torej katoličanov skoraj poldrag milijon. Prebivalstvo je ,oljeno Cnekako takole: 9 milijonov v lužnem im 14 milijonov v severnem Vietnamu. So pa mnogi, ki trdijo, da celotno Prebivalstvo presega 26 milijonov duš. . Položaj duhovščine je naslednji: vsega 1° tam 1596 katoliških duhovnikov: od *c'h 1396 v južnem in kakih 200 v severnem Vietnalmiu. V malih semeniščih študira 1642 gojencev, v bogoslovnicah pa u63. Torej kakih 2000 bodočih Vietnamcih duhovnikov, kar je lepo upanje za nast Cerkve v tej preizkušeni deželi. Iz sfv°mega Vietnama ni poročil o bogo-slovcih. MISIJONARKE NA CEJLONU — V NEVARNOSTI m misijonarkam po cejlonskih preti nevarnost, da bodo mo-uie zapustiti svoja mesta. Divjo gonjo ; 10C njim vodijo v zadnjih mesecih do nži budisti, ki so večinska verska sku- , Katoliški nnlnišnicah Trije mladi učitelji iz nadškofije Los Angeles v Kaliforniji (U.S.A.) so odšli na misijonsko delo v Sudan. Z njimi se je število do sedaj poslanih laičnih moči iz te nadškofije dvignilo že na 25. Lani jih je odšlo 16, ki so se pridružili prvim 6 v Nigeriji. Ugandi, Keniji, Tan-ganiki in Južni Afriki. Vsi ti laični imi-:sjonarji so člani Dražbe za pomožne misijonarje, ki jo je ustanovil imisgr. Anthony Broupers, direktor DŠV v nadškofiji Los Angeles. Družba je bila pred dobrim letom potrjena tudi iz Rima. Je to prva škofijska misijonska organizacija za laične misijonarje. Njeni člani so lahko samci kot tudi poročeni. MALAJSKA — SAMOSTOJNA DRŽAVA Na dan razglasitve nove države Malajske zveze je prišel v Kuala Lumpur, ki je prestolnica te federacije, tudi od-poslanik nunciatu.re iz New Delhi (Indija). Prinesel je pozdrave sv. očeta in njegove čestitko ter voščila 5 milijonov indijskih katoličanov. Nova država je prejela samostojnost 1. septembra lani. Obsega ves Malajski polotok in malo, bivšo angleško kolonijo Singapur. V novi državi živi 7 milijonov duš. V verskem pogledu je razdeljena na 3 cerkveno po- krajine: nadškofija v Singapurju, ki jo vodijo člani zunanjih misijonov iz Pariza, pa škofiji Kuala Lumpur in Be-nang, ki ju upravlja svetna duhovščina. Na Malajskem je 127.786 katoličanov in 2015 katehumenov. Misijonarjev je skupno 131: inozemskih 79, domačih pa 52. Krščanstvo je v deželo prinesel že sv. Frančišek Kisa veri j, ki je na polotoku ustvaril svojo izhodiščno točko za miei-jonistvo na Japonskem. NOVI ZDRAVNIKI V MISIJONE Misgr. Sigismundi, tajnik (Propagande, je v padovaniski katedrali slovesno blagoslovil in izročil misijonski križ 7 mladim zdravnikom, ki so se odločili za delo v misijonih. Dva sta odšla v novo državo Ghana, dva v Kenyo, eden v Nigerijo, drugi v Ugando, zadnji pa v Haiifo (Palestina). Z nekaterimi so odšle tudi njihove žene. 2000 KOREJCEV PROSI ZA KRST 2000 prebivalcev iz kraja Čongan na Koreji jte zaprosilo za vstop v katoliško Gerkev. Prosijo tudi, naj ise v kraju za stalno nastani kak misijonar iz družbe Maryknollcev. Ta prošnja je posledica razkola, ki se je ustvaril v stari krščanski, nekatoliški ločini v Čonganu. Zanimivo pa je, da so se prošnji pridružili tudi mnogi pogani. Zbrali so se na posebno zborovanje in omenjeno prošnjo poslali v Seul. Od tam so jim poslali misijonarja, ki so mu domačini že ob tretjem obisku javili, da ®o sklenili postaviti v kraju katoliško šolo in jo pokloniti krajevnemu škofu z namenom, da bi hkrati služila tudi za začasno cerkev. Vse (to dokazuje čedalje večjo vnemo za vstop v katoliško Cerkev. Žetev na Koreji! jo velika, le delavcev strajnotno manjka! HOLANDSKA POŠILJA MNOŽICE MISIJONARJEV Holandski katoliški nadškof v mestu Utrecht je lani podelil misijonski križ 1149 (misijonarjem, ob njih odhodu v različne poganske pokrajine. Med njimi je bilo 219 duhovnikov, 56 misijonskih bratov, 54 redovnic in 20 laičnih misijonarjev. Slovesnost izročitve misijonskega križa je bil poseben dogodek za protestantsko Holandsko. Do zdaj so ta križ izinoičali na posameznih misijonskih društvih. Lani pa so ga prvič izročili vsem misijonarjem skupaj. Odslej bodo slovesnost ponovili vsako leto z novimi misijonarji v kaki holandski katedrali-Holandija je visok zgled vsem katoličanom: zanimivo, da iz dežele, ki po svoji večini ni katoliška, odhaja leto za letolm na stotine katoliških misijonarjev v svet. KATOLIŠKI ČASNIKARJI NA JAPONSKEM Na svoj prvi kongres So se v Toki ju zbrali člani Združenja japonskih katoliških časnikarjev. Kongres so imeli na katoliškem vseučilišču “Sofija”, Namen, združenja je študij nalog sodobnega časopisja, vse v luči katoliških resnic. Za predsednika :so si izbrali Kamishi Naga-ahimaja, ki je glavni urednik velikega tokijskega dnevnika “Asahi Slhimbun”. Upanje je veliko, da bodo podobna katoliška časnikarska združenja v kratkem ustvarili tudi v drugih azijskih deželah, kar bo’ skoraj pripomoglo k ustanovitvi Združenja azijskih katoliških založnikov in časnikarjev. Ta želja je postala tudi sklep prvega azijskega Kongresa za laični .apostolat, ki je bil 1. 1956 v Manili, na Filipinih. AFRIŠKI PGLAVAR UMIRA — KOT KATOLIČAN V Yambio, v južnem Sudanu, je v starosti 80 let umrl Zeghi-Gbüdwe, eden najmogočnejših kraljev rodu Azande. Še pred štirimi leti je odločno zabranil katoliškim milil jena,rjem, da bi v njegovi deželi pozidali svojo kapelo, češ da je Aaando zemlja dovoljena samo protestantom. . . Skoraj ipo istem pa si je premislil : dovolil je katoliškim misijonarjem, da so v njegovem kraljestvu začeli z apostolatom. SEMENIŠNIKI V BIRMANIJI JMalo ssmenišoe mandalayske nadflko-^'je, ki je v kraju Maymyo ima trenutno 39 idijakorv ffiimnazijcev. Skoro vsi dojenci so iz krščanskih družin po starodavnih naseljih. Družine, ki so jih v oirmaniji ustanovili stari potomci bivših v<)jnih ujetnikov še iz birmanskih cesarskih dni pred stoletji. Ti katoliški 'Uozemci, ipo večini so po rodu iz indijske ^°e, so se birmanizirali, medtem ko duha 'Voje katoliške vere niti malo niso izgubili. Prav iz teh družin prihajajo naj-°dličnej'ši duhovski poklici. jPrvi koraki k vzreji domače duhovščine so bili težki in trdi. Že koj spo-cetka so morali misijonarji opustiti pre-težavni poskus z latinščino: pri pouku Š° se moffli posluževati edinole domačih lezikov. Pozneje se je neka vaška šola s(,1'eljuenila v gimnazijo in misijonarji so Pričeli s poukom angleščine. V tistih rusih je bila Birmanija še angleška ^ulenija. Uspehi so bili precej jalovi, -uale semeni.šnike iz te gimnazije so Potem poverili Bratom krščanskih šol lz. Mandalaya, tik pred voljno pa salezijancem. Med vojno so šole seveda utih-n>le. Po ustanovitvi samostojne Birma-Pije pa je nadškof spet poveril vzgojo 'oladih semenišnikov Bratom za krščan-s*ce šole. Tokrat so se brž pokazali lepi Pšpeki. Angleščino je zamenjala birman-pčina, kar je študij izredno olajšalo. IJ|jaki, ki srečno dovrše sprejemni izpit na univerzo, so sprejeti potem v višje ‘-umen išče. V KERALI VLADAJO KOMUNISTI. . . Pri zadnjih državnih volitvah v Indiji v zvezni državi Kerala večino glasov pdnesii komunisti. Tako so v Indiji prišli .° Pokrajinske vlade. Nova rdeča vlada ,e s prvim svojim dekretom odredila SvPbo,do vseh političnih jetnikov, komu-istov seveda: mnogi so sedeli zaradi ''mora, ropa, požiga in podobnega. . . ,Jden teh bivših kaznjencev, Vasu Pillai (! sploh poglavje zase: Vrhovno sodišče pp- je obsodilo na smrt zaradi ponovnega mora; državna vlada v Delhiju in sam - pedsednik dr. Prasad sta zavrnila šte- Sianiska deklica — pleaalka vilne prošnje za pomilostitev. Zdaj pa mu je domača komunistična vlada smrtno kazen na lastno post spremenila v — dosmrtno ječo. A vsa stvar še ni pri tem končala. Sodniki so zadevo predložili v obravnavo zveznemu parlamentu. Neh-rujeva vlada je slednjič odgovorila, da se tokrat izjemoma podredi odloku krajevne vlade iz Kerale. .. Seveda se ke-ralski komunisti zdaj na vsa usta hvalijo, da so oni uspeli s pomilostitvijo pri osrednji vladi, ki da je morala kloniti pred “ljudsko voljo!” V državi Kerala je ped domačo komunistično vlado vsak dan težje vprašanje šolstva. Prosvetni minister, bivši katoličan, zdaj pa zagrizen komunist, je že nekajkrat očitno namignil, da bo katoliške šole podržavil. Katoliški škofje so se zato zbral; v posebni seji in izjavili, da se bodo z vsemi dovoljenimi sredstvi upirali komunističnemu nasilju nad katoliškimi šolami. Obžalovanja vredno pa je, da so komunisti pri zadnjih volitvah zmagali prav v Kerali, ki je od vseh indijskih zveznih držav po številu katoličanov — najmočnejša. .. TEŽAVNA NEVTRALNOST NA CEJLONU Položaj cejlonske narodne vlade, ki je do oblasti prišla pri lanskih volitvah, ko so levičarske stranke spodnesle tla domačim anglofiloim, je iz dneva v dan težji. Največja težkoča je v neposlušnosti prebivalstva v tamulskih pokrajinah. Vlada je namreč lani za državni jezik uvedla cingalščino, kar pa je Tramulce stra- Katehist poučuje indijsko mladež sansko razburilo. Nobena razlaga in obljube ne pomagajo. Spet po drugi strani pa mora vlada hočeš nočeš popuščati budistom ter mora kazati tudi na zunaj svoje protikatoliško lice. Ne le, da vlada nič ne stori, kadar budisti katolištvo javno blatijo in napadajo, temveč v zadnjih časih celo p odvzem a ukrepe, ki naj sploh ovirajo širjenje katolicizma v deželi. Nedavno je vlada odpovedala priznanje nekaterim katoliškim šolam in ukinila podporo, ki so jo do zdaj od države prejemale. Nove katoliške šole na otoku bo zdalj vzdrževala edinole Cerkev. Usmiljenke, ki že delujejo po cejlonskih bolnišnicah, bodo še naprej lahko ostale pri svojem delu; ne dovoli pa vlada pritoka novih moči. V cejlonskih bolnišnicah delujejo izključno samo katoliške redovnice. Pripravljajo celo davčni zakon, po katerem naj bi obdavčili že tako revne katoliške ustanove. .. V zadnjem času je Cejlon vzpostavil tudi diplomatske zveze s Sovjetijo in rdečo Kitajsko. Ti stiki s komunističnimi državami se bodo še bolj poglobili in nadaljevali. Predsednik vlade pa je odločen protikomunist. Tako je izdal odlok, po katerem noben cejlonski državljan brez zadostnega razloga ne bo več dobil potnega lista. Ta odlok je bil naperjen prav proti komunistom ob zadnjim [mladinskem kongresu v Moskvi junija meseca: iz Cejlona je namreč hotelo tja čez 500 mladih ljudi! SUDANSKI KATEHIST JE SPREOBRNIL 200 POGANOV Sudanski katehist Longin, ki se nahaja v zaporu v južnem delu dežele, je na krst pripravil pred veliko nočjo 200 tovarišev sojetnikov. Že prej je spreobrnil 50 pripornikov, ki so bili krščeni za lanski božič. Longin je zaprt skupaj s tisoči Sudancev, ki so obdolženi sodelovanja avgustu 1955. Katekizem uči kar po spo-pri vojaški vstaji v južnem Sudanu, v minu. Večina pripornikov je v ječah v južnem Sudanu. Med njimi so katoličani» protestantje, pogani in komaj peščica —- J ttuislimanov. Mnogi pogani in protestante so izjavili, da hočejo prestopiti v katolištvo. Zapori so kakih sto kilometrov 0(1 prve misijonske postaje, a vsak me-pride med jetnike katoliški misijonar, “o poklicu so priporniki ponajveč kmečki ln obrtni delavci. Delavni so v zaporo posebno obrtniki, ki so v marcu poslali svo-le izdelke v Hartum, kjer so priredili ce-0 obrtniško razstavo. Posebno pohvalo s° doživeli jetniki v zaporu Suakin, ki So Po veliki večini katoličani. MINISTRSKI PREDSEDNIK V KAMERUNU ZA SVOBODO ŠOLSTVA Za ministrskega predsednika v Kame-''Unu (črna Afrika) je bil izvoljen An-rcj Marija Mbida, ki je kot kandidat zhlagal na listi krščanskih demokratov zadnjih volitvah. Novi predsednik je 6 takoj prve dni po nastopu svoje odgo-,0lTle službe zavzel odločno in načelno ‘ a'išče glede perečega vprašanja svo-odnega šolstva. Že ob slovesnem prejemu predsedstva je javno pohvalil vi-j°ko delo, ki ga opravljajo svobodne šo-> tako katoliška kot protestantska, v ^ ätoerunu. Obljubil je tudi, da bo storil za ugodno in skorajšnjo rešitev pe-ecega vprašanja državne podpore svo-bodnim šolam. ■ Kar socialno področje zadeva,” je iz-Vll, “sem vedno zagovarjal, da ise je je 'ITl0 *re^a boriti proti nepismenosti, da treba vsem otrokom brez razlike za-(.j ov'ti vsaj osnovno šolanje in podpira-jaVse ustanove, naj že bodo zasebne ali ki se za vse te vzore potegujejo, jav ne dvom'm, če tedaj slovesno iz-da je naravnost sveta dolžnost Ijiv s svoJ° vbulo najdem zadovo-ztv° re^Kev vprašanju zasebnega šol-b'V nu 1, odklonili državno podporo zasebne-K) ®0^st|V'u, ki daje osnovni pouk v Ka-t vsaj trikrat večjemu številu o- kot pa to store državne šole.” » Zamorska idila Parlament je izvolil A. M. Mbida s 56 glasovi proti 10 za ministrskega predsednika. V prvi vladi, ki jo je novi predsednik sestavil, so vsi ministri razen enega — sami črnci. Prosvetno ministrstvo je dodelil Vincenciju Ahanda, ki je z njim vred kandidiral na krščansko demokrat-ki listi in je skupno s sedanjim predsednikom vso izobrazbo prejel v misijonski šoli in v misijonskem semenišču. DRUŽBA ZA ŠIRJENJE VERE JE SVETOVNA PAPEŠKA MISIJONSKA DRUŽBA, KATERE ČLANI NAJ BI BILI VSI KATOLIČANI. SI ČLAN, IZPOLNJUJEŠ ČLANSKE DOLŽNOSTI? IZ KASIJSKIH HRIBOV POROČA PAVEL BERNIK S.D.B., ASSAM, INDIJA Trdi so bili začetki misijona med Kasijci, a lep je bil razvoj v dobi zadnjih 60 let. K temu je pripomogla vrsta gorečih misijonarjev in misijonskih sester. Vsi ti so žrtvovali za duhovni in tudi materialni blagor Kasijcev svoje zmožnosti, svoje moči, svoje zdravje in nekateri, celo svoje življenje. Izmed prvih štirih nemških patrov in bratov laikov salvatorijancev sta dva umrla že po treh mesecih bivanja na teh hribih. Izmed patrov jezuitov, ki so salvatorijance po prvi svetovni vojni začasno nadomestili, je mons. Lefebvre, apostolski administrator, s smrtjo zapečatil žrtve svoje in svojih sobratov prav, ko je misijon izročal svojemu nasledniku salezijancu mons. Mathiasu. Isto ceno so morali plačati salezijanci in to v osebi našega nepozabnega rojaka g. Mlekuša. Lansko leto sem se za nekaj mesecev mudil v oddaljeni gorski vasi, kjer je bil pred 24 leti ta gospod smrtno zbolel. Tamkajšnji ljudje ga imajo še vedno v dobrem spominu. Ko je stara ženica zvedela, da sein jaz pokojnega gospoda rojak, bi mi o njem rada na dolgo in široko pripovedovala. Pa zaradi starosti in ginjenosti ni mogla. Iz stare skrinje je privlekla številko katoliškega mesečnika “Ka Ing Khristan”, po naše "Krščanski dom”. To je bila decembrska številka 1. 1933. Na prvi strani znotraj je imela fotografijo malo poprej umrlega g. Mlekuša s sledečim člankom: Z žalostjo, ki posega v dno srca, naznanjamo bralcem “Krščanskega doma”, da je pohitel k Gospodu g. Karel Mlekuš, modri in pogumni delavec v vinogradu Gospodovem. Njegova smrt pomeni veliko izgubo za misijon. Le trdno upanje, da ho odslej iz nebes zanj lahko še več storil, malce oblaži veliko žalost, ki jo je njegova smrt nam vsem prizadela. Umrl je nepričakovano v cvetu mladosti, ko smo opravičeno računali na njegovo dolgo življenje in plodno delovanje. Odtrgala ga je roka Gospodova kot cvet, ki se upira upu plodnega življenja. Don Boško je rekel svojim sinovom: “Ko zveste, da je kdo od salezijancev umrl zaradi dela, veselite se, kajti naša družba je po njem dosegla veliko slavo ter obilo blagoslova iz nebes”. Torej namesto da bi se preveč žalostili, sc raje veselimo, ker je g. Mlekuš umrl kot vrl vojak v boju za Gospoda ter s svojim zgledom dokazal, da se apostoli Gospodovi ne boje žrtev in smrti, ko gre za čast božjo in zveličanje duš. Dober pastir je pripravljen dati svoje življenje za svoje ovce. G. Mlekuš se je rodil v vasi Vio-njevik (Vojevnik?) 20. januarja 1902. Oče in mati sta mu zgodaj umrla. Ostal je sirota s svojim bratom. L-1916. je šel v šole v Ljubljano in od tod 1. 1821. v Klečo Doljno (na Poljskem), kjer je stopil v novicijat ter prejel redovno obleko. L. 1922. je šel v Turin (Italija) za nadaljnje šolanje. Dne 3. decembra 1. 1925, je p3 odpotoval v misijone, kamor je prispel 25. decembra istega leta. Najprej je dve leti deloval v sirotišču (tu v Šilongu), nato pa je vstopil v bogoslovje, a še vedno deloval in poučeval v šoli. V dveh letih se ie. j izvrstno naučil kasijskega jezika, k) ga je obvladal kot katerikoli rodn' ' Kasijec. L. 1930. je dokončal svoje bogoslovne študije in bil posvečen v duhovnika 8. novembra istega let> Kot duhovnik je začel delovati v š'" j longu ter v okrajih Bhoi in Maha-ram. Oh istem času je bil tudi ured' nik “Krščanskega doma”, za katerega napredek se je zelo potrudil. To glasilo je bilo v njegovih rokah mogočno sredstvo za obrambo in razširjanje naše svete vere. Nikoli ni Počival, temveč delal noč in dan. Spat je navadno šel ob enajstih ali opolnoči in bil na nogah že ob petih zjutraj. Kako rad je potoval okoli po vaseh. Prtljago je kar sam nosil, ne 'la bi s seboj vzel kaj jedi in pijače. Pravil je namreč, da mu zadostuje riž Kasijcev in da hoče sploh živeti kot Kasijec. Ni je vasi v okrajih Phoi in Maharam, ki bi g. Mlekuša Pe videla. (Pripomba: ta dva okraja sta strašno nezdrava ter obsegata o-zemlje, ki meri vsaj toliko, kot vsa Slovenija). Kar dobro mu je delo, ko so ga fantje na misijonu klicali gospod Bhoi (po naše “Dolenc”) Zelo je namreč vzljubil ta okraj. Meseca Pinija tega leta (1933) ga je Mons. ^Postolski prefekt poslal skupaj z ovugim misijonarjem v trg Cerapun-oži, da prevzame ondotni misijonski okraj. Preden se je poslovil od Ši-Jonga, so mu bogoslovci priredili ma->o slovesnost, pri kateri je naš gospod n,ed drugim tudi tole povedal: “Sa-m° dva bova v celem okraju. Pa ima-Va močno voljo delati na vse pretege Za čast božjo. Ne bova se ustavila v najinem delu, dokler nama pred-stojniki ne rečejo: dovolj.” Njegovo geslo je bilo: delati brez prestanka. Več velja deset let neumornega dela, 'P petdeset let udobnega življenja, ‘kdorkoli ga je poznal, mora po vsej Pravici priznati, da je bil zvest svo-geslu in da je garal brez po-j/^ka. Njegova nenadna smrt je naj-''0,jši dokaz takega delovanja. Kako .eki naj bi drugače tako hitro pod-smrti človek, ki je bil poln 'vljenja, izredno krepak, ki ni bil a,kdar poprej bolan? Od 20. oktobra ^aprej se ni preveč dobro počutil, a se vendar ni ustavil, temveč delal !\naPrej. Kljub visoki vročini je še 0|!skoval svoje ovčice. Ko se je 25. atobra povrnil iz neke vasi, ni več zdržal. Moral je ostati doma (v vasi Laithkynsew). Dne 27. oktobra je še vstal, da opravi sv. mašo; To je bila njegova zadnja maša. Trajala je celo poldrugo uro. Zdaj in zdaj je moral prekiniti in se odpočiti. Takoj ko je opravil, se je dal prenesti v čera-pundži (po nevarnih stezah, 10 km. daleč na hrib). Zavedal se je namreč, da je šlo zares. Iz Čerapundžija je prispel v Šilong dne 29. oktobra, prav ko smo imeli Telovo procesijo. Ko so se dvigale k Jezusu v hostiji naše molitve in pesmi, se nam je v duhu tudi on pridružil. Peti na glas seveda ni več mogel. Njegov slavospev je bilo njegovo bridko trpljenje ter žrtev samega sebe, ki jo je Gospodu nudil za spreobrnjenje Kasijcev. Ko je že daroval Gospodu vse svoje zmožnosti in moči, je slednjič daroval še samega sebe s temile besedami: “Če je treba, sprejmi moje življenje. V zameno pa naj se Tvoja reš-nja Kri razlije nad vse Kasijce v njih večno življenje. 30. oktobra so ga odpeljali v bolnico, da bi tam poskusili vsa mogoča sredstva, da bi mu rešili zdravje in življenje. Bog pa je že uslišal njegovo željo ter sprejel njegovo žrtev. Dne 2. novembra, v jutranjih urah, ko je bil on navadno poklical v svoje roke in srce ljubega Jezusa, ga je le-ta poklical pred Svoje obličje. Od Njega je prejel svoj venec ter zaslišal Njegove besede: “Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si mi bil zvest. Postavil te bom čez veliko. Pridi v veselje svojega Gospoda”. Novica o smrti g. Mlekuša se je kot blisk razširila bo bližnji in daljni o-kolici. Kristjani so zapustili svoje delo in svoje domove, da se poslovijo od svojega duhovnega očeta. Njegov pogreb je bil lep dokaz, kako je bil gospod med svojimi Kasijci priljubljen. V znamenje svoje ljubezni in hvaležnosti so nasuli na njegov grob kup cvetja ter potočili potok solza. Ko isem zapuščal pokopališče, sem naletel na človeka, ki mi je pripove- doval s solzami v očeh: “Potoval sem 25 mijj (okoli 40 km) v upanju, da bi še enkrat videl svojega duhovnega očeta, pa so ga na žalost že pokopali. Zelo mi je hudo ob misli, da ga ni več, obenem se pa tudi veselim, kajti smrt pravičnega ni smrt, ampak novo življenje”. Res je tako. Prepričani smo, da je pokojni gospod že deležen večnega življenja v nebesih. — Ljubljeni duhovni oče, ostani pri nas s svojim duhom in izprosi od Roga obilo blagoslova za naš ljubljeni misijon, pošebno pa še, da ti Gospod žetve izbere izmed Kasijskih sinov mnogo vrednih naslednikov. Počivaj v miru! Številko “Krščanskega doma” s tem člankom sem si pridržal. Je lep spomin na tega gorečega apostola, ki ga je Bog poklical k sebi prav V dneh, ko sem se jaz odločil za Indijske misijone. Po dolgih letih sem slednjič prispel prav na kraj njegovega delovanja. Moje delo je precej drugačno od njegovega. Jaz med Ka-sijci ravno ne misijonarim, pomagam le pri vzgoji bodočih misijonarjev. Med njimi sta tudi dva Kasijca. Dobro obetata za delo na okrajih, ki jih je g. Mlekuš prepojil s svojim znojem. Na zadnji sti-ani omenjenega ka-sijskega mesečnika pa berem še to: “V založbi Kasijska čitanka za prvi in drugi razred. Sestavil g. Karel Mlekuš”. Ta naš rojak je sam sestavil razna leposlovna čtiva za kasij-ske otroke in tudi lepo pesem. Če jo kje iztaknem, bom tudi to poslal Katoliškim misijonom. MISIJONARJEV OČENAŠ Oče naš, zorenja Gospodar, trte moje so zapele v mladoletje, blagoslovi v milosti svoj božji dar! Tvoja roka je kot trata plodna, Tvoja roka je kot gruda rodna, vse kali vesoljstva v Tvojih so dlaneh. Blagoslovi, Oče, moj vinograd ! In čez vse ravni bo zadehtel kakor rožna greda — lep in bel... Trte moje so zapele v mladoletje... Oj v to tiho in skrivnostno petje rad bi zlil najtišje vse želje! Sonca, sonca blaženi usmev mi razlij čez trs j e — božji spev! Pa na jesen bodo grozdi peli... Grozdi, grozdi — duše... duše... škender škof baraga je naš Prizorček v verzih. Napisal Lentulus. Nastopajo trije dečki: Francelj: nekoliko starejši Janez in Indijanček. FRANCELJ se pojavi pred občinstvom. Fantič isem jaz od fare, z Rodice sem doma. Gotovo me poznate, Miklavža Franceljna. Že pridno v šolo hodim in marsikaj že znam in v cerkvici se naši že prav na vse spoznam. A najbolj mi v svetnike, ki resno tam stoje, pri vsaki sveti maši oči svetle strme. Pa da povem odkrito: * pošteno me jezi. med vsemi da svetniki Slovenca najti ni! So vsi svetniki v cerkev od Bog ve kod prišli: od vzhoda, od zahoda, od laške tam strani. A izmed nas Slovencev nobenega še ni! Smo res le rod pijancev kot ves svet govori? Janez pristopi in ga miri' G, ti preljubi Francelj, nikar tako ne vpij! Ne, nismo rod pijancev, tako hudo še ni! Čeprav je res od sile, kar ,se pri nas godi, da za svetnike naše navdušenja nič ni, pa morda le učakaš — saj, Francelj, si še mlad, da Baraga in Slomšek postaneta enkrat svetnika naša draga! Kako bo to lepo, ko v cerkvah na oltarjih oba pozdravimo! INDIJANČEK pridirja iz dvorane na oder in se huduje. Halo, halo, fantiča, nikakor ne bo šlo, da bi se brez krčmarja tako računalo!! No, Slomška le imejte! A Baraga je naš! Naš dragi, ljubi oče nikoli ne bo vaš! JANEZ Le ne prehitro, prosim, in najprej mi povej, odkod si jo primahal, ti čudni čarodej! INDIJANČEK Jaz mlad sem Indijanec, v Ameriki doma, kjer naše je očete učil škof Baraga. FRANCELJ Simo preje rod svetnikov! T,o vse lepo je čuti. Imamo vsaj že dva, A- Baraga je naš. ki vredna sta olterja ker on je bil Slovenec, naš Slomšek, Baraga! ne Indijanec vaš. INDIJANČEK Tako mi ded je pravil, da bolj je ljubil nas, pri nas bil bolj je srečen kot pa doma, pri vas! FRANCELJ Seveda, ker pač mora to reči misijonar, ko Bogu daroval je življenje svoje v dar. INDIJANČEK Saj Baraga, naš oče, ves naš je tudi zdaj: pri nas on pokopan je in naš bo vekomaj! FRANCELJ oswpel 'malo Chicago 8, 111. — Anica Tushar, Box 731, Gilbert, Minn. Kanada; za Toronto: Rev. John Kotpac CM., 594 Manning Ave, Toronto 4. Ont. — Rev. Martin Turk, 545 Mahon Ave., North Vancouver, B. C. Italija: Dr. Kazimir Humar, Corte s. Ilario 7, Gorizia. Trst: Oddajati na naslov: Marijina družba, Via Risorta 3. Francija: Louis Klančar GM,, Rue de Sčvres 95, Paris (VI). f Avstrija: Rev. Alojzij Luskar, Kamen 14, P- St. 1 - Kanzian i. J. Kärnten, Austria. — Rev. Mi' r. klavčič Anton, Spittal a/Drau. D. P. Čamp» Kärnten, Austria. '' Avstralija: Franc Vrabec, 28 Beaufort St., Wood-ville, S. Australia. V oitalih deželah sprejemajo naročnino iz prijaznosti slovenski dušni pastirji. Registro de 1« P rop. Int. No. 528.263 Direccor responsable: Lenček Ladislao C.M. Domicilio legal: Cochabamba 1467 Buenos Aires TARIFA REDUCIDA o“" CONCESION 5612