Leto V. Štev. 32. I«iu«a 5., 15. in 25. dan vsakega meseca. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — Bofcopial M ne vraCajo. — Za inserate se plaCuje vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrste. Velja za celo leto 2 gld., za pol leta 1 gld., za Četrt leta 50 kr. Karofinina naj M poSilja: DpravniStvu »Domovine" v Celji. Dr. Lueger in Madjari. Kedar je državni zbor zbran, koncentrira se vsa javna pozornost na delovanje naših poslancev in na dogodke v tem postavo dajnem zastopu. Druge stvari, bodo še tako važne, stopijo v ozadje. Sedaj je pa drugače. Že nekaj tednov obrača se vsa pozornost občinstva na neko jako važno zadevo, na vprašanje, kedo bode zasedel županovo mesto na Dunaji. To vprašanje je postalo tako imenitno, da je celč nova vlada, ki se je s tako impozantnim nastopom vpeljala, začasno pozabljena in vse zadeve, katere se v državnem zboru prerešetujejo ne najdejo nikakega zanimanja. Vse se zanima za osebo dr. Lueger-ja. Nobeno ime se v zadnjih tednih ni tolikokrat imenovalo, kakor ime slavnega voditelja krščanskih socijalistov. Vsa Evropa govori o niem. Mi Slovenci sicer nemarno povoda, se ogrevati za dr. Lueger ja, posebno od celj vprašanj sem ne; a m^ž. je j.us,k<^iwkautna.iii v notranjepolitičnem oziru tako imenitna oseba, da se tudi mi . moramo baviti ž njim in z gori navedenim vprašanjem. Znano je, s kako velikansko večino so krščanski socijalisti pretekli mesec zmagali pri volitvi v mestni zastop dunajski. Ta zmaga je „der Anfang vom Ende" avstrijskega lažiliberalizma. Takoj se je proglasil dr. Lueger kandidatom za županovo mesto in tudi z vsemi protisemitskimi glasovi izvolil. A zdaj so se začele spletke njegovih nasprotnikov. Dr. Lueger je imel od vlade že takorekoč zagotovilo, da bode od cesarja potrjen in odlični možje (mej njimi dunajski škof in kardinal Gruscha) zastavljali so ves svoj upliv za njega. A nenadoma se je stvar zasukala drugače. Oger-ski ministerski predsednik pripeljal se je na Dunaj in takoj drugi dan potem razglasila se je cesarjeva odločba, da Luegerjeve izvolitve ne potrdi. Vsega dunajskega prebivalstva, da smelo rečemo, vsega avstrijskega prebivalstva in tudi poslancev polastila se je taka razburjenost, da je stvar prišla pred državnim zborom na razpravo. Luegerjevi somišljeniki, nemški nacijonalci in konservativci zahtevali so od grofa Badeni-ja pojasnila, zakaj Lueger-ja cesarju ni priporočal v potrjenje. Grof Badeni pa je ta svoj korak tako slabo zagovarjal, da js v velikem delu drž. poslancev moralo izginiti tisto zaupanje, katero si je s svojim prvim govorom pri vseh strankah vedel pridobiti. Pravičnost in avstrijsko-državno idejo zapisal si je Badeni na svojo zastavo in nikdo ni mogel ugovarjati. A sedaj je isti grof Badeni udaril po možu, kateremu se je, kakor je dr. Ebenhoch rekel, iz zlatega in čistega srca vedno izlival goli a /strijski patrijotizem. Res dr. Lueger je vedno krepko povdarjal avstrijsko idejo tgfaega iu na^duSBBBjMjgu uimiiuulja jm. sobno prati predrznim S^t^jac^n avstrijska in dinastična ideja skoro ni imela, kakor Luegerja. In tega moža, ki mestno upravo temeljito pozna, katerega dunajsko prebivalstvo čisla in ljubi kakor svojega odrešenika in ki je zkoz in skoz Avstriji in svojemu cesarju udan, tega moža vlada ni potrdila. Ne moremo misliti, da bi vlada ne bila prevdarila nevarne nasledke tega koraka, kateri utegne tudi za njo biti smrtonosen. Ne, vlada je vse to dobro prevdarila, a ravnala je pod mogočnim pritiskom od ogerske strani. To prepričanje se je vsakemu vsililo in ni ga raz sodnega človeka, ki bi o tem dvomil. Pojasnila za to žalostno in sramotno prikazen ni težko najti. Nagodba z Ogersko je pred durmi. Leta 1897. mora se namreč pogodba z Ogersko iz leta 1867. ponoviti in Madjari se v svoji požrešnosti in predrznosti že pripravljajo, da si pridobijo kar največ koristi in ugodnosti. Znano je, da Avstrija k skupnim potrebščinam cele monarhije donaša 67%, Ogerska pa samo 33°/0, akoravno je slednja bogatejša. Avstrijski narodi zahtevajo, da se to krivično razmerje popravi in mogoče ima tudi vlada v tem obziru dobre namene. A namesto da bi vlada z »močno roko grofa Badeni-ja" na drug način ukrotila nezmerne zahteve Madjarov, pa se jim slednjim prikupuje s sramotnimi koncesijami. Res daleč smo v Avstriji prišli. V popolnoma notranje in domače naše zadeve se že Madjari vtikajo in nam zapovedujejo; Košutizem dviga zopet svojo glavo in sega s svojimi kremplji v Cislajtanijo. Ministerstvo pa, ki ima zastopati ugled in moč države, nima poguma, da bi zavrnilo predrzne aspiracije madjarske! Ne vemo, zakaj je vlada tako silno zavezana Madjarom in židom? Pravi avstrijski rodoljubi so že zdavna spoznali, da je dualizem pogubonosen ne samo T5a državo nego "tudi v,a •tfiiMHttJfl.' ne bodo imejf dost* In če vlade in poguma, da se krepko ustavijo nevarnim izrastkom dualizma, bodo morali avstrijski narodi'v pravem času azijatskim sosedom za klicati: Do sem in ne dalje! In res, vse kaže, da še bomo doživeli Vilagoš v drugi izdaji. To bo pa tudi morda rešitev za nasu Celjski gimnaziji. V prvem razredu stare celjske gimnazije je 67 učencev; v istem razredu nove slovensko-nem-ške gimnazije 87 učencev. Vlada je za 67 učencev hitro dovolila delitev razreda v dve vspo-rednici ali paralelki g. ravnatelju Peter Končniku; za 87 slovenskih učencev slovensko nemške gimnazije pa se branijo isto storiti kljubu postavnim zapovedim. Sploh mora človek biti prav res hladne ribje krvi, ko vidi, kako in s kakim LISTEK. Iz naše vasi. I. Nočni čuvaj. (Slika. Spisal Aleksander Orlov.) (Konec.) A nekoč bi Janez vender skoraj skupil. Bil je zopet vina poln in je krevsal po pešpoti mimo Nacetove koče. Ta pa je, kakor navadno, pasel na trati za kočo kožico Meketačo. Jerica pa je sedela v veži na stolčku s tremi nogami ter srebala iz umazanega piskrčka neko črno čorbo, katero je nazivala z blagoglasnim imenom »ta preljubi kofetek". V veži je torej sedela in Janezek je ni videl. A videl je Načeta. In tedaj ga je zopet za čel grozno srbeti njegov jezik in razkoračil se je sred pota in zaupil: »Kožico paseš Nace, kožico? Joj kje pa imaš ženo zaročeno, a? Ali bi ne bilo boljše, lepše in primernejše, da bi ona pasla kožico, a ti pa počival in spančkal. Po noči tako nimaš časa! He ali bi to ne bilo lepše? Ej ti ubožec ti! Kako se mi smiliš, ker se ti godi tako preklicano slabo! . . Veš, Nace, lisjak je prebrisana stvar, prebrisana žival je lisjak! A časih se vender vjame v kak skopec ali kako past. In tako si se vjel tudi ti, dragi mi Nacek. In hudo se ti godi, prav hudo, pri tej zlatej ženici tvoji! . . Nace, Nace, saj veš kaj in kako I pravi oni sprijeni Mavričev študent. »Baba je ! hudič", pravi »in o kteri misliš, da je največi angelj, ta je največi zlodej!" Tako pravi! In Mavričev študent dobro vč, kako in kaj. Saj ga je spravilo žensko krilo in mlečno-rudeč žensk obrazek iz lemenata. . . In sedaj hodi žejen po svetu, če nikjer ne najde kake usmiljene krščanske duše, ki bi mu kupila za par novcev žganja. In ne samo žejen, tudi lačen se potika okrog. In vender bi lahko pasel kje tam doli na širnem in rodovitnem — skem polju, ali pa tudi v — skih gorah ovčice in najbrž tudi nekoliko kozlov. In pil bi najboljšega »lutomeržana" in jedel bi najtoljstejše kapune. A žensko krilo ga je zmotilo, žensko krilo in okrogel mehek obraz, in črne oči! — Nace, tudi tebe je zmotilo žensko krilo, Bog ti odpusti! Pa tako kljuko staro si si poiskal. Glej ga spaka spakedranega, pa bi vzel mlado, lepo in dobro, pa ne take coprnice! In kako bradavico ima, in kake brke! Uh, uh, varuj nas Bog f To ti je krasotioa, vredna kakega kraljeviča ! A ti si jo vzel, Nace ti. No. . . ." A dalje ni govoril. Jera, ki je slišala v vežo, kako smeši Smuk njenega moža, in ne le nje- nega moža, temveč tudi njo, je v prvem hipu kar odrevenela, in lonec s kavo ji je pal iz roke ter se razbil na trdih tleh. V sveti jezi so se ji naježile brkice. In s tresočo roko pograbi boljša polovica Nacetova poleno raz kladalnico pod kopom ter jo vdere proti Smuku. Temu pa je bila tisti trenutek sreča mila, zakaj o pravem času še zagleda Jero ter spozna, kaka nevarnost mu preti. Tedaj pa jo je Smuk popihal in bežal je, kakor nikdar v svojem življenji ne, ne prej ne poznej. Za njim pa je hitela razjarnena Jera ter klela in kričala, da so v vasi hiteli ljudje skupaj, misleč, da se je zgodila kje kaka nenavadna nesreča. V roki pa je vihtela prav bojaželjno debelo hrastovo poleno. In nikdar več ne bi menda pil Smuk pri Kosarjevi Mini žganja, ko ga ne bi rešila tedaj hitrost njegovih nog. A bežal je, bežal, bežal! Pijanost pa ga je minila v hipu. In tačas se je domislil spet svojega patrona in vzdihoval je k njemu iz dna srca: »Ti sveti moj krstni patron, katerega lepo ime nosim az nevredni grešni človeški stvor, ti, ki se sedaj in na vekov veke raduješ v neminljivem veselju nebeškem, samo danes, sedaj še mi pomagaj. Svečo, katero sem ti obljubil lani, ti še res sicer nisem kupil, a kup.m ti tri, ako sredstvi delajo nasprotniki naši, da bi slovensko-nemško gimnazijo odpravili. Deželni šolski nadzornik Zindler je to mlado šolo že dvakrat pre-gledaval in nek nemšk časopis je na to čisto naravnost pisal, da z mnogim pregledovanjem in slabim opisom bodo šolo že pobili. Celjski nemški listič pa, ki dobiva, kakor se je nedavno pokazalo, svoja navodila in poročila iz stare gimnazije, katero vodi g. Peter Končnik, piše, da učenci nove gimnazije niso za to šolo dosti pripravljeni in sploh niso za latinske šole, ne po svojem uku in ne po svojih duševnih zmožnostih. Tukaj tedaj profesorjema nove celjske gimazije naravnost očitajo, da sta nezmožne in nesposobne učence sprejela, to je, da sprejemnih izpraševanj in iz-skušenj nista opravljala pravilno. Take protipo-stavnosti se smejo brez primerne brambe od pristojne strani očitati vodstvu slovenske gim nazije. Od kod dotični članek izhaja, ki nazadnje kar naravnost odpravo slovenske gimnazije terja, vidi se iz njegovega priporočevanja glasovite, od g. Peter Končnika izumljene „pripravnice". No, veseli nas, da lahko poročamo, da je dosedajni učni vspeh na slovenski gimnaziji brez vse pripravnice in četudi niso učne moči po našej volji, popolnoma povoljen. Na zapreke, ki se tej gimnaziji delajo od strani vladinih služabnikov pa moramo reči, da še zaupamo toliko c. kr. vladi na Dunaji, da bode dodelila Slovencem pravico, odgojevati in izučevati svoje sinove v svojem jeziku in da ne bode Slovencev silila glede šol na druge pota, ki bi napravili Slovencem potrebne in postavno zagotovljene šole. Glede postopanja vladinih služabnikov proti nam pa bomo postali popolnoma brezozirni. Kdor priseže na državne osnovne postave, ne sme delati proti tem postavam. Celjske novice. Vse one čast. p. n. naročnike, katerim smo danes pridjali poštno-hranilnični položni listek, prosimo prav uljudno, da nam pošljejo zaostalo naročnino. Cena listu je taka, da se stroški komaj pokrijejo, če vsi naročniki store svojo dolžnost, drugače pa moramo imeti zgubo. Gotovo ni pravično, če bralecprejema list, naročnine pa ne posije. Prepričani smo tndi, da cenjeni naročniki nas za veliki trud, ki ga imamo z listom, gotovo ne bodo pustili na cedilu in nas tirali v zgubo. Uredništvo in upravništvo sDomovine". (Zveza slovenskih posojilnic) bode imela redni občni zbor v četrtek dne 5. decembra 1895, ob 10. uri predpoldne, v dvorani celjske čitalnice v Celji, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnika in odobrenje letnega računa. 2. Poročilo društvenih revizorjev. 3. Volitev novega odbora. 4. Razni nasveti. Opomba: Po § 11 društvenih pravil smejo se vdeleževati občnega zbora pooblaščenci v zvezi stoječih posojilnic, pa tudi vsak zadružnik takšnih posojilnic. mi še sedaj pomagaš. Kupim ti jih prav gotovo, tako gotovo, kakor me to divje bablje raztolče, če me dobi v svoje kremplje, tako gotovo, kakor gotovo upam, da se snidem kedaj s teboj tam v blaženih nebesih. Amen." In res mu je pomagala ta prošnja vseh prošenj. Srečno je ušel. . . . A od tistega dne je zbadal Suhova zelo poredkoma in še tedaj le, ko je znal, da mu ne preti nikaka nevarnost, da bi ga mogla slišati Nacetova žena. A Nace je na taka zbadanja molčal slej kakor prej. Le časih še je zamrmral, in povem vam, s prav žalostnim glasom? „Bog ti odpusti ta greh Smuk. Ti si me oženil. Joj, Joj. .! Bil je dober človek naš Nace, prav dober človek.--- Vaščani so polagoma pozabili, kako neumnost je storil naš nočni čuvaj ono uro, ko je stopil pred oltar ter menjal z Jero Zaplotnikovo poročni prstan. Niso se mu več posmehovali. Le obžalovali so ga, ko je časih stopal klavern po vasi, ako ga je izgnala izpod rodnega krova žena poročena. Dober človek je bil, pravim vam Zato, pa smo ga tudi radi imeli. In ko smo ga nekega (Ali niso tudi v celjskem okrajnem glavarstvu enako neugodne razmere?) G. notar Gruntar na Kranjskem je Bohinjcem pod visokim Triglavom razlagal neugodne razmere, ker nimajo svojega sodišča in ker imajo tako daleč do okrajnega glavarstva v Radovljici. Priporočal jim je med drugim, da bi sodnijski in politični uradniki imeli svoje uradne dneve v bohinjski dolini, rekoč: „Vaš g. glavar je tudi sam priznal potrebo takega uradnega dneva za vašo dolino, ko je pred nekoliko leti obljubil delati na to, da ga dobite. Oddaljenost od glavarstva naj bi bila merodajna, in gotovo bi zaslužili tudi vi, da bi glavar prišel semtertje k vam in bi vsak izmed vas tista opravila, ki jih ima pri glavarstvu, lahko opravljal doma. Glavar bi sprejemal prošnje, pritožbe, če bi bilo mogoče, bi jih takoj reševal in tako prihranil marsikomu dosti potov, zamude časa in troškov. Čul sem, da je nekdo izmed vaših občanov moral nedavno k glavarstvu, ker se je njegova živina pasla na sosednem svetu. Odškodnina se je odmerila na devet krajcarjev, in zaradi teh je moral v Radovljico. Pri taki upravi se ni čuditi, ako kmet zmiraj bolj propada. Tudi kazni v vojaških, obrtnih, gozdarskih in pašnih rečeh naj bi se določevale doma. Če se že pripeti kmetu neprilika, da mora zaradi kakega malenkostnega prestopka trpeti kazen, vsaj ta milost naj mu bo, da ga bodo sodili na domačih tleh. Konečno pa tudi župan ni tako izurjen v vseh stvareh, da bi mu ne bilo treba nobenega pouka. V šolskih, cestnih, zdravstvenih, vojaških, obrtnih stvareh itd. ima župan dostikrat kaj vprašati svojega glavarja, in zaradi tega mora napraviti daljno pot, s čemer narastejo občini troški. Kake važnosti je pa to, če pride uradnik večkrat v ožjo dotiko z ljudstvom, če živi med njim in z njim, to vam bode pojasnil ta le resnični slučaj, kteri se je pripetil pred nekoliko leti v neki oddaljeni kronovini, kar naglašam, da se mi ne bo podtikalo, da hočem postati oseben. — Neki okrajni glavar je bil navajen jako strogo kaznovati šolske zamude. Na vse še tako opravičene prošnje starišev, ki so bili prav tako v hribih, kakor vi, in so se sklicevali na zimo in fcadi mraz, je1 imel le stalni odgovor „zakon to veleva". In glejte, tega glavarja so pripeljala uradna njegova opravila med dostikrat kaznovane posestnike, moral je — ne vem po kakem naključju, v hudi zimi na hrib, na katerega je imel skoro 2 uri hoda. — Ko se je vrnil na pol mrtev, storil je slovesno obljubo, da nikdar več ne bode v pozimskem času kaznoval starišev tistega okraja, ki ne puste svojih otrok zaradi snega v šolo"! — Ali niso tudi slične neugodne razmere v obsegu celjskega političnega okraja, ki je tako zel<5 velik? Ali ni to hudo in trdo za ljudi, n. pr. v Gornjemgradu, kjer je malo kdaj v letu uradni dan politične gosposke, ko imajo iz teh krajev ljudje tako strašno daleč do Celja?! Ravno tako ljudstvo okolo Konjic, Šmarja in drugod, kjer ni železnice! dne, — bilo je pomladi, in solnce je sijalo prav krasno na pomlajeno zemljo, po bregeh pa so rivali iz tal ljubke svoje glavice zvončki, prvi otroci mlade vesne, in v gozdu je kukala ptica, — ko smo ga torej tega jasnega pomladnjega dne spremljali tje gore na pokopališče, tje gori k sv. Tomažu, bilo nam je vsem prav žal z&nj. Prav žal! Da pa je legel pod grudo, — in celo pomladi, ko se začne pretakati po drevju mladi sok, in ko je baje tako težko umreti, — prišlo pa je po naklučji, da, celo po naklučji. Bilo je koncem zime. Zima je hud gost, posebno če je *tako dolga, kakor je bila tisto leto, — bilo je pač kakih osem let po oni, ko si je Suhov navezal n&se Jerico Zaplotnikovo. V zimi pa se godi poštenim ljudem kaj slaba. Ni zaslužka. . . Ko pa se bliža pomlad, bliža se tudi zaslužek. In v upu in nadi na ta prihodnji zaslužek nameri zopet marsikdo korak v gostilno, katere se je moral po zimi ogibati več ali manj. Koncem zime je torej bilo, ko so sedeli za ztaro štirivoglato mizo v gostilni Mine Kosarjeve trije možje: Janez Smuk, Balte Strnad, — oni, ki je povsodi iztned vseh delavcev pojedel največ, a delal najmanj, kakor vam je znano, — in smolec Jakobe Križan. — Prva dva sta pila, („Celjskega Sokola" občni zbor) se vrši v pondeljek dne 30. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih celjske čitalnice, z naslednjim dnevnim redom: Nagovor staroste dr. Jos. Vrečko; Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru; poročilo tajnikovo, blagajnikovo in revizorjev; volitev staroste, odbornikov in pregledovalcev računov ter končno slučajnosti. Povabijo se vsi društveniki odbor. (Veselica »Celjskega pevskega društva",) ktera se bode vršila prihodnjo nedeljo 17. t. m. v vrtnem salonu hotela „pri zamorcu", utegne biti jako zanimiva. Zvedeli smo, da se odbor mnogo trudi, da bode vspored čim mnogovrstneji. Posebno šaljivi čveterospev, za kterega so se naročile jako originalne podobe, bode gotovo provzročil mnogo smeha. Tudi pitana Martinova gos ne bode slab užitek za tistega, komur bode sreča mila, da jo dobi. Ker je ta veselica prvi javni nastop „Celjskega pevskega društva", v Celju samem, upamo da bodo celjski in zunanji rodoljubi z mnogobrojno udeležbo dokazali svoje simpatije proti temu za razvitek narodnega življenja v Celji jako važnemu društvu. (Vabilo) na ^Martinov večer", katerega priredi „Celjsko pevsko društvo", dne 17. nov. 1895, v vrtnem salonu hotela „pri zamorcu". Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina: Za člane po 20 novcev, za nečlane po 30 novcev. Za člane z rodbino 1 krona. K mnogoštevilni udeležbi uljudno vabi odbor. (Pravicoljubje glede slovensko - nemške gimnazije). V letošnjem šolskem letu otvorjenem prvem razredu tukajšne slovensko-nemške gimnazije je bilo vsprejetih 89 učencev. Ker pa se mora po predpisih vsak razred, ki šteje nad 50 učencev, razdeliti v dve vsporednici, predlagalo je to tudi šolsko vodstvo deželnemu šolskemu svetu. Pričakovati je bilo, da bo šolsko oblastvo tem raje vstreglo tej prošnji, ker je tudi na nemški gimnaziji, kjer je v prvem razredu le 67 učencev, brzojavno bila na prošnjo dovoljena vsporednica. Ker je tudi šolski nadzornik obljubil, da bo deloval zato, mislilo se je, da glede tega ne more biti nikakega zadržka Zato je' gimnfezijako vodstvo že najelo^ šolsko sobo za vsporednico in tudi oskrbelo začasnega učitelja, ki je že došel v Celje. Vse je torej oskrbljeno, toda še sedaj ni došlo dovoljenje za otvoritev vsporednice in še vedno se gnjete 87 slovenskih učencev v jedni šolski sobi, ki ima prostora le za 50 učencev. — Čuje se, da so slovenski poslanci v državnem zboru že storili za to potrebne korake, ter vso stvar pojasnili na kompetentnem mestu. — Radovedni smo, kako bo grot Badeni v tem slučaji varoval v svojem programu obljubljeno jednako pravičnost vsem narodnostim. (Celjsko nemško zdravniško društvo), čutilo je potrebo izreči svojo „nevoljo in grajo" nad tem, da so razni listi spodnje štajerski, nekatere zdravnike v Celju priporočali. Med temi ker sta upala, da bode skoraj spet kaj zaslužka, a čevljarček je pil, ker mu je potekel z zimo tudi zaslužek. No, je že tako, vsak dela po svoje. Pili so torej, in sicer, kar je povsem naravno, žganje. Vina taki junaki navadno ne čislajo. Trte rujni sok ne prija njih raskavim grlom. Tiste dni pa je bilo na svetu ravno tako, kakor je dandanes. Ko so torej pivcem zlezli vinski duhovi že v glave, začeli so se pričkati in prepirati. A kakor je pri takih prepirih navada dandanes, tako je bilo tudi za njega časa: vsak je trdil v jed-nomer svoje in nobeden ni hotel poslušati soseda, ako je ta zinil kako pametno. . . . „Smuk, molči, pravim ti, kričal je Strnad, saj ne veš kaj govoriš, nalil si se ga spet." „Saj pijem za svoj denar, če pijem. Ti še mi nisi plačal nikdar. Sicer pa se poznamo. Kje pa je pod zvonom veči pijanec, kakor si ti, ž,?" „Kaj ti boš mene imenoval pijanca, ki si sam že zapil kočo." No, sicer jo je na pol zapil že tvoj stari. In da bi se par let pozneje ne bil preselil v pekel, bi pa beračila oba, ti in stari, oče in sin. „Ka-aj rjovel je Smuk, kaaj, o mojem očetu govoriš tako ? In p, ti, ki svojega očeta niti poznal nisi. Saj so te pustili cigani v naši vasi in štvenem letu nadejati prijetnega društvenega življenja. (Nov profesor za Celje.) Na celjsko višjo gimnazijo, kjer je ravnatelj g. Končnik, pride za profesorja g. dr. Jurij Schon, ki je bil lani su-plent tukaj in kazal čudno navado, da je nekatere slovenske dijake klasificiral, kedar niso ugajali, ko so pa znali, ni zapisoval izpraševanja. Na prošnjo, da bi povedal vzroke temu, odgovoril je, da ni dolžen vsakokrat, kedar učenca izprašuje, zapisati mu vspeha. Taki so gospodje po volji gotovih višjih. Čudno je, da se ni priporočal za sedanjo službo g. dr. Schon-a pro-sitelj, ki bi tudi lahko slovenščino učil, ker zdaj baje v sedmi in osmi šoli Končnikove gimnazije nimajo več slovenskih učnih ur, ker po odhodu g. ravnatelja Zavadlala ni pripravnega učitelja. Čujemo, da so bili med prosilci za mesto podeljeno dr. Schon-u tudi iz slovenščine izprašani gospodje. Ako je to res, moralo bi bilo izbrati ministerstvo takega slovenskega profesorja, ki je ravno neobhodno potreben, ker brez njega ne more izvrševati celjska višja gimnazija svoje dolžnosti. Godijo se pač mnoge, pravičnemu opazovalcu nerazumljive reči. Najbrž ministerstvo od svojih podložnih organov ni dobilo jasnih poročil. Da bi kak Slovenec zopet prišel kot profesor v Celje, ta 'misel sama že pretresa Zindler-Končnika. Komaj sta neke odpravila, pa bi naj drugi prišli! (Res lepa olika.) V Celji živi precej doslu-ženih višjih c. kr. uradnikov in dosluženih oficirjev. Med temi jih je tudi več slovanskega pokoljenja in mišljenja. Zadnje čase, po potresu v Ljubljani, pridružil se je in naselil v Celji — dokler mu ugaja — deželne sodnije svetnik gosp. Ludovik Ravnihar. Človek bi mislil, da se mora ljudem, posebno, če so osiveli v državni službi in zavzemali tam odlično mesto, ako se naselijo v mestecu, kakor je Celje, in pustijo svoje precejšne dohodke obrtnikom in trgovcem ter hišnim posestnikom, — življenje, kar moč olepšati in osladiti, da se delajo v drugih mestih. V Celji pa, če ne trobi tak gospod v rog celjskega nemškega lističa, nimajo ž njim nobenih ozirov, kar so ravno pokazali pri gori omenjenem gospodu deželno-sodnemu svetniku. Gospod Ludovik Ravnihar je mirna duša in se je vedno izogibal vsaki politični izjavi ter poiskal ravno vsled tega družbo oficirjev, kodar se mu ni bilo bati kakega izzivanja. To pa gotovi kliki ni bilo po volji. Zasledovali so ga, kakor lovski pes zajca in iskali kdaj jim bode prilika, da ga razmrcvarijo v svojem trobilu. Ta prilika jim je bila dana s tem, da je gospod L. Ravnihar, dan pred Vsemi sveti prašal nekoga, če je res, da imajo v Celji Nemci za-se in Slovenci pa za-se pokopališče in da bi bilo to grozno, če bi sovraštvo trajalo celo po smrti. Na pojasnilo, da temu ni tako, temveč, da so Nemci hoteli imeti luksurijozno pokopališče, ka-koršno tudi imajo, okoličani Slovenci pa so bili za bolj priprosto, ker jim denarna sredstva niso dopuščala Bog ve kaj omisliti. To je gospodu svetniku zadostovalo, da je rekel: „No saj sem si mislil, da bode kaj druzega vzrok, kakor politično sovraštvo". — Celjski nemški listič pa ta pogovor lažnjivo zasuče in opisuje gospoda deželno-sodnega svetnika kot političnega hujskača in se smeli ga žaliti najobčutneje. Surovost in domišljija teh iz zaduhlih kmečkih koč vzrastlih nemšku-tarjev presega vse meje. Tak nesramnež misli, da sme po možu, ki je osivel v cesarski službi in katerega življenje je bilo gotovo za svet plodo-nosneje, kakor desetih takih nemškutarjev, otepati in ga zasramovati, kakor mu drago. Gospod L. Ravnihar je premiren in premoder in bode gotovo imel pod častjo, se s takimi ničlami prepirati in upamo, da tudi ne bode izvajal nobenih konse-kvencij, posebno, ker mu lahko zatrdimo, da obsojajo tako pisavo, ne le Slovenci in njegovi kolegi ampak tudi vse dobro in pošteno misleče meščanstvo. Tisti kliki, ki misli, da je poklicana komandirati vsakoga in ki si osmeluje biti po vsakomur, ki ima svoje prepričanje, bode kmalo odzvonilo, posebno, če bodo gospodje penzijonisti uvideli, kdo jim je prijatelj in kdo hoče biti le njih gospod in komandant. Spodnje-štajerske novice. (Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) Prestavljena sta gg. Jernej Pernat iz Št. Jurja k Veliki nedelji in Matija Škorjanc iz Vitanja v Laporje. — V začasni pokoj je zaradi bolehnosti stopil g. Karol Wenig, dosedaj kapelan v Laporjih. — Č. g. Stranjšak, dekan v Hočah, je praznoval zlato mašo. (Spremembe pri vojaški duhovščini.) Č. g. Henrik Kranjec pride z Jožefovega mesta za župnika v Gradec. Vojaški kaplan v Gradcu je 1 postal č. g. dr. Rajmund Miklavc, benediktinski duhovnik. Premeščeni so čč. gg. vojaški kaplani: dr. Luka S en j a k iz Ljubljane v Zagreb, Anton Križi k iz Gradca v Serajevo in Anton Bolkovič iz Serajeva v Zader. (Nemška metoda za šole laškega okraja.) Nemška metci* o >,„ . , :.~ža govorila. »D'>m^-vina", začela se * nova vpeljevati v šolah laškega okraja. Ta metoda je bila že prej nekoliko v navadi v nekaterih šoiabr^ takih namreč, v katerih je poskušal nemškutarski učitelj -» slovenskimi otroci nemško govoriti, kar se je res zgodilo tu in tam. Vendar je v poslednjih letih prevladala racijonelnejša (razumnejša) metoda, namreč ta, da se slovenski otroci s pomočjo svoje slovenske materinščine uče nemščine, da se jim pravila o nemškem jeziku v razumljivem materinskem jeziku pripovedujejo, da se jim tudi prevaja vse na slovenski jezik, kar se v nemščini bere, in sploh na ta način, da pri učenji nemščine učitelj ne zametuje slovenščine, ki je 1. on tudi učitelj pravilne slovenščine in 2. ker to metodo razumnejši pedagogi priporočujejo. — Vse drugače pa hočejo imeti nemški vzgojeslovci, listi nad kacerimi so ti nemški zdravniki jezni, je tudi ^Domovina", ker je v nekaterih številkah priporočala slovenskemu občinstvu nova slovenska zdravnika, ki sta se naselila v Celju, gosp. dr. H. Šukljeja in dr. A. Praunseisa. To so pravi modrijani ti celjski nemški zdravniki. Povsod so samo Nemci od pet do glave, slovenska beseda jim mrzi, kakor smo glede zobozdravnika dr. Becka v zadnji številki „Domovine" pokazali in le slovenski groš bo prišel menda vsakemu prav. Mislimo, če so ti gospodje taki Nemci, da bo njim najljubše, če jih tudi slovenski bolniki ne nadlegujejo. Če pa ti čudaki mislijo, da bo slovenski list vprašal njih, ali sme kakega pridnega slovenskega zdravnika priporočati ali ne, se pa tudi čudno motijo. Nemško zdravniško društvo celjsko je za slovenske liste deveta briga, in to kar se tam sklepa, je za nas manj kot nič. Mi bodemo priporočali, kakor smo, tiste od katerih vemo, da so res priporočila vredni, in takega priporočila sta popolnoma vredna nova slovenska zdravnika gospoda dr. A. Praunseis in dr. H. Šuklje. (Narodna čitalnica.) V nedeljo dne 10. t. m. imela je „Narodna čitalnica v Celji" svoj letošnji občni zbor. Po pozdravu predsednika prebral je tajnik zapisnik o lanskem občnem zboru, kateri se je odobril. Tajnik je na to poročal o od-borovem delovanji v preteklem letu. Iz tega poročila smo posneli, da je odbor res vse hvale vredno izpolnjeval svojo nalogo. Imel je 13 rednih sej in v njih sklepal o prireditvi zabavnih in podučnih večerov, običajnih veselic in koncertov ter dramatičnih predstav. Posebno glede slednjih zasluži odbor našo zahvalo in priznanje, ker v zadnjih letih je dramatika v čitalnici že popolnoma zaspala. — Poročilo se je s priznanjem vzelo na znanje in odobrilo. Blagajnik poročal je o gmotnem stanju čitalnice. Vzlic ogromnim stroškom letošnjih zabav in veselic ima čitalnica vendar precejšnji prebitek, ker je odbor pridobil mnogo novih udov, ki vestno plačujejo svojo mesečnino. Tudi blagajnikovo porodilo m je odo-ffpdelHo odboru abso^to^j. Pri nadaljni točki dnevnega reda (razni nasveti) stavil je g. dr. Ivan Dečko dobro utemeljeni predlog, naj občni zbor zaslužnega uda prečast. g. šolskega svetnika Ivana Krušiča imenuje častnim članom. Ta lepi predlog se je z navdušenjem jednoglasno sprejel. Potem sledila je volitev novega odbora. Z veliko večino glasov izvolili so se: predsednikom g. dr. Josip Sernec, za odbornike: gg. Mihael Vošnjak, dr. Ivan Dečko, preč. g. vikar Rančigaj, c. kr. notar Lovro Baš, dr. Josip Vrečko, dr. Juro Hrašovec, dr. Hinko Šuklje, Ivan Rebek. Za namestnike: gg. dr. Pipuš, Fr. Lončar, J. Vavken, Ivan Bovha. Slednjič sprejela in sklenila se je še resolucija, da naj novi odbor ravno tako marljivo kakor odstopivši, goji dramatiko in v to svrho kmalo sestavi poseben dramatični odsek. Ker so novi odborniki znani kot marljivi in spretni delavci, smemo se tudi v novem dru- dobre ljudi moraš zahvaliti, da nisi tedaj poginil kakor pes za plotom. . ." Tedaj pa sta se moža spoprijela ter se prav hudo mikastila, vmes pa klela in kričala, da je bilo joj! Nakrat pa je obsedel duh bojaželjnosti tudi sicer miroljubnega in boječega čevljarčka Jako-beta, in v srce se mu vseli grešno poželjenje, tudi udariti kak božji stvor po čeljusti ali pa kar naravnost po glavi, če že ni drugače. Pograbi torej veliko Strnadovo gorjačo, ki je slonela v kotu, razkorači se sred sobe, jezno za-vihti s suho svojo rokico gorjačo ter vpije: »Ljudje božji, meni se ne bližajte, sicer udarim, da se razcepi svet na tri dele. Prav gotovo udarim. . . Le ubijita se, živali pijani, le udrihajta drug po drugem, kolikor vama mogoče, a meni se naj ne bliža nikdo, sicer. . ." V kotu pa je vila roke krčmarica Mina, vzdihovala in tarnala ter klicala na pomoč vse svetnike in svetnice božje. .-. Na svetu pa je več nesreče, kakor sreče. To ve vsakdo, in kdor še tega ne vč, temu pa povem jaz sedaj, in temu bi lahko potrdil, resnico teh besed tudi čuvaj Suhov, ko Se bi tlačil ta nič vredni svet. Nesreča je namreč nanesla, da je Nace ravno v trenotku, ko je besnil najbolj boj v Mi-nini krčmi, korakal po stezi mimo gostilne. Ko pa zasliši iz sobe vpitje in ropot hiti pogledat, kaj da se godi v pivnici in ali bi ne bila nemara koristna in potrebna njegova pomoč. Ko pa je Mina zagledala čuvaja, razveselilo se ji je v poštenih prsih pošteno srce, in nada in up sta ji legala v razdvojeno in žalostno dušo. In hitela je: n Stric Suhov, ljubeznivi striček Suhov, sam Bog vas pošilja. Pomagajte, pomagajte, sicer se vsi pomorijo. In potem še gosposka kaznuje mene. Oh, jaz revica, jaz revica." In res je Nace sklenil, da hoče pomagati. Saj je bil dober človek! In tudi njegov poklic je zahteval, da pomaga ter pomiri nočne razgrajalce. Da bi si priboril veči ugled, udari z dolgim ročnikom zarjavele sulice ob tla. Na to pa začne prigovarjati Jakobetu: „Jakobi ne bodi neumen. Miruj! Odloži grčo. Saj veš, jaz sem sicer dober človek, a kedar sem v službi, tedaj ne poznam milosti. In žal bi mi bilo z£rte, če bi se ti kaj pripetilo, ker sicer nisi napačen človek in čevlje za zimo. mi narediš, kakoršnih bi še v mesti ne dobil, in jih ne bi! ... Ne bodi torej neumen!" A Jakobi ni slušal — najbrž tudi ni slišal svarilnih besed Suhovjevih. V jednomer je vihtel gorjačo ter kričal: „ Strani, ljudje božji, strani. Sicer udarim da se razcepi svet, prav gotovo udarim. Strani!" A Nace je bil v službi. In ponočnih prepirov in pretepov ni smel in ni hotel trpeti. Ker toraj opomini nič niso pomagali, bliža se oprezno Jakobetu, hoteč mu izviti grčo. A čevljarček, dasi pijan, spozna vender, da se mu bliža nekak živ stvor. Hrabro zavihti torej dolgo gorjačo in z vsklikom „Jezus križani" pade čuvaj po dolgem na ilnata tla gostilne, katera porudeči kri. Mini pa so se vsipale po suhem lici solze, debele kakor grah, in vila je roke in tarnala: „Ti pogan ti, ubil si ga, ubil. In vse nas bodo zaprli, tudi mene pošteno ženo. Ti pogan, ti pogan!" Jakobe pa se po svojem junaškem činu zvrne na staro hrastovo klop pri peči ter za-smrči. Smuk in Strnad pa sta pozabila razpor, ko sta videla teči rudečo kri. Leseno in negotovih korakov sta kretala krog Načeta ter ugibala z Mino, kako bi mu pomagali. * * * kateri se k nam iz Gradca pošiljajo. Tem pa na dobrih pravilih ni nič ležeče in ne na tem, da bi otroci to, kar po nemško izrekujejo tudi po slovensko povedati znali. Več šol laškega okraja je marveč dobilo naročilo, naj se učitelj s slovenskimi otroci kar po nemški razgovarja, če pri tem še toliko časa potrati, če otroci tudi teh pogovorov, pri katerih od začetka itak le sam učitelj, odgovarjati mora, prvotno še ne umo. — To je torej najnovejša nemška metoda. Stara: „riba Fisch, miza Tisch" je bila slaba, a bila je vsaj poštena; ta je pa več kakor turška. To je janičarska metoda, ki je sramota za 19. stoletje. (Imenovanje). Sodni pristav v Sevnici g. Albin Ogrinc, je premeščen v Kranj. — Notarski kandidat Fran Čulk v Krškem je imenovan notarjem v Cerknem na Notranjskem. (Učiteljske spremembe.) Učiteljski kandi-datinji gospici K. in M. Hiti dobili ste začasni podučiteljski mesti na Bizeljskem. Gospici M. in J. Gerbac dobili ste začasni podučiteljski mesti pri Sv. Petru pod Gorami. Gospod Anton Hofbauer, učitelj v Vitanji je imenovan uči-teljem-voditeljem na nemški jednorazrednici v Vitanji. Na novo so nameščeni gg. Albert Las-bacher za podučitelja v Veržeji, Friderik Kožuh za podučitelja v Št. Ilju, Janez Zolnir za podučitelja v Frajhamu, Friderik Zinauer pa stvo. Vsaj zdrava prava omika je tako potrebna ljudstvu, kakor vsakdanji kruh. (V Vojniku) priredi v nedeljo dne 24. nov. t. 1. društvo „Edinost" ob 4. uri popoldne pri starem Vrečerji gledališko predstavo. Igrala se bode znana in priljubljena igra „V Ljubljano jo dajmo". Pričakujejo se mili gostje od blizu in daleč. (Iz Vojnika). Naši „Nemci" denuncirajo, ovajajo. G. kapelan je zbranim 3taršem razložil jasno in glasno njih sveto dolžnost, da slovenske otroke morajo pošiljati v slovensko šolo, ker je nemogoče, da bi se v nemškej šoli naučili krščanskega nauka, ko nič ne umejo, in bi ostali torej v Božjih resnicah nevedni uboščki. Pametni starši so jih res že preupisali ali pa jih še mislijo preupisati v našo šolo. Kako je pa to ujezilo nemčurčke! Maščevali bi se radi. Pa kako? Ne enega razloga niso mogli izpodbiti. Javno niso mogli nikjer tožiti, ker ni nikakoršnega povoda in ker je gosp. kapelan govoril mirno in stvarno, kakor je velela njegova dolžnost, in ker jim tudi sicer ni dal nobenega povoda. Šli so torej, ker so britko čutili vso težo njegovih razlogov, šli so kakor učenček, ki ima slabo vest in ne upa očitno tožiti, gre tožiti skrivaj za hrbtom svojih součencev — šli so tudi naši vrli možje, ker bi se bili javno blamirali, če bi bili javno tožili, šli so skrivaj za hrbtom škofu tožit, za okrajnega pomožnega učitelja za okoliščino mariborskega okrajnega poglavarstva; gdč. A. Kautaner pa za podučit, pri D. M. v Brezji. (Spremembe pri pošti.) Poštnim asistentom so imenovani praktikanti Friderik Schrimpf za Maribor, Andrej Seskozek za Judenburg, Josip Beloglavec za Celovec, Ivan Temelj za Lipnico, Peter Lapajne za Celje, Alb. Wa-che za Lipnico, Ivan Lichtnecker za Celje, Josip Muzina za Celovec. — Premeščeni so: oficijala Josip Cop iz Pontablja in Rudolf Gori č a r iz Judenburga v Beljak ter asistenta Rudolf Hallada iz Ljubna v Radgono in Josip Strasser iz Ptuja v Judenburg. (Občni zbor) podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Laški trg in okolico bode v nedeljo dne 17. t/m. ©b 6. uri zvečer v sobi bralnega društva na Laškem z običajnim vsporedom. (V Novicerkvi pri Celji) se je dne 27. okt. vstanovilo „Kat- bralno društvo". S 1. januvar-jeni ae bodo naročili časopisi in se še sprejeli novi udi. Društveni predsednik so velč. g. kanonik in drž. posl. dr. Lav. Gregorec; blagajnik č. g. J. Selih, kaplan; knjižničar č. g. Jak. Kočevar, duh. v pok.; posel tajnika je prevzel nadučitelj g. Fr. Leskovar. Bralno sobo so g. predsednik prepustili blagodušno društvu v porabo. Iskrena hvala. Želeti bi bilo, da bi se z novim letom nekako pomladila vsa bralna društva, da bi krepko in vspešno delovala v duševno korist slov. naroda. Vsako društvo naj si pridobi kolikor mogoče veliko udov, da se tem potom razširi ogromno število dobrih časopisov med ljud- ker so vedeli, da jih na tak način ne bo mogoče prijeti za njih govorjenje, in zatožili so ko-rajžno: „Čujte, čujte, milostljivi gospod, kako so nas „hudi" naš kapelan natepli!" Korajžo imajo, korajžo, je-li? (Bakljado in serenado) napravili so na željo velecenjenega angleškega konzula G. L. Faber, Frankolčani 9. t. m. tukajšnemu mno-gozaslužnemu župniku, gosp. Blažu Dolinšek-u, v spomin 251etnega župnikovanja tukaj. Pri tej priložnosti je jubilantu izročil občinski zastop krasno diplomo častnega občanstva. Pri bakljadi bila je velika množica ljudi, ki je navdušeno pozdravljala novega častnega občana. (Bralno društvo v St. Pavlu v Savinski dolini) priredi glavno zborovanje v nedeljo dne 17. novembra s sledečim vsporedom. Pozdrav; prečitanje letnega potovanja; volitev novega odbora; vsprejemanje novih udov in prosta zabava. (Pevsko društvo v Braslovčah) bode imelo v nedeljo dne 17. novembra t. 1. ob 4. uri popoldne svoj redni občni zbor v gostilnici g. I. Vrankoviča s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav. 2. Zborovanje. 3. Vpisovanje novih udov. 4. Plačevanje letnine. 5. Volitev odbora. 6. Nasveti. Vse prijatelje petja najuljudnejše vabi odbor. (Iz Polzele se nam poroča.) V naši župniji in pa v sosednih, pački in šentandraški bila je letos večinoma dobra trgatev. Zlasti v naši župniji je „Izabela" bogato obrodila, kakor še nobeno leto ne, odkar imamo ta trs zasajen. Zlasti je imel Dominik Trglav, tukajšni posestnik, izredno trgatev, v svoji dobro urejeni gorici, v kteri je Od tiste noči, ko so Suhova prinesli ranjenega iz Minine gostilne, ni več vstal. Bolehal je. Ženi njegovi, Jerici, pa se je tedaj raztajalo srce in stregla mu je in skrbela zanj, da boljše ne more najboljša zakonska polovica. Nace pa je rad pozabil pri tej ljubeznjivosti vseh sitnostij in vseh nadlog, katere je moral pretrpeti v prejšnjih dneh od svoje Jerice. Bil je torej bolan.--— Nekega dne pa Nace srepo upre pogled v kot, kjer je predel rejen pajek umetalno svojo mrežo ter počasi in s slabim glasom pravi: „Čuj, Jerička, jaz bom umrčkal." „Oj, kaj praviš Nace! Ne boš ne umrl ne. Veš, jutri stopim k cerkvi ter ti prinesem najboljšega tobaka, onega po osem novcev zavitek. In ko boš tistega pušil boš gotovo okreval." Da je Nace grozno rad kadil, to veste vsi. Da je tudi Jerica rada vlekla svojo leseno pipico, to nam je isto tako znano. Nacetu so solze porosile shujšano lice, ko je pomislil, da na onem svetu najbrž ne bo mogel pušiti. Pravi torej z žalostnim glasom: „Ne Jerička, ne bom okreval ne. Vem umrčkal bom. Ti pa boš ostala sama brez mene, — na tem svetu. Ti ubožica ti!" In oba so posilile solze..... Drugi dan pa je šla Jerica po tobak. Natla-čila mu je polno pipo, ki je bila še skoraj nova n okovana z raznimi okraski. Nato mu jo prižge, menč: „To imaš, Nace, kadi. In videl bodeš, gotovo bode ti to pomagalo." In Nace se s pomočjo svoje boljše polovice res dvigne ter nekolikokrat krepko potegne. Nato pa pravi z otlim glasom. „Ne morem več, Jerička. Sedaj vidim, da se bliža konec. . . . Jerička, kaj boš jokala. . . Saj moramo vsi umreti, prej ali slej. . . Čuj, Jerička, skrbi pridno in z ljubeznijo za kožico Meketačo. Pridna žival! . . Zapustiti ti nimam dosti. Seveda to obrabljeno Ikočico in zaploto zemlje krog nje dobiš. . . Jerička, za poseben spomin ti pa sporočim to pipico. Tvoja je že obrabljena. Moja pa je še nova in tudi bolj „gospodska". Saj veš preteklo zimo sem jo kupil. Za pipico in cev sem dal pet grošev, za na-cevnik pa dva. No, kosten je, zato tudi dokaj drag. In to ni kar si bodi. Ti imaš še pipico stare vere, z ravno cevjo. A taka — z nacevni-kom — je bolj gospodska. Veruj mi, saj jaz vem, kako smo imeli pri vojakih. Tako torej! . . Veš, Jerička, v moji novi obleki najdeš nekoliko grošev. Plačaj gospodi za jedno sv. mašo. In če še dobil na jednem oralu nad 20 polovnjakov mo^ta. „Izabela" dasiravno precej prezirana, od nekterih razvajencev, daje vender pri umnem oskrbovanji in ugodni legi enkrat celo dvakrat večji pridelek na enakem prostoru, kakor je dalo stare baže trsje, kterega je večinoma pri nas že pokončala strupena rosa; ker so bili vinorejci predolgo „neverni Tomaži" v zadevi škropljenja z galico. „lzabela" zlasti izvrstno obrodi in najboljše dozori, ako je razpeljana v brajde ali špalire, na kterih se večkrat našteje na jednem trsu 200 do 250 grozdov. Zaradi velike množine se prodaja letos kapljica nekoliko ceneje kakor prejšnja leta, po 12—14 gld. HI., dočim smo ga prejšnja leta prodajali od 26—28 gld. HI. Kdor želi dobiti zdrave in dobre kapljice po nizki ceni naj pride v naše kraje in ne bo se kesal. (Zborovanje „Savinskega učiteljskega društva") vršilo se bode 19. novembra popoldne ob 2. uri pri J. Sadniku ob Savinskem mostu. (V Soštanji) so postavili nov železni most čez Pako. (Zdravniških mest) je zdaj več razpisanih na Štajerskem, n. pr. na Bizeljskem, Zidanem mostu in dr. Ali kaj, ko se ne oglašajo za nje prosilci! (Občni zbor) podružnice sv. Cirila in Metoda, v Konjicah vršil se je v nedeljo dne 10. t. m. Po pozdravu g. predsednika dr. J. Rudolfa spregovoril je g. kaplan Alojzij Šoba o narodni vzgoji in vzgojiteljih. Na to pa je govoril gosp. Dragotin Hribar iz Celja, kake koristi ima od prave vzgoje posameznik, narod in država in kaka mora biti šola, da se to doseže. Volil se je poprejšni odbor in vpisalo tudi nekaj novih udov. (Nova bolnišnica). Konjiški oddelek „društva rudečega križa" stavi na Prevratu blizu Konjic novo bolnišnico. Za časa vojske bodo se v to bolnico vsprejemali ranjeni vojaki, v mirnih časih pa siromaki. (Boštanjski pevci) pri Sevnici so bili priredili v nedeljo lepo pevsko zabavo. (Na Vidmu) snujejo tamburaški zbor. (Bizeljska vinoreja). Po poročiim avstrijskega vinorejskega društva je na Bizeljskem ž<-kacih 900 oral vinogradov, zasajenih z ameriškimi trtami, kateri so dali letos do 10.000 veder vina. — O trpežnosti ameriških trt pričajo nasadi na mariborski vinorejski šoli, kjer stoje in rode že 19 let stare trte te vrste, katere je bil zasadil ravnatelj Goethe. (Učiteljsko društvo za sevniški in brežki okraj) izvolilo je bivšega profesorja in šolskega nadzornika g. Mihael Zavadlala, častnim članom tega društva. (Brežke šolske razmere) postajajo od dne do dne žalostnejše. Dekliška šola nima nadučite-ljice, deška šola je zopet začasno izgubila prav dobro moč, ker nadomestuje g. Zupan bolnega nadučitelja na Zdolah. A kaj to nasproti drugi veliki skrbi? Nemška šola dela največje skrbi Slovencem in Nemcem. Prvi se jo branijo s pri- kaj preostane, kupi še dve svečiki ter jih daj gospodu, da jih prižgejo pri oltarji sv. Florijana, da varuje to vas ognja, in tako tudi celo krajino. . . In zvonijo mi naj z vsemi štirimi, — ker — ker. . ." Tedaj pa je omolknil. Obrnil se je v steno, zasopel ter izdahnil dušo. . . Tako je umiral od davna ta rod. Tako je umiral Nacetov praded, tako ded, tako oče, tako je umrl tudi Nace, lahko, brez tožbe, brez jadi-kovanja. . . Dva dni potem pa smo ga pokopali-- Bil je krasen pomladansk dan. Gozdi so že brsteli. V njih so kukale kukavice. V seči je pel slavec melodijozne svoje gostoslovke. Visoko pod modrim svodom pa je žvrgolel škrjanček, žvr-golel, žvrgolel s takimi glasovi, da se mi je tajala duša, ko sem ga poslušal. Na solnčnih bregovih pa so rivali iz zemlje svoje nežne glavice nežni zvončeki, prvi otroci mlade vesne. Na pokopališču pa so zelene vrbe žalostinke, kakor v snu zibale svoje veje. Da, pomladi je bilo, ko je umrl Nace. In pomladi je baje tako težko umreti. A vendar je moral, moral. . . Bil je prvi in zadnji naš nočni čuvaj. tožbami, ker se bojš ponemčevanja svojih slovenskih otrok, drugi imajo to skrb, kako bodo slovenske otroke lovili vanjo, da ne bi bila prazna — Tako dela la nemška metoda, ta nemška šola, ta nemška, ta ultra nemška politika, da dela pruska politika Slovencem in Nemcem skrbi, le našemu političnemu kolovodji ne, kateri še vedno preganja naše uboge učitelje. (Avstrijsko vinorejsko društvo) bode izdalo v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku knjižico o postavah, katere zadevajo novo vinorejo, osobito dobivanje brezobrestnih posojil. (V Št. Jurji na Ščavnici) bode zborovalo ljutomersko »politično gospodarsko društvo" v nedeljo dne 17. t. m. Razgovarjale se bodo zelo važne z ideve, zato je upati prav obile udeležbe. « (Nesreča). Dne 9. t. m. zvečer o priliki proščenja, ki se je vršilo drugi dan pri Sv. Lenartu nad Veliko nedeljo, so streljali tamošnji občani z možnarji. Ko je nabil Lenart Pintarč možnar in ga hotel nesti na mesto, da bi ga sprožil, pa ni pazil na smodko, ki jo je imel v ustih. Ista je pala na možnar, ki se je užgal in dotičniku del telesa popolnoma odtrgal, tako, da so se čreva in drobec videli. Komaj, da je sprejel sv. zakramente in zadnjo popotnico, par ur pozneje je umrl. Pozor pri streljanju, ker nesreča nikdar ne počiva! Šola nemškega šulferajna v Ljutomeru.) Dne 4. novembra so tukaj slovesno pričeli novo šulferajnsko šolo. Poslopje za to šolo je res lepo, navdušenje teh »Nemcev" za šolo je veliko, toda hudo pa je to, ker za šolo treba pred vsem — šolskih otrok. Teh pa ravno ni zadostno v našem okraju, kjer se tako zvano nemštvo vzdržuje le na umeten način. Zato pa mora peti občinski boben! Zato kliče ljutomerski policaj na vse pretege ljudi skupaj ter jih z bobnom prepričuje, da je nemška šulferajnska šola »tudi ofnana šola". Ne vem, če ne bo policajev glas, glas vpijočega v puščavi, ker tukajšnji slovenski domoljubi rajše pošiljajo v domačo, šolo, kjer delujejo izvrstni jičifceliiu*-splošno zadovoljnost tu-' 'išnjm stanšev. - Boben toraj tudi ne bo rešil nirr.ijbčega nemštva v Ljutomeru, zato bodo skrbeli neumorno delujoči slovenski rodoljubi, ki v lepi jedinosti in zato tudi z lepimi vspehi delujejo za probujo naroda. (Ljutomerski Čehi.) Čehe moramo posnemati vsi Slovenci, kakor to store ljutomerski Slovenpi, katere lehko po pravici prispodobljamo vrlim Češkim bratom. Vsled čvrstega delovanja ljutomerskega političnega društva so Slovenci ljutomerskega okraja tako dobro organizovani in podučeni, da že skoro vsak kmet zna razločevati svojega političnega sovražnika od političnega prijatelja in da se dejansko izpeljuje. — Ravnaje se po geslu: »Svoji k svojim" ne gre ljutomerski Slovenec več v prodajalnico, v gostilnico ali rokodelsko delavnico politično mu sovražnega Nemca ali nemškutarja, marveč privošči vselej Čevljarčka Jakob(5ta Križana pa so odgnali orožniki že pred smrtjo Nacetovo, ker je tega le težko ranil. In dasi je pri sodniji zatrjeval na svojo dušo in večno zveličanje, da naredi »pre-milostljivemu, prepravičnemu, preučenemu in preblagemu" gospodu sodniku troje parov čev-Ijičkov brezplačno če ga ne obsodijo, mu vender vse to nič ni pomagalo in mu ni. Moral je presedeti nekoliko mesecev. Drugi dan po pogrebu pa je prišla Jera k gospodu župniku. — Takrat je pasel ovčice pri sv. Tomažu, ovčice, gospod Anton, še mlad gospod. — In odvezala je vozelj na oglu velike rute ter naštela na lesketajočo se mizo denar za dve maši in dve sveči. Potem pa je potegnila z ruto po lici ter zaplakala: »Kako je bil dober in vender je moral umreti. Oh, jaz nesrečna reva." In spet je brisala z ruto debele solze, ki so se ji vsipale po lici. Taka je namreč navada. Tako je dandanes, tako je bilo njega dni. zaslužek le slovenskemu obrtniku. Tako je prav! »Trd bodi, mož jeklen!" (Nove šolske stavbe.) V mariborskem šolskem okraju so se v tekočem letu postavila 3 nova šolska poslopja, in sicer v Rušah in pri Sv. Marjeti ob Pesnici štirirazrednici; v Hočah pa trirazrednica. Poslopje pri Sv. Marjeti se je 4. t. m. blagoslovilo in slovesno otvorilo. V Hočah se je zgodilo to v nedeljo 19. t. m, v Rušah se bode pa še le prihodnjo pomlad. Druge slovenske novice. (Deputacija ljubljanskega občinskega sveta), župan Grasselli, podžupan dr. vitez Blei-weis in občinski svetnik Ivan Hribar se je v pondeljek poklonila cesarju in mu izrekla zahvalo za dobrote, izkazane mestu po potresni katastrofi. Cesar je deputacijo jako milostno vsprejel in rekel, da ga je zelo razveselil sklep občnega sveta, postaviti spominek, radi njegovega obiska, ker zmatra to kot dokaz hvaležnosti in zvestobe ljubljanskega prebivalstva njegovi osebi. Cesar je potem, govoreč s člani deputacije, povpraševal po stavbenih in drugih razmerah v Ljubljani in končno obljubil storiti za zvesto Ljubljano, karkoli bo mogoče. Deputacija se je poklonila tudi ministerskemu predsedniku grofu Badeniju in ministrom vitezu Bilinskemu, baronu Glancu in grofu Gleispachu. (Dijaško-podporno društvo »Radogoj") ima jutri v Ljubljani, v »Narodnem domu" svoj občni zbor ob 6. uri zvečer. (Nesrečna Ljubljana) je nedavno v zahvalo imenovala za častne meščane več odličnih oseb (štajerske ganamestnika Baquehema, kot bivšega ministra, barona Heina, grofa Harracha, barona Schwegla. dvornega svetnika Šuklje-ta), ki so si pridobile veliko zaslug, da so bile mestu naklonjene potrebne države denarne podpore in došli darovi iz privatnih dunajskih rok. Postavila Ibode spomenik tudi presvetlemu cesarju, da je bil obiskal nesrečno mesto. Vsled hudih potresov je bilo pri mestni upravi toliko dela, da ga mestni uradniki niso mogli zmagovati; zato je velika nevolja nastala na župana in nasprotno od strani župana na svetovalce. Mestni zbor se pa vedno še zeld trudi z nasveti, kako bi dobila Ljubljana novih denarnih sredstev, da bode kos preveliki nalogi, razrušeno mesto zopet urediti, in to boljše in lepše urediti kakor do sedaj. (»Društvo za zgradbo učiteljskega kon-vikta v Ljubljani") obrača se do vseh prijateljev slovenskega učiteljstva z uljudno prošnjo, da ga pri njegovem podjetji, kolikor mogoče gmotno podpirajo s tem: da pristopijo k društvu kot a) pokrovitelji (posameznik, društvo, občina) s 100 gld. v jednem — štirih letih, b) ustanovniki s 5 gld. vsako leto, c) podporniki s kakoršnim koli darilom. (Kranjska (nemška) hranilnica) v Ljubljani je praznovala 751etnico in pri tej priliki darovala in obečala darovati v spomin bodoče Župnik pogleda skozi okno. Kakor bi ga neprijetno dirnile Jerine besede, pravi nekamo trdo: »Kaj plakate? vsi moramo umreti. . . In pravite, da ste nesrečni! Kaj pa je naša sreča? In kaj je človek ? Dim nad streho, ki se izgublja v neizmerni, nočni nič, rosa na travi, katera izgine o prvih jutrajnih solnčnih žarkih, listje, ki odpada v svojem času. . ." A kakor bi se kesal, da je tako govoril s to priprosto, kmečko ženico pravi z mehkejšim in blažjim glasom: »Sicer pa se tolažite. Kar Bog stori, je dobro!" Žena plakaje odide. . . . Župnik pa zamišljeno gleda v daljavo, tje v sinje gore, in duh mu plava daleč — daleč — daleč — in porajajo se mu podobe iz prošlih dnij, in duša mu sanja krasen sen, sfen poln upov in nad, poln bliščečih, mamečih slik-- V očesu mu zaleskeče solza. . . To je le s6n. ----- Kdo je bil v tem trenotku bolj nesrečen, Jera ali gospod Anton?--- Oh, to naše življenje! . . . cesarjeve petdesetletnice velike svote, toda največ le za nemške zavode. Dala je tudi nekaj za cerkve in za druge obče koristne naprave. Za slovenske zavode pa ona nima novcev. (Iz Kostanjevice) se nam poroča, da se je ondotni nadučitelj, g. L. Abram, te dni poslovil od tega kraja preselivši se v Senožeče. G. Abram je bil dober učitelj, značajen narodnjak, dober svetovalec v vseh zadevah, posebno v kmetijskih, in odkritosrčen mož. Vse ga je rado imelo; le nemškutarji ne, in tisti, kateri bi to stranko še radi oživeli. (Korist posojilnice.) V krškem sodnijskem okraji je na leto le kacih 5 izvršilnih zemljiških prodaj ali še toliko ne. Posojilnica namreč reši povsodi, kjer je količkaj še kaj rešiti mogoče, da ne pride brez skrajne sile na boben. (Pridvižni zemljevid) — (Reliefkarte) krške okolice je na ogled v krški šoli; izdelal ga je bivši leskovški učitelj, g. F. Ivanec. (Potreba meščanske šole v Idriji) je že zdavno pripoznana, a nihče se ne gane, da bi temu po velikosti drugemu kranjskemu mestu pripomogel do take učilnice. (Petindvajsetletnica.) Gospod Anton vitez Klodič, deželni šolski nadzornik za Primorsko, praznoval je t. m. petindvajsetletnico svojega nadzorstva. Goriški učitelji so mu poklonili lep album. K temu zelo redkemu slučaju čestitamo iskreno vrlemu šolniku, dobremu rodoljubu in pisatelju slovenskemu, ki je nekaj časa vodil tudi štaj. šolstvo, ko je bil dež. š. nadzornik za Štajersko (Skrbimo za Prekmurce in beneške Slovence!) Teh Slovencev je še skoro 100.000, pa se jim silno slabo godi; prvi imajo le madjarske, drugi pa italijanske šole. Prekmurcem pošiljajo madjarske duhovnike, Rezijancem pa furlanske; poslednjim imenuje Jaška vlada tudi laške župane. Ker se število udov družbe sv. Mohorja v teh krajih vedno krči, zato skrbimo, da tem zapuščenim Slovencem ne bode primanjkovalo slovenskih knjig. Pošiljajmo jim slovenske knjige! (Razpis službe.) Na naši deški šoli s pravico javnosti v Trstu se razpisuje služba učitelja-voditelja z 800 gld. letne plače. Postavno vpre-meljene prošnje naj se do 20. novembra 1.1. do-pošiljajo: »Vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 28. oktobra 1895. (Podporno društvo za slovenske visoko, šolce na Dunaju) prejelo je poslednji čas raznih darov; tako so na Dunaju darovali: Gospa Marija dr. Primožičeva, prof. soproga 5 gld.; g. Jos. Stritar, c. kr. prof. 10 gld.; g. Franc Lastavec, vzgojevatelj 5 gld.; g. dr. Karol Štrekelj, c. k. vseučiliščni docent, 3 gld.; g. dr. Matija Murko, c. in kr. uradnik v ministerstvu zvunajnih zadev itd. 3 gld.; g. Adolf Sluga, generalni inšpektor zav. družbe »Anker" 3 gld.; g. Jakob Brat-kovič, c. k. prof. v p. 3 gld.; g. dr. Janko Hočevar, not. kand. 10 gld.; g. F. Pečnik, magister c. k. bolnice ss. Elizabetink 3 gld. Iz Kamnika je poslal tamošnji rodoljub g. dr. Karol Schmidin-ger, c. k. notar 13 gld., katere so darovali: g. dr. Karol Schmidinger 10 gld.; g. Jos. Močnik, lekarnar in župan 2 gld.; g. Martin Novak, c. k. poštar 1 gld.; g. Anton Turnšek, župan itd. v M. Nazaretu v Savinjski dolini je potujoč v Prago po g. J. Pukl-u društvu podaril 5 gld. Iz Novega mesta je poslal g. Aleks. Šešek, pravnik na Dunaju 16 gld. 50 kr. Te so darovali: Vč. g. Ant. Jarc, bogoslovec 1 gld.; Andrej Krajec, duh. pomočnik v Šmihelu 1 gld.; g. Ana Mayr, opra-viteljica 50 nove.; g. A. Pavser, ml. trgovec 1 gld.; g. K. Rosman, gostilničar 50 nove.; g. Val. Oblak, st. trgovec 50 nove.; g. Rih. Dolenc, šol. vodja na Grmu 50 nove.; g. dr. J. Gerdešič, predsednik c. k. okr. sodišča 3 gld.; g. dr. K. Gestrin, c. k. okr. sod. svetnik 1 gld.; g. Ivan Trdina, profesor v p. 50 nove.; g. Ivan Tomažič, c. k. poštni asistent 1 gld.; g. Jos. Paula, kapelnik 1 gld.; gospa Antonija Tuček, gostilničarka 50 nove.; vč. g. Fr. Povše, kanonik 1 gld.; g. Emil Rizzoli, c. k. sodn. pristav 1 gld.; g. Valentin Zavrl, učitelj v Stopičah 50 nove.; vč. g. Anton Peterlin, župnik v Šmihelu 50 nove.; g. A. Oblak, ml. trgovec 50 novč.; vč. g. Ladislav Hrovat, c. k. profesor v p. 1 gld. Slednji je daroval g. Emil Orožen, c. k. notar v Trebnjem 5 gld. Iskrena bodi hvala vsim požrtovalnim darovalkam in darovalcem! Nadalje darove sprejema vč. g. dr. Fr. Sedej, c. in k. dvorni kaplan, ravnatelj v Augu-štineju, Dunaj L Augustinerstrasse 7, kot društveni blagajnik. Druge avstrijske novice. (Državni zbor) razpravlja v odseku že proračun. V celi zbornici je bila sprejeta postava o tem, da imajo v zemljiških knjigah prednost tista posojila, katera se vzamejo za izboljšanje zemljišč. — Pogovor je bil o potrebi, da se skliče velika seja v posvetovanje kmetijskih razmer. — Veliko časa se je potratilo, ker se je o tem razgovarjalo. da ni bil dr. Lueger potrjen županom dunajskega mesta. — Konservativna stranka z grofom Hohenwartom se od sedanje vlade nekako oddaljuje; liberalci bi se jej radi približevali, ali pa vlada liberalcem. (Novo ministerstvo) se kaže zel<5 odločno; to se je posebno videlo, ko ni bilo dr. Luegerja potrdilo. S tem je vstreglo Madjarom in liberalnim Nemcem, sebi pa stanje prej ko ne otežilo. (Dr. K. Lueger) ni bil potrjen za župana dunajskega mesta. Vsled tega je velika nevolja pri tistih raznih strankah, katere se kolikor toliko vjemajo z Luegerjevo stranko, namreč konservativna, mladočeška in osobito protižidovska in nemško-nacijonalna stranka. V sredo je bila nova volitev, izvoljen je bil zopet dr. Lueger županom. Komisar je zopet razpustil mestni zastop. (Veljavnost bankovcev po 1 gld, dvajsetic in četrtakov.) Čeravno se ne nahaja v Avstriji dosti bankovcev po 1 gld. več, opozarjamo danes, da imajo ti bankovci v privatnih plačilih do konca t. 1. še veljavo. Od 1. januv. 1896. 1. do zadnjega junija bodo se bankovci te vrste samo še pri c. kr. kasah jemali. Dvajsetice in četrtaki, kateri so že leta 1894 zgubili veljavo, se bodo jemali do konca leta 1895 še pri c. kr. kasah. (Poljskim ministrom) bode imenovan dr. Rittner, bivši voditelj naučnega ministerstva. (Spomenik slovenskemu učenjaku) Pod arkadami dunajskega vseučilišča se je postavil doprsni kip pokojnega vseučiliškega profesorja, slovečega fizika Josipa Štefana. Kakor znano, je bil pokojni Štefan rodom koroški Slovenec in je v mlajših letih tudi rad kaj spisal v slovenskem jeziku. Kip, kateri se mu je postavil v vseuči-liški palači, je izklesan iz belega marmorja in je v naravni velikosti. (Odbor avstrijskih škofov) se snide na Dunaju dr;e 19. nov. Predsedoval bode praški kardinal grof Schonborn, in bode med drugim sklepno posvetovanje o novem katekizmu, ki izide na leto. (Na hrvatsko vseučilišče) so sprejeli tudi 5 žensk kot izredne slušateljice, namreč 5 učiteljic zagrebškega ženskega liceja. (Češko.) Pričel se je boj zastran deželno-zborskih volitev in sicer ne med Mladočehi in Staročehi, temveč med plemstvom. Konservativni del češkega plemstva se ni hotel poganjati z ustavovernimi plemenitaši ter je postavil prek in prek svoje kandidate. Za Čehe je to ugodno, zlasti ker se kaže, da se bodo češke stranke sprijaznile. Da bi se le tudi slovenske stranke na Kranjskem! (Galicija.) Malorusi te pokrajine so razglasili poziv na narodni shod v dan 15. t. m. v Levovu. Razgovarjati se žele o letošnjih deželno-zborskih volitvah, pri katerih se je tako krivično postopalo, da se hočejo pritožiti naravnost pri cesarju. (V Sileziji) smejo otroci obiskovati bližnje pruske šole. No, to bodo dobri Avstrijci, ti otroci! Ogled po širnem svetu. (Bolgarsko.) Sobranje pravi v adresi na prestolni govor, da se veseli blagohotenja ruskega carja nasproti bolgarski deputaciji, in da se nadeja, da se povrnejo dobri odnošaji med Bolgarsko in njenimi osvoboditelji. Mladi kneževič bode izrejen baje v pravoslavni veri Bolgarov. (V Turčiji) hudo vre; sultan prebira ministre; povsod so vstaje; kristijane preganjajo. Rusija je že menda Turkom dala razumeti, da bode posegla vmes, ako ne bode kmalo miru in reda. (Italija v Afriki.) Italijanskemu ministerstvu dela afričanska naselbina veliko skrbi. G. Crispi potrebuje zopet 12 milijonov za svojo kolonijalno politiko; drugi ministri pa menijo, da kjer ni, bi ne mogla vzeti niti gospa Lina. Dopisi. Iz Črne ali Ptujske gore. — Gospod urednik! Iz našega kraja še gotovo niste nič slišali. Tudi jaz še nisem čital skoro popolnoma nič od naše Črne gore v Vašem cenjenem listu. Blagovolite torej sprejeti tudi iz našega kraja nekaj poročila! Ako se napotiš iz starodavnega Ptuja proti jugo-zahodu, tedaj dospeš v dobrih dveh urah na Črno ali Ptujsko goro. Že od daleč zagledaš na prijaznem hribčeku starodavno romarsko cerkev, ki pod imenom »Mati božja na Gori" slovi daleč okrog. Ni naš namen, govoriti na mestu o lepi legi našega trga, tudi ne o njega preteklosti, kajti o tem nam poroča letošnji „Dom in Svet", ampak namen našim vrsticam je, da nekoliko seznanimo cenjene čitatelje domovine" o našem narodnem življenju. Oglejmo si najprvo naše »lepe" napise! Morda ste že bili gosp. urednik kedaj na Gori; gotovo ste si mislili, da ste kje na Pruskem. Že predno kreneš iz ptujske okrajne ceste na občinsko, zbode te tisti »Gasthaus & FJeisch-hauerei" neprijetno v oči. Že lansko leto, ko sta nam vrla naša poslanca gospoda dr. Gregorec in dr. Jurtela poročala o svojem delovanju v državnem in deželnemu zboru, skazali smo temu „slavnemu" napisu visoko čast, da smo ga nadomestili, žal, da le za nekaj dni, z drugim, mnogo lepšim, na katerem se je čital slovenski pozdrav našima gospodoma poslancema. A gospa .....itsch je še vender dandanašnji, kljubu vsem lepim in prekoristnim naukom, katere smo takrat slišali iz ust naših gospodov poslancev v njenih prostorih, odločno druzega mišljenja, ker sicer bi po mojih mislih, gotovo že razveselila občinstvo z lepim slovenskim napisom. Žal, da nam naše želje, katere smo gojili že takrat, nikakor neče izpolniti. Oh, da bi hotela posnemati svojega soseda, katerega hišo diči lep slovenski napis. Podajmo se v trg! A tukaj zopet užali naše oko ta preklicana »Gemischtwarenhand-lunga". A temu gospodu trgovcu že radi tega ne smemo toliko zameriti, ker je rojen res Nemec, dasi bi mu svetovali, naj bi ga izpremenil v slovenskega, saj ga podpiramo le Slovenci; prave Nemce lahko seštejemo pri nas na prste ene roke; vsaj jaz jih nisem mogel več našteti. Smelo trdim, da bi bil ta Prusak že zdavna odnesel pete mej svoje brate, ko bi se ravnali po našem lepem geslu »Svoji k svojim", želeti je, da bi posnemali v večjem številu našega g. župnika, ki ga ne podpirajo niti z vinarjem. Saj imamo v bližnjem Majšbergu narodnega trgovca, ki zasluži v resnici več zaupanja in podpore. Podpirajmo rajši njega, kakor našega Prusaka, ki niti slovenski prav ne zna. Gotovo bi temu gospodu že zdavna odklenknilo pri nas, ko bi se ravnali po prej omenjenim geslu. Zatorej »Svoji k svojim" na dan! A napotimo se dalje po trgu! Morda še kaj iztaknemo. Ga že imamo zopet en »Gasthaus", a poleg tega še popolnoma v nemškem duhu pisano ime, da si pove na prvi pogled tudi nam, ki nismo jezikoslovci, da je pristno slovenskega debla. Ali kaj hočemo, ko pa nič ne pomagajo vsa prigovarjanja. Navadno se nam odgovori: „G'schaft ist G'scbaft!" Bodisi! A vprašam vas, dragi častilci nemških napisov, ni li sramota za naš trg, da ga krasi!! toliko nemških napisov? Žalostno za našo Goro! Povsod se drami naše ljudstvo iz narodnega upanja, po drugih trgih in vaseh širi se narodna prebujenost, le mi smo še do zdaj bili narodni zaspanci, in to ne samo pri nas, ampak z majhnimi izjemami i drugi kraji na Dravskem polji. Marljivo se že snujejo povsod za narod prekoristna bralna društva, a mi smo ga dosedaj imeli še samo na papirju. Slišal sem, da se je baje že letos v Veliki noči nameravala vršiti ustanovna veselica, a radi bolezni g. župnika je morala izostati. Zdaj pa ni več sluha ne duha o toli potrebnem podjetju. G. župnik se sicer zelo trudijo, a žal, podpore jim manjka. Ko bi jih vsak po svoji moči in zmožnosti podpiral, gotovo bi imeli bralno društvo tudi že v resnici, a ne tako, da zanj še malokateri ve. Edino kar se tiče naše družbe sv. Mohorja, smemo trditi, da smo zlasti v zadnjih letih napredovali. Leta 1889. je bilo pri nas 39, 1. 1890. 46, 1. 1891. 44, 1. 1892. zopet 46, 1. 1893. celo 68 Mohorjancev, a že v nastopnem letu se je število skrčilo na 46. Letošnji koledar se ponaša s številom 87, za kar gre hvala zopet gospod župniku, ki so nam z vnetimi besedami priporočali družbo in njen blagi namen. Njihov trud pa tudi ni bil glas vpijočega v puščavi, zakaj odzvalo se nas je omenjeno število. Tudi letos se nadjamo enacega, morda celo večjega števila. Naš g. župnik so zelo delaven mož, in zaslužijo, da bi jih v njihovih podjetjih podpirali, kolikor je to v naših močeh. Pa ne tako, kakor zadnjič pri občinskih volitvah, ko je doletela našega g. poštarja, ki noče biti naše krvi, odborniška čast. A ta mož se sramuje, da ga je rodila slovenska mati. To ni prav! Vsak zaveden kmet, ki sedi v občinskem odboru, bi moral proti takemu početju odločno protestirati, če mu je narodna prebujenost naše občine le količkaj pri srcu. Mar se to pravi napredovati? Če bomo tako postopali, za Boga, kam pa pridemo? Ali se ne pravi to samega sebe smešiti, zaničevati? Vam ni znano, da — „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti". Po mojih mislih bi imenovanega gospoda gotovo lahko nadomestil kak posestnik, ki se ne sramuje in ne zaničuje svojega materinega jezika. Vojeviti Črnogorci doli ob turški meji imajo svoj pregovor: „Malo nas je, pa junaki smo vsi, kar nas je". Kedaj bomo pa mi lahko tako djali ž njimi, če se kmalu ne preobrne? Da bi temu kmalu bilo tako, iz srca želi Vaš Črnogorac. Od Mure. Članek »Slovenska mlačnost in nemška odločnost v Laškem trgu" daje mi povod sledečim vrsticam. Proti Vc —^u tega članka se poživljajo slovensko-štajerska gasilna društva, naj ustanovijo „Zavezo", za uzor se jim je stavila, »Okrajna zveza ljutomerskih gasilnTTi čTrru-štev". Da! ta zveza je bila s tem namenom ustanovljena, naj bi se iz nje izcimila spodnje štajerska zveza. Žalibog se na večkratne pozive po časnikih: naj bi se začelo razpravljati o ustanovitvi spodnještajerske »Zveze" ni oglasilo nobeno ostalo slovensko gasilno društvo ma Spodnjem Štajerju, da, mi niti tukaj ne vemo, je-li je v obče razen nas tukaj, še kaj društev s slovenskim poveljništvom. Trebalo bi pač, da se mejsebojno bolje poznamo. »Zveza" prostov. gasilnih društev v pol. okraji Ljutomer sestoji iz 9 društev in šicer r Cven iz 44 udi, Knčovci iz 24, Lukavci iz 18, Ključarovci z 20, Pristava iz 22, Iljaševci iz 14, Cezanjevci iz 28, Logarovci iz 18 in Bučečovci iz 16 udi. Dne 13. oktobra se je vršil v Lukavcih okrajni gasilni zbor. Mej drugim se je tudi sklenilo, naj se ustvori posebna zvezna godba. Ob tej priliki je imelo lu-kavško gasilno društvo glavno vajo, kakor to velevajo pravila. Pokazalo se je, da je to društvo dobro izvežbano za svoj posel. Po dovršenem gasilskem zboru so nam priredile žene lukavških gasilcev okusno večerjo, pri kateri se je slišala marsikatera krepka in navdušena beseda v razvoj in prospeh slovenskega gasilstva. Da pa so se naša društva tako razvila, trebalo je veliko osobne požrtvovalnosti se strani gasilcev, kakor tudi drugih rodoljubov, kajti večina teh društev še dozdaj iz deželnega gasilskega zaklada ni dobilo nobene podpore. Največ je pač pomogla slavna posojilnica ljutomerska, katera je vse,m navedenim društvom podelila znatne podpore v- Marij acelj ski liker 1 steklenica stane 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tacate steklenic 4 gld. 80 kr. Dobiva se S v Ljubljani, zraven rotovža in se vsak dan s prvo pošto razpošilja. ISTaclalje za želodec : Kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucate 4 gld. 80 kr. Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zabasanji, skaženem želodci. — Skatulja 21 kr., jeden zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr. (136) 10-4 vmmmmmmmmmc TJniv. med. dr. Anton Sehwab, bivši sekundarni zdravnik g. dr. E. Šlajmerja na kirurg, oddelku deželne bolnice v Ljubljani, bivši volontaire, oziroma operateur g. prof. barona Rokitanskega na kliniki za porodništvo in ženske bolezni, na graškem vseučilišči in c. in kr. rezervni vojaški zdravnik, si usoja najuljudneje naznaniti, da se je naselil koti praktiški zdravnik v St. Pavlu pri Preboldu v Savinjski dolini. Št. Pavel, 15. nov. 1895. (210) 2—1 Matevž SinkoYic umetni in portalni mizar v Celji, Gosposka ulica, št. 25 priporoča se za izvršitev vsakovrstnih umetnih mizarskih del, po (187) zmernih cenah. 8—4 Delo solidno, ukusno ter trajno. = ,Svoji In svojim ic = : VJSTi ; = 4 i i trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja v Celji priporoča gospodom trgovcem in prodajalcem svojo Veliko zalogo vsakovrstnega papirja za pisarne, pisma, risanje in zavijanje, raznovrstno barvanega, svilnatega (za cvetlice), za vezanje knjig itd., zalogo raznih Nežiderskih zvezkov, Hardtmuthovih svinčnikov in angleških peres po originalnih cenah tovarniških ; dalje priporoča zavitke za pisma raznih velikosti in barv, I peresnike, črnilo, tablice, črtalnik-}, brisalke, P>°. krede, gobice, pušice in škatlje za peresnike, torbice, knjižice za beležke, trgovske knjige, pečatni vosek itd. po najnižjih cenah Posebno lep izber papirja in zavitkov v mapah in elegantnih škatljah. Najbolje strune za citre, gosli in kitare. Velik izber albumov za fotografije in spomenice, map za pisma in papirje, tintnikov, okvirov za fotografije, listnic itd. po nizkih. cenah. Šolske in molitvene knjige še poseben popust. z izredno svetlobno jako-stjo, kakor tudi od pripro-stih do najjasnejših namiznih in visečih svetilnic po najnižjih cenah. Priporoča se tudi za vsakovrstna steklarska dela. pri novih, stavbah, in vsprejema vse v njegovo stroko spadajoče poprave ter jih izvršuje solidno, točno in ceno. (200) 5—3 dhiton Ko lene trgovec v Celji kupuje vsake vrste deželne pridelke, kakor: fižol, suhe gobe, divji in pravi kostanj itd. itd. Kakor tudi fino namizno sadje, breskve, hruške, jabolke itd. itd. vse po najvišjih cenah. (179) 9—5 s* vs* VČ<- i^i ~tz< >?-< >->< Josip Koženy narodni krznar v Celji Graška ulica (Grazer-Strasse) št 4 priporoča se slavnemu narodnemu občinstvu na deželi in velečastiti duhovščini i. t. d., za napravo vsih krznarskih del, kakor: kožuhovine, raznih čepic, mufov i. t. d. po najnižjih cenah. Tudi vsa popravila' zvršim točno, solidno in ceno, (Opomba uredništva.) Ker so naši nasprotniki razglasili drugega krznarja za svojega in ga kot tacega priporočajo, je naša posebna dolžnost podpirati tega, ker ga hočejo uničiti oni. Poskusimo se, kdo bode zmagal! (183) 9—5