6 I a s i I o krajevne skupnosti Kog 24.12.1998 LJUBEZEN JE ZDRAVILO Še kak dan ali dva in znova bomo odštevali ure, minute in sekunde ter čakali in pričakovali... Čakali Božič, Novo leto, nov jutri, nov danes... Ali ne delamo tega že ves čas, ves tisti čas, odkar se zavedamo. Jaz že. Pa vi? Živimo v upanju, da nas čaka nekaj lepega, veselega. Upanje in vera v to, kar si želimo, nam dajeta pogum in moč, da opravimo tista dela, ki nas pripeljejo do zastavljenih ciljev. Ljudje si postavljamo različne cilje. Cilje, ki so odvisni od naše osebnosti, od naših zmožnosti in želja. Še najbolj pa od naše vere vase. Če samo malo dvomimo, da bomo zastavljen cilj dosegli, se lahko zgodi, da ga res ne bomo. Zato je vera vase tako pomembna. Pomembna je tudi vera v zdravje. Odveč so vse bojazni in negativne misli. Dobro je v sebi gojiti pozitivne misli, predvsem o sreči in zdravju. Ta čas je kot nalašč za razmišljanja Kadar imamo vsaj malo miru, je dobro pri sebi razmisliti, kaj in kako delamo. Ali je vse, kar delamo, prav. Ali pri tem, ko iščemo srečo zase, ne pozabljamo na druge, za katere smo kakorkoli odgovorni, ali ni mogoče na račun naše sreče kdo prikrajšan... Predvsem je pametno, da ne gojimo zamere do drugih in da se opravičimo,če smo se komu zamerili ali koga žalili. Takoj bomo lažje zadihali in zdelo se nam bo, da je dan svetlejši in lepši. Minili bodo glavoboli, tiščanja pri srcu, krči v želodcu... Prijateljski pogovor je kot zdravilo, ki blaži bolečine. Najboljše zdravilo zoper vse bolezni na svetu pa je iskrena, nesebična LJUBEZEN. Ljubezen je čustvo, ki ga lahko razumemo in čutimo vsak po svoje. Vse pa bo odvisno od izkušenj in znanja, ki ga posedujemo. Ljubezni ni mogoče kupiti za noben denar na svetu. Lahko jo le čutimo in občutimo. Biti ljubljen je najlepši izmed vseh občutkov. Spomnimo se v teh dneh, ki so pred nami,vseh osamljenih in pozabljenih, ki čakajo, da se jih kdo spomni, jih obišče in vsaj malo razveseli. Čvrsto jim stisnite dlan, iskreno jim zaželite srečo. Poglejte jim globoko v oči in tam boste videli to, kar ste jim pravkar želeli. Srečo. To bo vaše plačilo za trud, za drobno pozornost ali morebiti za napor, ki ste ga vložili, da bi to storili. Zaželite srečo tudi tistim, ki jih nimate najrajši, ker so vas mogoče kdaj žalili ali vas kako drugače prizadeli. Če ste tega zmožni in bodo želje iskrene, bo sreča, namenjena njim, prišla k vam. Vse dobre in tudi zle misli potujejo v vesolje in se čez nekaj časa kot bumerang vračajo in zadevajo prav tiste, od katerih so bile poslane. To je zakon učinka in posledice. Vsem, ki boste brali to pisanje, želim srečo in zdravje v letu, ki se približuje. Osrečujte ljudi okrog sebe, prižgite jim iskro v očeh. Razdajajte ljubezen. LJUBEZEN JE TAKA, DA VEČ KO JE DAŠ, VEČ JE IMAŠ. Milena OREŠNIK LJUBEZEN JE ZDRAVILO______________________________1 SPOŠTOVANE KRAJANKE IN KRAJANI!.....3 SVET KS KOG 1998-2002..................................4 KAKO SO VOLILI PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA SVETA KS KOG____________5 OPRAVLJENE NALOGE V LETU 1998...........6 POROČILO O IZIDU VOLITEV ČLANOV KRAJEVNEGA SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG.____________________________________________7 DRUŠTVO UPOKOJENCEV »ZARJA«_________10 TURISTIČNO DRUŠTVO KOG______________________11 LOVSKA DRUŽINA KOG_______________________________13 ŠPORTNO DRUŠTVO KOG PO PRVEM LETU14 ZAKAJ IN KAKO LAHKO POSTANEŠ DIGELDAJČEK______________________________________________16 »POT DO KRUHA».........................................18 UVOD V ZDRAVO PREHRANO....................20 KAJ JE INTERNET..........................................22 ŠE ENKRAT »KOMU SO NAMENJENE TURISTIČNE NOVICE KOGA IN TURISTIČNI PROSPEKT KRAJA?«_____________________________________27 SPOŠTOVANA GJVAN ŠKRLEC ML. IN G.BOGOMIR LUCI..........................................29 DRAGI KOGOVČANI„....................................30 KAKŠNO JE DELO SVETA KS KOG?...........31 OBVESTILO KRAJANOM............................. 41 ZIMSKA SLUŽBA............................................42 STATISTIČNA KRONIKA ZA OBMOČJE KRAJEVNEGA URADA KOG ZA LETO 98.. 43 VABILO, OBVESTILO____________________________________44 POROČILA SPOŠTOVANE KRAJANKE IN KRAJANI! Ob izteku leta 1993, se vam v imenu KS Kog in v svojem imenu zahvaljujem za sodelovanje z željo po še večjem medsebojnem spoštovanju in zaupanju za hitrejši napredek kraja, da bodo naši otroci in vnuki raje ostali doma in tako olepšali tudi naše življenje. Vsem želim vesele Božične praznike in srečno ter zdravo Novo leto 1999 Predsednik sveta KS Kog Zdravko HLEBEC POROČILA SVET KS KOG 1998-2002 Novi svet KS Kog se je 4. in 11.12.1998 sestal na svoji prvi seji, potrdil mandate in izvolil predsednika Hlebec Zdravka in podpredsednika Zadravec Janeza. Ostali člani so Nemec Ivan, Luci Bogomir, Lukman Mirko, Pukšič Pavel in Curin Franc. Sprejeli smo začasni poslovnik, do ureditve občinskega statuta, v katerem bo opredeljeno delovanje krajevnih skupnosti tako kot določa nova lokalna zakonodaja. Poleg nalog, ki smo si jih postavili z referendumskim programom, so še naloge, ki so prenesene iz občine na Krajevne skupnosti in naloge, ki si jih bo svet določil za svoje uspešno delovanje. Naloge ki so si jih posamezne stranke in svetniki opredelili v svojih programih bomo skušali realizirati, seveda z odgovornostjo posameznega svetnika, odgovornega za posamezno vas in nalogo, kije bila opredeljena v njegovem predvolilnem programu. Na svetu KS bom predlagal, da bodo posamezni svetniki zadolženi za naslednje vasi: - Kog - Janez Zadravec - Jastrebci - Pavel Pukšič - Vodranci - Bogomir Luci - Vitan - Franc Curin - Gomila - Ivan Nemec - Lačaves - Mirko Lukman Prvenstvene naloge članov po vaseh so: nadzor nad delom zimske službe razpored gramoziranja v vasi priprava večjih investicij v vasi (ceste) - glede na referendumski program in sredstva krajanov občine in države, ipd. reševanje skupnih problemov v vasi (kanalizacija,...) - pomoč pri reševanju medsosedskih odnosov skrb za pomoč nezmožnim za dostojno preživetje Skupne naloge sveta so: realizacija referendumskega programa (Ivan Nemec) investicije in investicijsko vzdrževanje drugih objektov (Zdravko Hlebec) - pridobivanje sredstev iz države, občine (Janez Zadravec) - pospeševanje turistične in dopolnilne dejavnosti (Zdravko Hlebec) - proslave in pogrebne svečanosti (Bogomir Luci) - prireditve v KS (Pavel Pukšič) povezanost z društvi (Mirko Lukman) pospeševanje kmetijstva (Janez Zadravec) - pospeševanje obrti in podjetništva (Franc Čurin in Pavel Pukšič) - prenos pobud iz KS v Občinski svet (Zdravko Hlebec) Svetniki bomo v naslednjem mesecu pisno pripravili vizijo reševanja problemov v vasi, na področju zadolženih nalog in skupnih predlogov za leto 1999. Predsednik Sveta KS Kog Zdravko HLEBEC 4 POROČILA KAKO SO VOLILI PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA SVETA KS KOG Ker sem bila osebno prisotna pri nadaljevanju prve seje sveta KS Kog dne 12. decembra 1998, kjer so med drugim volili tudi predsednika in podpredsednika sveta KS Kog in ker krožijo med krajani različne govorice o tem, kdo je hotel biti predsednik in kdo ne, bom dodala kratko poročilo o delu dogajanja na tej seji. Če bi mi za Novice posredovali zapisnik seje, kot je bilo dogovorjeno, mi o tem ne bi bilo treba pisati. Na seji je bilo prisotnih vseh 7 novoizvoljenih svetnikov. Pred začetkom volitev, ki so bile tajne, je g. Mirko Lukman predlagal, da naj vsak od svetnikov pove, če je pripravljen sprejeti funkcijo predsednika, oz. podpredsednika. S tem naj bi pridobili na času. Z njegovim predlogom so se prisotni strinjali. Mesto predsednika sveta KS sta bila pripravljena ■ sprejeti samo dva: g. Zdravko Hlebec in g. Pavel Pukšič. Vsi ostali so navedli različne I razloge za nesprejetje te funkcije ■ (preobremenjenost, pomanjkanje časa, """ "ci,,cosiav,ja ^,z ucsetma pomanjkanje izkušenj na tem področju, ipd.). Na lističu, ki so ga dobili in na katerem so bila napisana imena vseh svetnikov, so torej izbirali le med dvema. Izid glasovanja je bil: 5 glasov za g. Zdravka Hlebca in 2 glasova za g. Pavla Pukšiča. Podpredsednika pa so izbirah med g. Janežem Zadravcem in g. Pavlom Pukšičem. Tudi tokrat je bil izid podoben: 5 glasov za g. Janeza Zadravca in 2 glasova za g. Pavla Pukšiča. Slavica Munda sm POROČILA OPRAVLJENE NALOGE V LETU 1998 Pomembnejše naloge: Finančno poročilo bo podano, ko bo pripravljen zaključni račun za leto 1998. Zdravko HLEBEC modernizacija ceste Vitan - Zasavci gramoziranje cest čiščenje jarkov in nabrežin urejanje pokopališča in okolice KS pomoč pri izpeljavi Tedna turizma priprave za modernizacijo ceste Gomila in Vodranei izdelava projekta za ureditev kraja ureditev krajevne razsvetljave postavitev ograje okrog igrišča nadomestna postavitev mostu pri Požganu vzdrževanje kulturnih spomenikov POROČILA POROČILO O IZIDU VOLITEV ČLANOV KRAJEVNEGA SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG Krajevna volilna komisija v skladu z 90. členom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94) in na podlagi zapisnika pristojnih volilnih odborov objavlja izid volitev za člane Krajevnega sveta krajevne skupnosti Kog. Na volitvah 22. 11. 1998 je bilo skupaj oddanih 461 glasovnic, od tega je bilo 13 neveljavnih in 448 veljavnih glasovnic. V volilne imenike KS Kog je bilo vpisano 796 volilcev. Rezultati glasovanja za volitve članov krajevnega sveta KS Kog: IME IN PRIIMEK ROJEN-A BIVALIŠČE PREDLAGATELJ ST GLASOV 1. Ivan Nemec 30.1.1949 Gomila 52 SLS 263 2. Stanko Plemenič 1.11.1959 Kog 94 LDS 128 3. Franc Curin 16.8.1959 Vitan 7 LDS 129 4. Julijana Curin 14.2.1924 Jastrebci 57 DESUS 66 5. Pavel Pukšič 24.1.1941 Jastrebci 62 SLS 132 6. Bogomir Luci 20.10.1961 Jastrebci 15 Zlatko Kerenčič in skupina volilcev 162 7. Ciril Plemenič 16.1.1963 Vodranci 48 SLS 124 8:. Mirko Lukman 18.7.1959 Lačaves 57a LDS 143 9. Ivan Luci 15.10.1937 Vodranci 8 DESUS 112 10. Ciril Rotar 25.5.1962 Vodranci 42 SKD 83 11. Mira Luteršmit 12.9.1955 Jastrebci 58 ZLSD 94 12. Janez Plemenič 1.11.1930 Kog 91 DESUS 41 13. Zdravko Hlebec 13.5.1946 Kog 107 ZLSD 141 14. Jože Kolarič 12.1.1937 Vitan 17 DESUS 99 15. Franc Fergula 26.10.1974 Jastrebci 14 SKD 43 16. Janez Zadravec 12.6.1955 Kog 68 Ivan Kutnjak in skupina volilcec 218 17. Maks Meško 29.8.1941 Jastrebci 10 SKD 87 18. Jože Plohi 22.3.1964 Vitan 35 SLS 95 19. Jožefa Horvat 14.3.1932 Gomila 25 DESUS 92 20. Anton Pukšič 27.3.1950 Gomila 53 SLS 108 21. Nenad Zibrek 11.5.1965 Kog 57 SLS 115 ZA ČLANE KRAJEVNEGA SVETA KS KOG SO BILI IZVOLJENI: 1. Ivan NEMEC, rojen 30. 1. 1949, 2. Janez ZADRA VEC, rojen 12.6. 1955, 3. Bogomir LUCI, rojen 20. 10. 1961, 4. Mirko LUKMAN, rojen 18.7. 1959, 5. Zdravko HLEBEC, rojen 13. 5. 1946, 6. Pavel PUKŠIČ, rojen 24. 1. 1941, 7. Franc ČURIN, rojen 16. 8. 1959. Predsednik krajevne volilne komisije Zvonko PUKŠIČ, l. r. POROČILA Novoizvoljene krajevne svetnike smo povprašali o njihovem bodočem delu in nalogah v svetu KSKog. Nekaj nam jih je odgovorilo... PAVEL PUKŠIČ: Volitve so torej za nami in KS Kog je dobila novo vodstvo, ki ga čaka sedaj veliko nalog in dela. Vsem volilcem, ki so mi dali svoj glas, se zahvaljujem za zaupanje, katerega sem dobil od vas brez predhodnih obljub. Vsem krajanom, tudi tistim, ki so bili drugačnega mišljenja, pa obljubljam, da si bom prizadeval in se zavzemal za vsestranski razvoj naše KS. Zavzemal se bom za izvedbo referendumskega plana, prizadeval si bom, da bodo krajani pravočasno obveščeni o našem delu, da bodo vedeli za kaj in kam vlagajo svoj denar. Najbolj pa bi me veselilo, če bi prišlo v našem mandatu na Kogu do medsebojnega razumevanja, zaupanja in sožitja med ljudmi, da ne bi eden drugemu gledali samo na napake, temveč, da bi si med seboj pomagali in se upoštevali. Le tako bomo lažje premagovali vse ovire in naredili veliko več za našo skupnost in naš kraj. In na koncu -spoštovani Kogovčani - sedaj, ko ste nam zaupali to funkcijo in odgovornost, ne pustite nas na delu čisto same, bodite prisotni s svojim razumom, dobro voljo in pomagajte nam tudi sami, na bo vam žal. Želim vam vesele Božične praznike in srečno novo leto 1999! IVAN NEMEC: Drage krajanke in krajani! Spet je prišel čas, ko se leto poslavlja od nas. Zato bi Vam zaželel vesele Božične praznike, čimbolj uspešno, zdravo ter polno leto zadovoljstva. Ob tej priložnosti bi se Vam hkrati tudi zahvalil za Vaše zaupanje, katerega bom skušal opravičiti vsem nam v prid. Pa srečno 1999! POROČILA BOGOMIR LUCI: Na začetku bi se želel zahvaliti vsem tistim, ki so mi na volitvah dali svoj glas. Med enaindvajsetimi kandidati sem dosegel tretje mesto, kar priznam, nisem pričakoval. Zato vam vsem moram še enkrat obljubiti, da bom predvsem pošten in da si bom prizadeval, da bodo določene stvari spremenjene. Delati čudežev pa na žalost nisem sposoben. Verjetno vsi prav dobro veste, da smo izvolili predsednika in namestnika. Tu moram povdariti, da ga so izvolili. Zagotavljam vam, daje moj glas bil na drugi strani! Vse pač kaže na to, da bomo tudi v bodoče imeli »javnega delavca in predsednika« v eni osebi. Upam lahko le, da bo možnost večjega vpogleda v poslovanje. Obljubim pa vam, da vas bom o delu sveta, kot tudi o določenih »cvetkah« sproti obveščal v Novicah. To bom delal predvsem zato, da boste z določenimi stvarmi seznanjeni in da boste vedeli koga in kakšne ste izvolili. Prepričan sem, da se boste na drugih volitvah spet ravnali po svoji vesti, ter da boste volili tiste, za katere boste vedeli, da so resnično vredni vašega zaupanja! Predlagal sem tudi, da se popravi začasni poslovnik, ter da se v njega zapiše, da mora biti vsaj enkrat letno sklican zbor volilcev, kar je tudi sprejeto. To mislim, da je prav, saj bomo vsaj enkrat letno lahko poslušali vaše predloge, mnenja, katera bomo vsekakor morali upoštevati. Ker pa se bližajo prazniki ,bom tokrat malo krajši. Nikakor pa ne mislite, da bom sedaj, ko sem izvoljen tiho, da se bom potuhnil in prikimaval. Ne, seje sveta bodo pestre, Novice pa tudi! Vsem želim lepo praznovanje in da bi v Novo leto stopili optimistični in veseli, pa naj to traja vse leto! POROČILA DRUŠTVO UPOKOJENCEV »ZARJA« UPOKOJENCI, PREBERITE! VABILO NA »ANT U NO VAM J S PIKNIKOM IN SKEČOLOVOM i Organizira ga UO in NO DU Kog, v četrtek, dne 14.1.1999, s pričetkom ob ll.uri v dvorani na Kogu. PRIDITE, IMELI SE BOMO FAJN! Odbor Vse tiste pa, ki bi za izvedbo srečolova želeli podariti dobitek, prosimo, da to sporočijo na tel.št. 717-566, g.Ivanu Luči ali pa na tel.št. 717-543, g.Konradu Kolarič ali pa to sporočite vašemu predstavniku, ki vas bo te dni obiskal.. Vsem članom Društva upokojencev »ZARJA« Kog in ostalim krajanom in krajankam VESESJE B0ŽI&&E »RAZMIKE m S1BBB NOTO MSTO Odbor DU »ZARJA« POROČILA TURISTIČNO DRUŠTVO KOG Leto je spet naokrog in znova se bomo zazrli nazaj na opravljeno delo in si zadali nove naloge za naslednje leto. Nekatere aktivnosti TD Kog so se nadaljevale še iz lanskega leta in sicer strokovne ekskurzije po Sloveniji z ogledi primerov dobre prakse. Marca smo sodelovali na Jožefovem sejmu v Jesenicah, predstavili turistično ponudbo Koga, domačo obrt, program pa je popestril naš harmonikaš Mirko, ki je vedno pripravljen pomagati. Proti koncu marca smo organizirali že tradicionalno prireditev »To vino je bilo pridelano na Kogu«. Ocenjenih je bilo dosti vin vinogradnikov s Koga, ki so na zaključni prireditvi dobili tudi diplome. Kulturni prispevek so pripravili kogovski šolarji in Dekliški kvartet Kog. Še pred avgustom je potekalo vrsto aktivnosti za pripravo Tedna turizma, med drugim postavitev vhodnih tabel na treh vpadnicah v KS Kog, priprava za postavitev vaških grbov in vse potrebno za realizacijo načrtovanih prireditev. Tako smo na promocijo Tedna turizma povabili tudi novinarje, turistične delavce in direktorje toplic, ki so se ogledali našo turistično ponudbo, pokušali jedi in kogovska vina. Zadnji teden v avgustu smo torej po programu, ki je bil objavljen v takratnih Turističnih novicah, izpeljali teden turizma, z zaključkom v soboto, 28.8.98. Oktobra nas je obiskala voditeljica oddaje Dobrodošli doma, Eva Longika, ki je v petminutnem prispevku pozneje pradstavila zanimivosti in lepote Koga. Promocija Tedna turizma in s tem tudi Koga je v naše kraje privabila kar nekaj obiskovalcev . Tako smo nagrajencem revije Vzajemnost organizirali trgatev, članicam ročnodelskega društva iz Lovrenca na Pohoiju pa pripravili program za enodnevni izlet po Kogu. To leto je društvo prejelo tudi priznanje za prispevek k razvoju turizma, ki ga je podelila Mariborska turistična zveza. 11 4§?- POROČILA Za naslednje leto v društvu nimamo posebnih načrtov. Omeniti pa je vseeno treba prireditev To vino je bilo pridelano na Kogu, Teden turizma konec avgusta in pa udeležba društva na skupnih akcijah, sejmih, pomembnih za Kog. Ob koncu bi se vrnila nazaj na Teden turizma in se v imenu društva najlepše zahvalila Vsem, ki ste pomagali pri organizaciji tega tedna in pozneje pri sami realizaciji. Hvala tudi vsem Kogovčanom, ki ste v nepričakovano lepem številu obiskovali takratne prireditve, predvsem pa hvala tistim, ki so poskrbeli za odlično pogostitev in popestritev postavljanja vaških grbov. Hvala vsem! Člani TD Kog vsem Kogovčanom voščimo zdravo in uspešno leto 19991 Turistično društvo Kog VA icuri KIA a ^ \ % * s* t S * * 6/ \ A* ^ ^ 12 POROČILA LOVSKA DRUŽINA KOG Kako postaneš lovec Lovska organizacija je demokratična, nadstrankarska organizacija, ki je pod enakimi pogoji dostopna vsakomur. V njej je zagotovljena popolna enakopravnost članov ne glede na poklic, položaj ali materialne razmere. Pogoje za članstvo določajo predpisi o članstvu v društvu in splošni akt lovske družine. Kdor je sprejet v lovsko družino, mora najkasneje v dveh letih po sprejemu opraviti lovski izpit. To pa kajpak ne zadošča, saj se lovec tudi kasneje izobražuje in usposablja za vse zahtevnejše naloge pri celotnem varstvu okolja in divjadi. Poznati mora predpise s področja lovstva in varstva narave, še zlasti tiste o redkih in ogroženih vrstah, kinologijo, ekologijo in ^ bolezni divjadi, obvladovati mora balistiko in znati pravilno ravnati z lovskim orožjem. Lovski izpit je sorazmerno težak. Vendar bo lovski pripravnik opravil lovski izpit s pomočjo » mentorja in strokovnih predavanj, ki jih organizira Lovska zveza. Lovska organizacija Slovenije šteje danes 23.000 članov, ki so organizirani v 411 lovskih družin. Lovci se zavedamo izreka Bertranda Russella: »Narava ni dar očetov, temveč dediščina, ki jo zapuščamo potomcem!« Neokrnjene narave, kakšno so imeli naši predniki, ni več, in je, razumljivo tudi ne more več biti. Človekovo poseganje v naravo spreminja njeno okolje in s tem življenjske pogoje za divjad. Človek se veseli, ko vidi, da je na sodobno obdelanem polju tudi kje kak grmiček, v katerem si poišče zavetje zajček, jerebica ali fazan. Kmetijstva ne bo prizadelo, če bo ostala kaka živa meja, kako manjše močvijje, zlasti ob robovih gozdov. Vse to lahko pripomore k ohranitvi živalskega sveta. Skrb za življenjsko okolje divjadi ne more biti samo stvar lovcev. Vsi uporabniki prostora smo dolžni skrbeti za smotrno izkoriščanje naravnih dobrin. V zadnjih sto letih ni izumrla niti ena divjad zaradi lovske puške. Slovenska lovišča štejejo po vrstah in kakovosti divjadi med najbogatejša v Evropi. Lovci LD Kog želimo vsem krajanom vesele praznike, uspeha in zadovoljstva v letu 1999, divjadi pa vsaj malo naklonjenosti s tem, da ne bomo požigali raznih škarp, robov in grmišč. Tajnik LD Kog MaksMEŠKO POROČILA ŠPORTNO DRUŠTVO KOG PO PRVEM LETU ŠDK je s svojimi rednimi člani uspešno prešprintalo prvo leto po ustanovitvi. Zastavili smo si cilje in te smo tudi dosegli. Marljivo smo s pomočjo krajevne skupnosti uredili igrišče (ograja, novi goli, mreže, črte, zelenica...), tako da smo lahko celo poletje zabijali gole in si razgibavali ude. Pripravljena sta tudi košarkarska koša, ki se bosta znašla na igrišču, takoj ko poide sneg. Ker pa nismo kar tako od muh, bomo poskušali postaviti tudi umetno razsvetljavo na igrišču še pred prvim nočnim turnirjem ŠDK, ki bo prvo soboto v juliju. Še posebej ponosni smo na našo mlado nogometno ekipo. V tednu turizma v avgustu smo si lahko ogledali kar nekaj napetih tekem med drugim tudi atraktivno tekmo med župniki in tigricami. Goli so kar deževali, pa tudi športnih poškodb je bilo nekaj. Vendar si je ekipa opomogla in prijavili smo se v zimsko ligo, ki se odvija v telovadnici v Ormožu pod okriljem NK Ormož. Primanjkuje nam le kogovskih navijačev in navijačic, zato naj le pridejo ob Iščemo sponzorje za našo nogometno ekipo, ker smo zaenkrat precej slabo oblečeni, pa še lepo bi bilo, če bi barve naših dresov zastopale kakšnega od kogovskih podjetnikov. Vsak, ki mu takšna reklama ne bi škodila, se lahko javi predsedniku društva. Trudimo se razgibavati kogovsko mladino pa tudi vse ostale, kolikor je pač v naši moči. Saj bi zgradili telovadnico, pa ni prostora, ker je preveč vinogradov. Če pa imate kakšen predlog ali pa bi se radi ukvarjali s kakšnim športom (namizni tenis, badminton, odbojka...), se nam javite in uresničili bomo tudi te cilje. Večje je zanimanje, večjo moč imamo. ŠDK lepo pozdravlja vse svoje člane in nečlane in vse, ki navijajo za šport in za zdravo življenje. Prispevke, pripombe in vprašanja namerite na poveljstvo ŠDK. Žiro račun športnega društva: 52410-678-88483 Predsednik športnega društva: Miha Plohi, Kog2a sobotah navijat za naše! NEKOČ, DANES IN JUTRI ZAKAJ IN KAKO LAHKO POSTANEŠ DIGELDAJČEK Pred drugo svetovno vojno, so bile kmečke hiše z redkimi izjemami pokrite z slamo. Gospodarska poslopja - skednji, hlevi in kake klučaje - pa skoraj obvezno z slamo. V aprilu leta 1945, je po Kogovski - Bolfenški fari, pustošila vojna. Razdejala je več ali manj vse domove Kogovskih ljudi. Mnoge domačije so pogorele do tal, mnoge so bile tudi porušene od topovskih granat. Po končam vojni, to se pravi po 9. maju 1945 smo prišli iz begunstva - Dobrave, Mihalovca, Štrigove, Presike - kamor smo bili pregnani iz domače fare v sosednjo Hrvaško. Ljudje so začeli obnavljati, svoje domove, čeprav je primanjkovalo gradbenega materiala. Vsak po svoje je mučil muko, da si je uredil dom. Kateremu se je posrečilo ohraniti kako premoženje, je zgradil bogatejšo hišo, mogoče celo z novo opečno kritino. Pri nas smo hišo pokrili z opeko, zmanjkalo pa je denarja za gospodarsko poslopje. Rešitev strehe je bila spet slama. V jeseni smo posejali rž, iz katere seje dala narediti odlična slama za pokrivanje streh. Prihodnje leto so to rž žanjice požele v snope, iz katerih so potem mlatci na skednju izmlatili zrnje za dober domači rženi kruh. Iz slame pa so mlatci naredili lepe šope, po domače smo jim rekli ritke. Ne vem zakaj so jim rekli ritke; najbrž zato, ker so mlatci skrbno obdelali slamo, kije morala biti v osnovi zelo lepo poravnana. Ženskam, ki so pomagale, so mlatci rekli da peckajo. Da so jo lahko lepo po riti poravnali, so imeli mlatci narobe obrnjeno brano, na kateri so snope lepo prečesali, z roko in za to pripravljeno desko pa lepo poravnali. Ritke so se potem zložile nekje na suhem, da se je videlo vsaj od treh strani. To pa zato, ker so se v ritke zelo rade naselile miši, ki so počasi uničile lepo pripravljeno slamo za pokrivanje strehe. V času begunstva se je tudi naša družina spoznala z mnogimi dobrimi ljudmi iz sosednje Hrvaške. Med drugimi tudi z dobrima mojstroma za pokrivanje slamnatih streh. To sta bila Martin in njegov sin Jože. Mama je šla prosit, če bi nam hoteli priti pokrivat strehe nad štalo. Gazda Martin je bil takoj za. Pripravite si gožve (vrbove šibe) in pa vredi rahle (leskove veje dolge 2 do 3 metre in debele 2 do 3 centimetre). Ponosni in veseli smo bili na našo novo streho. Z veseljem smo spravljali pod streho seno in otavo za živino. Prišla je jesen in z njo jesenske vremenske značilnosti. Stari ljudje so rekli: "Doklič nede kmečkega juga, namo meli listja". Potrebovali smo ga za steljo živini. Pa je res, kar stari ljudje pravijo, skoraj zagotovodrži kot pribito. Prišel je kmečki jug, pihal dva dni in dve noči in to prav pošteno. Marsikatera opeka je padla s strehe, pa tudi naši slamnati strehi ni bilo prizanešeno. Opeka ki ni bila polomljena se je zlahka zamenjala, polomljene pa je trebalo zamenjati z novimi. Slamnate strehe pa ne moreš kar tako zamenjati z novo slamo. Uboga streha nad skednjem - vsa razkuštrana - je čakala na popravilo. Pa tudi ta pregovor drži, ki pravi da goije človeku, ki je v stiski sam. Stiska pa je bila zares prisotna, ker sem bil deset let star 16 NEKOČ, DANES IN JUTRI fantič. Ostal sem edini moški med tremi vdovami in dvema neporočenima ženskama. Moške roke, tako potrebne pri hiši, je pobrala vojna. Nekega poznega popoldneva pride mimo, po Ogradu - tako pravimo peš poti za hišo - Ludvik, ki je doma iz sosednje vasi. Ta stric Ludvik je bil zelo spreten možakar. Med dragim je znal pokrivati tudi slamnate strehe. Pa pravi:"Ja ženske, jaz vam to streho rade volje zakrpam, samo vi pošljite Čeha po šprikljo". To je del orodja, ki ga potrebuje mojster, pri pokrivanju slamnate strehe. Šel boš k Ludvikovi Mici na Kog, ona že ve kje je špriklja - v preši na plestah - pravi stric Ludvik. Z veseljem sem tekel po to šprikljo in si venomer mnnrljal špriklja, špriklja... Pa pridem do Lize, tako smo pravili hiši pod kogovskim bregom, ko pride iz kleti Lizin sosed Draš. Vpraša me , kaj se je zgodilo, da tako bežim. Zgodilo se ni nič, samo jaz sem pozabil, po kaj so me poslali in jaz sem stricu Drašu nekaj odmrmral in odšel dalje. Počasi sem šel v breg in brcal kamenje po cesti, ni in ni pa mi hotelo priti v glavo pravo ime za tisto stvar. Ko sem šel že mimo Tončkine hiše, ki je par sto metrov naprej, mi naenkrat šine v glavo - digeldajček, to je to. Z lahkimi koraki mimo zgradbe, kjer so stanovale učiteljice, pridem do Ludvikove žene. Mica, prijazna in vedno vesela ženska je bila zunaj pri nekakšnem opravilu. Povedal sem, da me je stric Ludvik poslal po dideldajček. Ženska me vpraša, kakšen je bil. Povedal sem, da so imeli klubuk za koleno nasloniti, pa rebro za rahle; samo digeldajček še trebajo. Šla sva v prešo, kjer je našla špriklo in drage stvari, samo digeldajček je manjkal. Pa me pogleda in reče:"Povej ti tomemu dedi Ludviki, ka me ni treba za norca meti, jaz za nikšni digeldajček ne vem !". Prišel sem domov in lepo povedal, da je teta Mica pregledala vse pri hiši, samo digeldajčka ni mogla najti. Tudi to se zgodi - za precej dolgo časa sem postal digeldajček. Če bi mi sedaj odvzeli leta, bi še enkrat prav rad postal digeldajček. Žganec Albin NEKOČ, DANES IN JUTRI V MAJU IZŠLA KNJIGA RAJKA TOPOLOVCA Z NASLOVOM »POT DO KRUHA » Od kod ste doma? Sem Prlek s prleško vztrajnostjo (trmo) in korajžo. Sem iz Sv.Bolfenka na Kogu, kot se je nekoč reklo mojemu rojstnemu kraju, ko še je kraj štel 3000 prebivalcev. Danes pa jih kot samo Kog nima niti 1000. Sem torej odišlek iz časa, ko se je kmetom nasploh jemalo, pa so mi doma rekli, »tisto kar imaš v glavi, ti ne more nihče vzeti« in me poslali v mestno šolo. Čeravno sem že štirideset let občan Ptuja, svojih korenin nisem zatajil niti po odsluženi delovni dobi, ki sem jo pridelal med proletarci v veliki metalurški tovarni - TGA Kidričevo - danes TALUM. Ali se sedaj, ko ste upokojeni počutite za podeželana ali meščana? Kdor bo ah je bral mojo knjigo lahko ugotovi, da sem eno in drugo, sicer pa danes po preživetju socializma pravega meščanstva pri nas ni več. Kruh in delovno dobo sem si služil v industriji, z dušo pa sem bil vseskozi na vasi - na podeželju od koder izviram. Kaj je vplivalo na Vašo odločitev za pisanje knjige? -da se ne pozabijo peripetije o katerih se ni smelo skoraj pol stoletja javno govoriti -da bodo za resnico o kolektivizaciji naše vasi izvedeli tudi mlajši in poznejši rodovi -ker sem kot kulaški sin z rdečo revolucijo po Stalinovem vzorcu bil zapisan pokončanju -tudi nasvet znanega Slovenca, tudi Prleka, da naj vsak Slovenec v življenju naredi troje: posadi drevo, naredi sina in napiše knjigo. Od kod ste jemali podatke, ali ste imeli kakšen dnevnik? Ne. Marsikdo, kije knjigo prebral me je vprašal prav to. Moram reči, da mi je spomin dober, zlasti iz mladosti. Skušal sem biti kronološki in tako bolj razumljiv. Srečo pa sem imel z »domačim - očetovim arhivom« (poravnava davka v 24 urah..., zalotitev pri prodaji jabolčnika.,.,odločba o obvezni oddaji mesa in masti...,nalog za privedbo v zapor itd.) Tudi fotografije so v večini očetove, ki je bil kot kmet fotoamater že pred vojno. Vse druge podatke pa prikažem v virih. 18 NEKOČ, DANES IN JUTRI Knjiga je izšla v maju. Kaj pravijo tisti, ki sojo že prebrali? Pred kratkim sem po dolgem času srečal mojo dolgoletno sodelavko iz TGA Kidričevo, sedaj tudi upokojenko. »Rajko, dosti si upaš, prebrala sem tvojo knjigo«, so bile njene prve besede. Imel sem tudi primer, da je nekdo hotel knjigo kupiti skrivoma. Torej ljudje se še vedno nečesa bojijo. Nekateri pa mi zamerijo, da sem prekril podpise na dokaznih fotokopijah...? Glede na »spotakljivost« moje knjige, ki mi je bila bolj v šali očitana od nekega bralca na Kogu, pa naslednje, ki sem že povedal nekaterim javnim medijem: »Mislim, da danes pri nas, ko obstaja »več resnic« ni mogoče napisati leposlovne knjige z zgodovinskim ozadjem tako, da bi z vsebino bili zadovoljni »eni in drugi«. To je mogoče le še s kriminalko, ljubezenskim romanom ali otroško pravljico.« So pa tudi takšni, ki so mi po končanem branju, prišli knjigo dodatno »ovrednotit«. Kako je knjiga sprejeta v strokovnih krogih? Zgodovinarji so jo vzeli za svojo, saj so mi tudi priredili v UK Maribor uradno promocijo. Ti predvsem cenijo avtentičnost in plastičnost prikaza vojne v tem kraju in prikaz »intenzivnih« časov gradnje socializma na vasi ter vrednost starih fotografij in dokumentov tistega časa, ki so že redkost. Kakšna pa je ocena knjige od Vas - od avtorja? Vsebina je resnična in podkrepljena z dokazi in mi je tudi ni nihče oporekal. Zajema moja mladostna doživetja s podeželja in ožjega kroga. Začne se s prvim spominom, ki sem si ga izračunal, (ko dejansko zaživimo) pa do prvega kosa kruha. To pa je bilo najbolj potentno obdobje nacizma in komunizma oziroma totalitarizma. Konstrukcija knjige je SeStavliena iz deset noslav" ki cri V lcrA«nlnč1«*;m 7i*r\nrp([in ZcrnHhirp v nnolaviifi «n .' * "o j3 r ^vi ' t' c 'j""" poučne, komične do tragikomičnih. Stil pisanja je ocenjen kot svojevrsten in brez dlake na jeziku. Rajko TOPOLOVEC 19 NEKOČ, DANES IN JUTRI UVOD V ZDRAVO PREHRANO Želja nas vseh in vsakega posameznika je zdravje, telesno in duševno. Ta želja je izražena tudi v definiciji o zdravju, ki jo je postavila Svetovna zdravstvena organizacija: ZDRAVJE JE STANJE POPOLNE FIZIČNE, DUŠEVNE IN SOCIALNE BLAGINJE IN NE LE ODSOTNOST BOLEZNI. Osnovni pogoj za človekovo zdravje je poleg čiste pitne vode, čistega zraka in miru tudi ZDRAVA PREHRANA. Hrana mora vsebovati vse snovi, ki so sestavni del organizma. V hrani so hranilne snovi: voda, beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, vitamini, in mineralne snovi. Te snovi potrebuje organizem za : ® gradnjo rastočega in obnavljanje odraslega organizma; • energijo, s katero vzdržuje stalno telesno temperaturo, ter za energijo, nujno pri osnovnih življenjskih procesih, kot sta npr. dihanje in delovanje notranjih organov; • zaščitne snovi (biokatalizatorje), potrebne za pravilno delovanje organizma in obrambo pred boleznimi. Hrane ne uživamo samo zato, da potešimo občutek lakote. S hrano moramo zaužiti vse potrebne življenjsko pomembne hranilne snovi: vitamine, rudnine, esencialne aminokisline, esencialne maščobne kisline, potrebno količino energetskih hrani (ogljikove hidrate, maščobe) in balastne snovi. POUČIMO SE O STARANJU Pametno je že v mladosti razmišljati o tem, kako preprečiti staranje v zreli dobi. Kdo ne bi hotel zaužiti čarobnega napoja, s katerim bi se dalo ohraniti mladost? In kljub temu, da napoja ni, se obeti o napojih za ohranjanje mladosti vedno bolj uresničujejo. Mnogo uglednih znanstvenikov zdaj obravnava staranje kot bolezen, ne pa kot neizogibno posledico potekanja-časa - staranje je skupek bolezenskih stanj, povzročenih z dolgotrajnimi zunanjimi agresivnimi vplivi na celice. To vodi do počasne degeneracije telesa. Raziskave na področju prehrane, s katero lahko preprečujemo bolezni, se v glavnem osredotočajo na en sam cilj: preprečevati degeneracijo, imenovano staranje. Znanstveniki posegajo globoko v molekularno biologijo celic in odkrivajo mehanizme staranja v telesu in načine, kako proces staranja zavreti, in to z uporabo samih naravnih učinkovin, kakršnih je v hrani in rastlinah na pretek. 20 NEKOČ, DANES IN JUTRI STARANJE POVZROČAJO PROSTI RADIKALI Preprečujejo ga ANTIOKSIDANTI. • Ljudje, ki uživajo vitamine, še posebej vitamin C in vitaminE, živijo več let dlje od tisti, ki jih ne. • Pešajoči imunski sistem je možno pomladiti z vitamini; včasih je dovolj že preprosta multi vitaminska tableta. • Žrtve bolezni srca imajo v krvi in tkivih primerjalno malo antioksidantov iz hrane, vključno z vitaminom E, vitaminom C, beta karotenom in selenom. • Ljudje, ki so najbolj nagnjeni k raku, imajo v krvi in tkivu premalo antioksidantov iz hrane, tudi vitaminov E, C, beta karotena in selena. • Pomanjkanje vitaminov B lahko povzroči senilnost, poškodbe arterij, srčni napad in nekatere vrste raka; dodatno jemanje vitaminov pogosto prepreči ali ozdravi te težave. • Že majhno pomanjkanje kroma lahko v srednjih letih povzroči diabetes in kardiovaskularne bolezni. • Dodatno jemanje kalcija in vitamina D lahko po letu dni bistveno zmanjša možnosti za zlome kosti celo nri osemdesetletnikih. _ - ~ - - - x" - Redno uživanje katerih koli vitaminov zmanjša možnosti za kožnega raka. VIRI IN LITERATURA: 1. Dr. Dražigost POKORN: S prehrano do zdravja. 2. Jean CARPER: Hrana čudežno zdravilo. 3. Neva MIKLAVČIČ PREDAN: Štirje letni časi v vegetarijanski kuhinji. 4. Jean CARPER: Ostanimo mladi, nehajmo se starati. Milena OREŠNIK NEKOČ, DANES IN JUTRI KAJ JE INTERNET Ljudje se kaj hitro navadimo na pridobitve novega časa. Ni minilo veliko let od tega, ko smo v KS Kog dobili telefonski priključek skoraj v vsako hišo. Že precej časa ima skoraj vsaka (tukaj lahko trdim, da kar vsaka) hiša T V ali pa vsaj radijski sprejemnik. Vse te pripomočke si kupujemo zaradi zabave in pa zaradi informiranosti. Toda napredek pri razvijanju prenosa informacij se ni ustavil zgolj pri RTV signalu ali pa pri enostavnem prenosu govora preko telefonskega omrežja. Ko je Kog pridobival prve težko pričakovane telefonske priključke, je v Ameriki skupina znanstvenikov že povezovala računalnike preko takih telefonskih priključkov v mreže in si preko njih pošiljala pisma. Rodil se je INTERNET... INTERNET je povezava računalnikov v svetovno računalniško omrežje. Koliko računalnikov je priklopljenih v to omrežje? Trenutno veljajo le ugibanja, govori pa se o nekaj deset (mogoče nekaj sto) milijonov, število pa strmo narašča iz dneva v dan... Danes je ta način komuniciranja in zbiranja podatkov že splošno razširjen po celotnem svetu, kar pomeni, da ne zaostaja niti naša KS. Najbrž le peščica krajanov (pač uporabnikov teh uslug) razume, kakšna pridobitev internet je in kako ga uporabljamo. Za lažje razumevanje zato predstavljam nekaj primerov, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju. Ko imamo primerno strojno (računalniško) opremo, rabimo ponudnika storitev vsega, kar spada pod ime internet oz. gostitelja, na katerega računalnik se bomo priklopih. Teh je danes kar nekaj, reklame objavljajo tudi po TV. Da niste slišali zanje? Kaj pa reklama o SiOL paketu?... To je eden izmed ponudnikov. Z nakupom takega paketa dobimo primerno programsko opremo, nekaj nasvetov za uporabo in pa z dodelitvijo uporabniškega imena, gesla in poštnega predala tudi dovoljenje za povezavo z gostiteljevim računalnikom. Cena: paketi stanejo od 1500 SIT mesečno. Potrebno je še dodatno plačevanje naročnine oz. uporabnine (cena od 100 SIT/h naprej) glede na število ur, ki jih prebijemo na internetu (ko 'SURFAMO'). Dodati moramo še telefonske impulze, zato je pri naročilu paketa pametno izbrati ponudnika čim bližje kraju, kjer imamo postavljen računalnik. Tukaj je v rahli prednosti SiOL paket, ker kličemo gostiteljev računalnik preko klicne številke 080, kar pomeni, da telefonskih impulzov ne plačujemo. Pri SiOL-u še to: naročnina je zelo podobna telefonski naročnini, tudi izpis računa je podoben in tak paket je trenutno za oddaljene kraje najbolj primeren. Ko se priključimo na svetovno omrežje, imamo tako dostop do večine računalnikov PO SVETU. S tem imamo dostop skoraj do vseh informacij, ki so v teh računalnikih... Seveda ne čisto do vseh informacij in ne do vseh na enak način.V osnovi podjetja, ustanove,... tudi čisto navadne C* • V t i ■ i * • . ____t _ _ v • ___v • /Yt/\i j rh ti a v^t"' \ * 1 * 1 * rizicne oseoe oojavijaju v tem svetovnem omrežju uomace sirarn (HOMb j-avjc.) in uporaonnu interneta imamo dostop prav do teh strani. Na teh straneh pa so objavljene različne informacije. Tudi sami lahko sestavimo in objavimo svojo domačo stran, vendar se moramo o tem posebej dogovoriti z gostiteljem in pa seveda ustrezno plačati (pa tudi tukaj niso cene pretirano velike; še vedno je ceneje, kot osmrtnica v Delu ali podobni oglasi). Kako uporabljamo vso to strojno in programsko opremo in kako si lahko z njo pomagamo? Prikazal bom nekaj drobnih primerov, ki pa seveda niso ednini način uporabe in najbolj reprezentativni, lahko pa jih razumemo. Pri iskanju informacij je pač odvisno od posameznika, kaj sploh hoče izvedeti. Izve pa lahko skoraj vse o skoraj vsem. Za razliko od RTV, kjer je informacija enostranska, imamo pri internetu možnost interaktivnega odločanja, povratnih informacij (feedback) in enostavnega filtriranja informacije. Predstavljeni so torej bolj enostavni primeri: NEKOČ, DANES IN JUTRI Telekom ima svojo domačo stran, na kateri nam med drugim dovoli tudi skok do telefonskega imenika. Če rabimo telefonsko številko določene osebe, samo vpišemo nekaj njenih podatkov (včasih je dovolj samo priimek), poženemo s pritiskom na gumb miške programček za iskatije in že dobimo izpisek vseh podatkov o želeni osebi (take seveda, kijih sme Telekom objaviti). Priložen pa je še zemljevid, kjer je prikazan kraj bivališča... Drugi primer: Hidrometeorološki zavod Slovenije ima prav tako svojo domačo stran. Ko se pribijemo do nje lahko tudi zelo hitro pridemo do najbolj sveže satelitske slike. V Ljubljano jo pošilja najbližji meteorološki satelit... Spet: zmanjka nam čekov, v banko pa ne moremo. Torej preko interneta obiščemo domačo stran naše banke (trenutno velja le za NLB), 'skočimo' na naročanje čekov, vpišemo potrebne informacije in že nam banka pošlje čeke domov po pošti. Dobimo jih naslednji dan. Tako naročanje čekov je zelo uporabno, ker je banka tako odprta 24 ur na dan. Predvsem pa je uporabno za invalide, starejše osebe in komitente banke, katerih matična banka ni takoj za prvim vogalom... Teh primerov je seveda veliko. Preko interneta lahko tako pridobivamo informacije, lahko opravljamo nakupe (naročamo pizzo, pijačo, kupujemo darila), pregledujemo stanje na tekočem računu, plačujemo račune,... Vse seveda ne le znotraj Slovenije, ampak tudi po svetu. Za naročanje knjige, ki bi nam jo poslali recimo iz Avstralije, rabimo le zgoraj omenjeno računalniško opremo, dostop do interneta in pa eno izmed v svetu veljavnih kreditnih kartic (npr. Eurocard). Knjigo plačamo s kartico, dobimo jo po pošti čez nekaj dni. Da kaj takega ni zanimivo za Kog? Do sedaj sem že zasledil dva ponudnika iz Koga, ki svoje vino ponujata tudi po intemetu: to sta Prapotnik-Curin in pa vinotoč Hlebec. Njun pristop do takega oglaševanja pozdravljam, še posebno, ker sta bila med prvimi v Sloveniji, ki sta se lotila takega načina oglaševanja (ne sama, ampak preko drugih ustanov in organizacij, kar pa sploh ni pomembno). Zavedati se moramo, da na ta način predstavljata ne samo svoje ime, ampak celoten kraj. IN TO VSEMU SVETU.. .Če obstaja na Kogu še kdo s svojo domačo stranjo, se opravičujem, da ga nisem omenil... Poleg možnosti brskanja po domačih straneh imamo tudi možnost prenosa pisem. Rabimo samo poštni predal, ki ga dobimo že ob nakupu internet paketa. Kot primer: moj e-mail (tako temu predalu pravimo tudi drugače) je ivan.skrlec@kiss.uni-lj.si. S priloženim programom tako urejamo in pošiljamo pisma. Prispelo pismo nas počaka na gostiteljevem računalniku, prejmemo ga takoj, ko se priklopimo na internet in poženemo primeren program za branje pošte. Pri oblikovanju pisem ni Gostiteljev računalnik (server) Moj računalnik SVET 23 NEKOČ, DANES IN JUTRI nobene omejitve: tako zraven teksta lahko pošljemo še risbe, slike, zvočne zapise, video izrezke... Za pošiljanje zvočnega zapisa v Ameriko (lahko Avstralijo, Japonsko, Brazilijo) plačamo le telefonske impulze priklopa na internet. Seveda tako pošiljanje traja nekaj časa, ampak vseeno ne več kot 5 min (če smo pri takih pismih seveda zmerni). Torej: pismo v Ameriko stane približno. 50 SIT. Če se dogovorimo s sorodnikom iz Amerike, da je istočasno priklopljen na internet, kot mi sami (pošljemo mu recimo pismo - e-mail, naj se priklopi ob določeni uri), lahko uporabimo še eno izmed storitev interneta: IRC ali pa CHAT (tudi NetMeetig) - neposredno pogovarjanje preko računalnika. Pri IRC in Chat se pogovarjamo tako, da pišemo drug drugemu. (Ti napišeš recimo 'Kako si kaj?', počakaš trenutek, dva in dobiš odgovor 'Dobro...1 itd.) Tak pogovor je seveda veliko cenejši, saj plačamo le telefonske impulze dostopa do omrežja (enako kot pri pošti ali samem iskanju informacij). Polurni pogovor v Ameriko lahko tako stane od 200 SIT naprej (odvisno od časa pogovaijanja in pa kraja, kjer je naš gostitelj ski računalnik lahko tudi manj). NetMeetig je le nadgradnja omenjenih programov za pogovor, kjer se lahko pogovarjamo V živo' z zvokom in pa s sliko. Pri računalniški opremi rabimo še kamero in pa multimedijsko opremljen računalnik (primerna kartica, zvočniki in pa mikrofon, ampak to dobimo lahko že pri nakupu računalnika in je vse skupaj vključeno v samo ceno računalnika). Modem pri prenosu videa mora biti malo boljši, ampak cene teh boljših (hitrejših) se ne dvigajo preveč čez 25 000 SIT. Torej: teto v Ameriki vidimo v živo in se z njo pogovaijamo pol ure za slabih 250 SIT. Pokaže nam lahko tudi, kako ima pospravljeno stanovanje, kje jo kaj boli, kaj dela stric na vrtu... Za klepet nam torej ni potrebno v Ameriko. Konec koncev ji lahko kupimo tudi sveže rože za rojstni dan. Ne verjamete? Poiščemo na internetu cvetličarno (njeno domačo stran), ki je najbližja tetinemu stanovanju, naročimo rože, povemo tetin naslov, plačamo s kartico in ... To je vse! Teta bo dobila rože v 15 minutah. Kako pa si s to pridobitvijo lahko še pomagamo? Ker bo na Kogu uporabnik predvsem kmetovalec (vinogradnik,...), prilagam še nekaj slovenskih povezav (domačih strani), ki bi bile zanimive za to skupino uporabnikov. Ker sem prostorsko precej omejen, so prikazane samo povezave, ne pa same WWW strani. Povezave najdete na naslovu http://agri.bfro.uni-lj.si/kmetijstvo. Ko se odpre spletna stran s povezavami, je potreben samo še skok na podčrtane naslove. Kaj lahko najdemo na slovenskih kmetijskih straneh? Zanimivi so kmetijski nasveti (kmetijski zavod Maribor), svetovanja nekaterih zasebnih svetovalnic (seveda jih lahko prosite za nasvet preko elektronske pošte), predstavitev (tudi s slikami) škodljivcev, rastlinskih bolezni, najnovejših škropiv in njihove uporabe, predstavitev vin, nakup kmetijske opreme, ponudbe nekaterih slovenskih kmetij in kleti,... Prikazane so samo slovenske spletne strani in seveda samo tiste, ki se nanašajo neposredno na Irwa+iloftrA TTnAroKtio ia fn/li trrom/a« oVo t a A to b-mn+nx lnihornlfi raA gozd. V gozdu je bil s\>eži zrak. Opazovali smo drevesa in bilo je zelo lepo. Nabirali smo gozdne plodove. Videli smo clrOje odlagališče. Tislo ni bilo pra-0 lepo. Zato je bil pra-0 lep sprehod. Videli smo tudi gobe. Kostanja pa nismo našli. Ko smo Drišli >0 šolo, smo iz tega naredili rasta^Oo. Primož Pukšič 2. rezred OTROŠKI KOTIČEK "STLO MU J£ L8PO 1?il je 24. september. Imela sem rojstni daw. Skupaj z družino smo proslavljali. Zjutraj sem morala kot običajno a šofto. Tam s wo se najedli sladkarij in pili sok. Po pouku sem brž prišla domov. Doma me je čakalo presenečenje. To je bito torta. Ampak najprej sem pokosila, šele nato sem se nabasala s čokoladno torto. Popoldne so mi asi čestitali in. dobila sem cel kup dani L Zapeki so ni asi čudovito pesem o rojstnem dneDu. 'Bill smo skupaj. Jlis&ta se počutila osamljeno. Družina mi je govorila sladke besede. Ko sem pri naši družini, me ni straR, saj sem vama. O/si me imajo radi. Upam, da bomo doživeli Več takiR trenutkov. 1?ilo mi je lepo. lamam KeMučii 4. nazA&d VQfPQA^UAm S8 }IA BDŽTG Začel se je december. Piipravtjamo se na božič. Zunaj je ose prekrito s snežno odejo. Trgovine so že okrašene s smrekami in okraski. Q/sak dan Vidim trgovino na Koga in takoj me pritegne , da si nekaj kupim Začela sem delati razne okraske. To narezljane snežinke, darilca za smreko.... Kmalu bomo Vzeli iz škatle tudi plastično smreko, pod njo pa dali jaslice. Smreko bomo okrasili s čudovitimi keksi za božič, s snežinkami, darili. J[fa njo bom narezali stiropor, da bo kot sneg. šoli smo že celo učilnico preuredili z našimi izdelki. Doma bomo vsak čas poslali kartice sorodnikom, prijateljem O/sem članom družine bom kupila praktično darilce. Priprave na božič so res imenitne. Jaz se najbolj Veselim ponoči, ko HHHHHHHHH^H^H bomo ■ PolnoČniCi in ■ se Veselili. lamam KeMučič 4. mzJi&d OTROŠKI KOTIČEK oe noči sme fe imeli, nate f<% končne končali in lU spat. T5rttge fnlte pa sem poskočil šli sme na Ušle tfga&e.o, ¿Zjutraj sme sedli o aote, petem pa se odpeljali k nflm. ftikogat še nI bile, same lastniki olnegtada. Člen kakih deset minut pa se jih fe že nabtale ptecef. t£idaf se fe na mize dala potica in žgane pijače. Ko fe osak soefe pofedel, fe šel oesel o oinegtad In počakal na soef pa*. Načeli sme od spedaf get. /}az pa sem si poiskal prtfatelfa/tilha. poslušala soa kake se ptepeoali en krtbček. JZačell se bfati. Thentaffi pa se oeselo huškall, pemagall pa se si s palcaml polnimi natez. Aepe fe bile de kosila, nafedU smo se. in btali dalje. "Ose de oečeta fe bile Upe. <3.oeče* pa sme semUU selike g*osdfa, nekaf pa se ga odpeljali o Otmež, /VJaležlll se oellk koš In ga ebteSili. fO» se. fe kamen ebtnll, zlezel del oelik In debel tfam. /Pleši fe tekel in sodi so se polnili. "Ose se napolnili in hnškall."Osl se bili oeseU, pa tudi oina ni bile ptemale, da bi bili aefni. T>o doek se fe ose saolekle, da se bili ne osi male pijani. 'Jblšll sme demeo In šli sladke spal. 1Jfuge fntfe sme bili osi naspanl, ¡tate sme še male spali. ICe fe mošt odotel fe strte ptinesel male oina na pekušnfe. Jirtnesel pa fe tudi bntelko z nlate mmenlm olnem. ojiisajos Ko Anw nekega dne vedeli, da qhemo na thqaieo k babici, Aem bila pilo oa&sia. fijd&el je dan in ¿juthaj Anw odili na ihqahw. fixIMi Anw do hilice, tam je bil babičin viksnd. Videli Anw, da Aß fe $bi)tajo thqail fiheden ao odlli bjiai, ao dobili Aoe$o potico in topel čaj. Othoci Anw o Atoli phi babici in ji pomaqalL Jam je biia tudi moja AOAiAična. OaAnIili Amo m, Aaj Arno oedeli, da bomo Ali po koAtanjß in jih Apßkli. Wekaj com Arno stiasasali k hott //7*/» hnhtt ntnxlln khnnia (Yntlhnlihnl Amrt tudi nrlXd n niHnntk.nrJ Im tittt «^IM^WMU J^tMUMri^Äf i.jiv.j.v jtrj uu ujLi wumwKMW i» mw^ dWMoaa «r j/^wy« »n ■■■ ¿w» J * pomaqali ü oinoqAadih Anw aJ tudi nabhaii qlwpdje, da Arno jßdti. $a% Aßm pomaqala dßdku phi pAßli Ko Arno lahko Iii o jtppd po JwAtanjß, Arno bili pilo h&mIl WabAati Arno polno vAečko koAianjsD. (Babica nam ja dovolila, da jih lahko Apeiamc. Ko Arno pojedli AlaAtno koAilo, Arno othoci odlli d qopi. O qcpdu Arno pojßdli koAtanje. fiheden Anw odlli, Anw ab phijebw pabaoalL %a thqatoiAem ab imela pilo lepo. üe&ela bom, ko bomo dhuqo Ißto Apßt odlli na thqateo. SloAana $/iiAa OTROŠKI KOTIČEK Zlnulil sem se. ¡Nisem vedi'/, (/er sosedovi imajo ftuja/eir. št)o oifK> se/ je/ spremeniti v/ leva/. ^zyawml/ je cmawu&iie/ besede/ uv se/ je/ spremenit w icAJw. SMadit je/ pa/ ■ia&b uv sViašit ljudi. isti dam se/ je tja/ preselit zelo/ pogumen/ deček/. "^VsaJk/ dcuv se/ je Lml z/ njinv, vendav ya/ je/ lew vedno/ ptemayaJ!/. cYle£ega/ dne/ pa/ je/ deček/ daAlt čatoAno/ mož. cKxi/ sla/ se/ tkajeAiala/ je/ prijet leva/ za/ qlava/. se/ je/ spremenit v navadni kamen/. ^oA^at ^a/je/in qa/ toujeb v/ uada>. aAo/ ljudje/ ni&a< hiti več* pAe#liaš&M/. 3. ta&ted 37 «i«. t• ■ OTROŠKI KOTIČEK mzommni soneni zmcK Ko se je prebudilo lepo jutro je na oknu posijal topel sončni žarek. Zbudil je kmeta, ki se je veselil lepega jutra. Vstal je in brž odhitel na delo, ki ga je čakalo na polju in vinogradih. Sončni žarek je opazoval kmeta, ki se zelo veseli svojega pridelka. Vlaenkrat prihrumi velik, črn oblak, iz katerega pada leden dež. Sončni žarek in kmet sta bila zelo užaljena, ker sta ves čas služila eden drugemu pri delu. Sandi Zganec 3. razred TOTZ^AAIČOČ/VČSZA V/V/i/ZOVč Joto 'Sila je pfnkfastic jutro, ko sem se odpravila o šele. /Hed petje mi je torba nenehne skakljala f>e hrbtu, naenkrat ml je skočila na tla, od začudenja nisem oedela, kaj naj sle Hm. Dolgnila me je nase. in tekla * mane f>e oellki ulici. listaolU soa se. pred oelike staobe, na njej je pisale: VČSČA/iŽOA/i. c~t-erba me je poltilla na tla in ml skočila na Met. f>teoaela me je radovednost, oslepila sem o šele, bile je grozne. "Ose stene se bile popackane, klopi popisane in slišal se je aeU oelik krtk. 'Hodila sem po aelo dolgih stopnicah in se. ose bolj bližala krtku, 'Prišla sem do orat, na katerth je pisalo: ft/K/fBOA/) Z UCjD/^SjDC/4. Odprta sem orata in se uarla o nenaoadno učilnice. Otroci se sedeli prt Hčlteljlčlnl mizi In učiteljem In učiteljicam pisali enke. o redooalnlce. /Nekateri učitelji so stali prt tabli In marljloe računali račune edšteoanja in sešteoanja. ']>rtsedla sem o klop » učitelji, ettecl so me poklicali in ml nato čili, naj ga. Stanki napišem o redooalnlce pet enk prt -ma-. e~La dan je *e.le hitro minil. Ž>klenlla sem, da bom osak dan hodila o te šole. /Co sem prtšla domeo, sem ose te pooedala staršem, a ml niso oerjell. ¿ifiZut/kilmafič 4. raare? OTROŠKI KOTIČEK K/4KO jO/HČ, DO/2A& fCo sem se ajHimj zbudila sem se že veselila dn&oa, saj fe očka obljubil, da nas o peljal v /Ljubljane na eejUi bronastega vojaka. •Hitro sem skočila iz postelje in pokukala kakšno bo danes vreme. 3ilo je lepo sončno, zalo smo se odločili, da gremo kar zjutraj. J? sabo smo vzeli fotoaparat in druge stvari, ki smo jih potrebovali. Ko smo prispeli o A-jubljano, smo bili malo že utrujeni od vožnje, saj je pol bila zelo dolga, alelo smo bili zaspani, ampak jaz sebi nisem dopustila spanca, saj sem si tako želela oideti pravega bronastega oojaka. pogumno smo odkorakali proti velikemu, mogočnemu kipu. Ko sem ga zagledala, nisem vedela, kaj naj rečem, saj je žarel, kot zlato od lepote, fotografirali smo ga, si ga dobro ogledali in mu postavljali težka oprašanja, čeprao ni vedel goooriti, smo ose odgovore našli na njem. čno izmed oprašanj se je glasilo takole: "Kako ti je ime, bronasti oojak?" r£o vprašanje je bilo zelo težko, vendar smo ga našli zapisanega pod nekaj centimetrskim bronu. *])od bronom je pisalo z oeliklmi črkami KVD/1C. Ob dvanajstih smo se omili domov. Dsakemu, ki je prišel k nam, sem pooedala to zgodbo. Ko bomo spet šli na ogled, kakih bronastih kipoo, se že prao oeselim. j£aj je bil ta oojak zelo čudoolt, še posebej njegovo čudovito ime A.ojze. Mn/ba/ti¿¿nafte' 4. fastfe? miAŠJid BlAŠmi Vlaksvtfa jjulha A&m vAlala in poqhdala aAc$J okno. Oidsia Mm, da ma čaka pMčudooii dan. Mm m oblakla in Ma pogajiAkooai. Stopila Mm na phaq Jum in M o%hla okhoq A&hs. Odločila Mm M, ¿ia /parni na ApAchod po Anudbonjaka. 3io Mm kodila. Mm Ma mimo nala Juai&ke. 0 Aadoonlaku Amc bmli Aamo ono JviuaAc. Ja Jvadka ¡a bila ¡slo lopa diol&la Mm eno Jvtalko, ksJi ao dm bila phakhaAna, Mm m odločila, ¿ia bom Aiapla khJuAko in kateha pada, bo jnoja. Jočala Mm IabaH dhsoo. Um Jto /e bilo §aman, kah nobena kfaiAka m padla na lla. Ji&h mIasm bila loko oolika, da bi doAsqla pAohps hkulka, Mm odMa po IbaIbd. Jk&ho Mm iuulonila na ¿tablo khjulka. Spletala Mm na Isudan in bom, khjulka mi ¡a padla na qlaoo. dtilho Mm ¿gJiahila h/tulko, ¿ia ni padla na lla. Jto Mm bila na Jtlah, Mm h/ui&ko o$ota §apa. %aql&da A&m, da JiAuAka ima balko. Spomnila Mm m, da mi ¡s kmAka padla na glano in dobila buAko. (ffaAana $/uAa AagMif OTROŠKI KOTIČEK ¿i/J*y i/trte/ fat&neukfo tmfnJc? "Vme&tw A&Bfi' Uift/, fvodaieti' fatoma&iemu/ vojaku/. J\ta/ turni imana/ tpJanifia/ Ulc&uA. t&tiSli/sc/ofooci/, da/tja/naredil: počeli/ ^ "t/Ve/fo-ieJin-t, ntiilim^ da/Jv ji€XfUinn4y tf/toA} olw€i/fui/wbtneii/. tjVat&MS^ireiitd^ord^GifMiii/inw-*ta/, S-r ¿¡i¿a Ji/t ime*na jot tyi'ff ittu> ? -i" * ^i-čfMiffonrtt il: " ? tru^i ff/si+tiriJ*> velik** m^^^anr/nm, /ti gnafe/o&itiJ/itMni ŠTtnef/^Vlatlo' ma/j«' ime/. PoamiišKi votpjuaj Riišei. je. \>dii& dan a noj i 8. počitnical To je. bil 29. ./tog ust Tedaj se. je moja sest na pomočila. ZjUtnaj soa šli S Sešito 0- IjutomeJL ^AiajpAej Smo šlt zamenjat njeno poitočno obleko z (kugo oblefeo, teeJi ji ni ena gospa obletee pojtaonala ¡k dobno očistila. Jiato smo šli te (j^izeJiju. Tam je moji sestri Zlatfci fj-nizejitea pobarala lase na idečo. ZEattea je odšla tudi R. teozmetičcutei. Usta je imela Jtdeča, oči bolj čime, okoli otei pa modiio, objiaz je imela bolj SOetel, 0 uftljiR je imela bele uilane, 0 lasel diobno Cvetje in ofeoli OJiatu je imela belo ogulico. Pote* smo šli cIgmoo. Doma so nas piučateali soatje. iant. Tateo smo šli o Pustaoo. Piičateali so nas tJlije muziteanti. ^Vso noč so OeSelo igjtali. Zelo sem Se naplesala. Plesala se«, z Matejo, S Sabino, z Deianom, S Stanfcom, s PetJio z ženinom in neOeSto. Tudi poročno toAto S ttou nadstfiopji Smo jedli. Jiefeateni so bili zelo pijani. Mtetteanti so pjtaotli Smešne OiOe. Jia tm prazničnem dnm smo bili SAečni, nasmejani in tudi nOzCbtOOili Smo. To je bil najlepši dožiOijaj mojiR. počitnic,. Tamcrna KeMniič 4. razred OBVESTILA IN VABILA OBVESTILO KRAJANOM V letu 1998 je začel veljati novi zakon o osebni izkaznici. - Zakonodajalec pri sprejemanju tega zakona ni sledi dosedanji ureditvi, ki je temeljila na predpostavki, da Je "OSEBNA IZKAZNICA OBVEZEN DOKUMENT za vse polnoletne državljane. Pri tem je izhajal iz ureditve tega področja v državah Evropske unije, kjer je osebna izkaznica PRAVICA in ne DOLŽNOST. .■ fiTiiv 002. ' ^ ... V To pomeni, da lahko vsak polnoletni državljan svobodno odloča katero javno listino (OSEBNO IZKAZNICO, POTNI LIST, VOZNIŠKO DOVOLJENJE) bo imel in uporabljal pri izvrševanju svojih temeljnih pravic in obveznosti. Krajani, ki še imajo osebne izkaznice izdane na obrazcih SFRJ so prenehale veljati letos, 20.9.1998. Vse te osebe si morajo urediti novo osebno izkaznico ali pa morajo imeti pri sebi veljavni potni list ali vozniško dovoljenje. Osebne izkaznice izdane na obrazcih RS (izdane po osamosvojitvi Slovenije) pa veljajo do 20.12.2000, t Krajani, ki si želijo pridobiti novo osebno izkaznico, se morajo osebno oglasiti v Ormožu, Ptujska cesta 6, Upravna enota Ormož, Šoba 33. ' Predložiti morajo staro osebno izkaznico, eno fotografijo in položnico o plačilu predpisane takse oz. obrazca osebne izkaznice. Taksa in obrazec trenutno znaša 1.737,50 Sit. Fotografija mora biti izdelana na posebej predpisanem papiiju, predpisane velikosti in predpisane smeri posnetka. Po preteku pet dni vam pošljejo novo osebno izkaznico domov po pošti. . ¿-¿"i Nova osebna izkaznica vam služi kot dokaz o istovetnosti, državljanstvu in z njo lahko prehajate oz. vstopate v sosednje države: Hrvaško, Madžarsko, Avstrijo in Italijo. Tudi mladoletne osebe imajo lahko osebno izkaznico, vendar za njih podpiše vlogo eden od staršev. Vodja KUKog Jože PRAPOTNIK OBVESTILA IN VABILA ZIMSKA SLUŽBA Zimsko službo v letu 1998/99 opravljajo naslednji izvajalci: 1. Branko VEZJAK - Jastrebci, Vodranci, del Koga Tel. 716-095 2. Jože BORKO - Kog, Lačaves, Vitan Tel. 716-241 3. Vlado PLOHL - Gomila, del Koga Tel. 716-197 Z izvajalci je bilo dogovoijeno, katere ceste kdo čisti. V kolikor bo prišlo do nerednega pluženja, se obrnite na svetnika vaše vasi. Vsi krajam pa tudi sami poskrbimo, da bodo ceste v bližini hiše urejene. Predsednik Sveta KS Kog Zdravko HLEBEC Čeprav zima povzroča veliko preglavic, pa se bele odeje nekateri prav veselijo... . - ■ - ? V .-?1 ~ ■ - • - Zimsko veselje na vitanskem bregu, kjer je Davorin Štampar usposobil vlečnico.... OBVESTILA IN VABILA STATISTIČNA KRONIKA ZA OBMOČJE KRAJEVNEGA URADA KOG ZA LETO 1998 Vsako leto v mesecu decembru opravljajo povsod razne inventure, zbirajo podatke in delajo zaključke o dogajanjih na raznih področjih. Tudi mi vas želimo seznaniti s posameznimi statističnimi podatki za območje KS Kog. Vsi navedeni podatki veljajo za obdobje od 01.01.1998 do 17.12.1998. Prebivalci po spolu in naseljih: Zap.št. Naselje Ženske Moški 1. Gomila pri Kogu 86 99 185 2. Jastrebci 93 88 181 3. Kog 133 140 273 4. Lačaves 61 67 128 5. Vitan 45 48 93 6. Vodranci 80 69 149 SKUPAJ 498 511 1009 Skupaj V tem obdobju je bilo rojenih 10 otrok (5 ženskega in 5 moškega spola) . i. Umrli krajam: Spol Umrli doma Umrli v bolnišnicah Skupaj Ženske 6 3 9 Moški 3 3 6 SKUPAJ 9 6 15 Prijave oziroma odjave stalnega prebivališča: Prijave: Moški - 14 Ženske - 16 Skupaj - 30 Odjave: Moški - 11 Ženske - 7 Skupaj - 18 V tem obdobju je 11 krajanov iz našega območja sklenilo zakonsko zvezo (6 fantov in 5 deklet), le ena zakonska zveza pa je bila v tem obdobju razvezana. Vodja KU Kog Jože PRAPOTNIK OBVESTILA IN VABILA VABILO V nedeljo, 27.12.1998, ob 14. uri, Vas vabimo na kulturno prireditev ob spominskem dnevu za vse padle Kogovčane. Program bodo popestrili kogovski učenci glasbene šole Ormož, učenci šole Kog, dekliški kvartet Kog in ljudske pevke s Huma. Vabljeni v dvorano na Kogu! KSKog OBVESTILO Na dan Sv. Antona, 17.1.1999 -"Antunovo", vabimo vse, ki bi hoteli prodajati svoje izdelke in pridelke na stojnicah pred Krajevno skupnostjo, da nam to sporočite najkasneje do 10.1.1999 in sicer na tel. Št. 717-095 (Katja Čurin) ali 716-405 (KS Kog - Zdravko Hlebec) Vabljeni! Turistično društvo Kog ČESTITKE v novem letu 1999 Želimo vsem sreče zdravja in uspehov ter se s svojimi proizvodi se naprej priporočamo. VZGOJA IN PRODAJA CVETJA PKAPOmJM- Tel. (062)716-090 Jastrebci II K (Ki 2276 "SAMACO" Branko KRAJNC s. p. Vi tan 15 2276 KOG Ttel.: (062) 7 S 6-227 VESELE BOZlCNE PRAZNIKE TER ZDRAVJA IN SREČE V NOVEM LETU 1999 VAM ZELI- VSEM KRAJANKAM IN KRAJANOM ŽELIMO VESEL BOŽIČ TER MNOGO ZDRAVJA IN USPELIOV V LETU <999! » .» rnuuvmmmi BM8>Aar BALAŽIC Marijana s.p. Gomila, 25, 2276Kog tel/fax 062-716-OSO GRADBENA DELA Jastrebci 68 2276 KOG Tel J Fox- 062 716-288 VESEL ßOZlC TER SREČNO NOVO LETO 1999 VAM ZELI- l§f§ ZADEAVEC JOŽE S.|l ČESTITKE CENJENE STRANKE. VOŠČIM VAM VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE, DA 61 TUDI V PREDZADNJEM LETU DRUOEGA TISOČLETJA IME Z MOJIMI ROŽAMI VELIKO VESELJA! VZGOJA VRTKIIC R Vnuk |ASTKet»Ct «O, 2*7* koQ T«L, 062 n 7-594 ŽELIMO VAM BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVJA SREČE IN ZADOVOLJSTVA V NOVEM LETU .999. Zahvaljujemo se V am za oU in V as vaoimo, da nas tudi v pr>il letu obiščete v naši trgovini, cvetličarni in vldeoteL SREČNO 1999! »ikodni Injem VSEM KRAJANOM IN KUPCEM ŽELIMO VESEL BOŽIČ TER V PRIHAJAJOČEM LETU VELIKO ZDRAVJA IN SREČE. -PRODAJA BREJIH PLEMENiC 2276 K O G -PRODAJA ODOJKOV.BEKONOV Ter 062/717-606 c/l$e kar Je s/aAo, z- novim letom naj zfrfeili! c(Ise hat^Je ifoftiH), naj za oe/iomaj ostane/ c/ke has^Je feJ)o> naj /hisle in eoeli f AZ^f^ff&mU dmS(t€J^SZM9 <%vcs »NOVICE« so bile ustanovljene na skupni seji K K SZDL Kog in KS Kog, dne 1. Decembra 1978. Prva številka je izšla 5. decembra 1978. Odgovorna urednica: Slavica MUNDA Uredniški odbor: Katja ČURIN, Ksaver MEŠKO, Jerica MLINARIC in Milena OREŠNIK Ilustracije : Jerica MLINARIC Fotografije: Sonja KAMPLETROTAR Štefan HOZYAN Računalniško oblikovanje: Ivan ŠKRLEC Naklada: 320 izvodov. Izhaja priložnostno.