PROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV.—NO. 735.	CHICAGO, ILL., 13. oktobra (October 13th), 1921.	LETO—VOL. XVI.
Upravniitvo (Office) 863» WEST 26th ST.. CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864.
■ ■	~	iiii= ^f^+'ii	==--i i	i
VAŽNI PROBLEMI IN DELAVSTVO V POLITIKI.
Konferenca za omejitev brezposelnosti, ki je zborovala v Washingtonu, je ostala samo konferenca. U-deležili so se je velebankirji, industrijalci, trgovski tajnik Hoover, Gompers in število drugih unijskih voditeljev, poselil jo je predsednik Harding in ji dal nekaj lepih nasvetov, ampak dežela ima še vedno okoli {,000,000 brezposelnih, za katere ni dela in za mnoge iudi jela ni več. Posamezna mesta že odpirajo ljudske kuhinje za prehranjevanje ljudi, ki so vsled dolge brezposelnosti porinjeni popolnoma na cesto v mraz in pomanjkanje.
Na konferenci je bilo zastopano delo in kapital in kapital je prevladoval, kajti ta je, ki vlada. In konferenca je podala nekaj nasvetov; enega, ki ga najbolj naglasa, je ta, da je potrebno splošno znižanje plač. Tako zna kapital izrabiti vsako priložnost za svojo propagando in to z uspehom. Druga priporočila so nasveti mestom, okrajem in posameznim državam, naj prično z raznimi javnimi deli, kot z gradnjo cest, mostov, kopanjem kanalov, predorov in podobnimi javnimi deli. Kapital torej priporoča znižanje plač za delavstvo v svojih obratih. Toda dela brezposelnim to zimo še ne misli dati in morda tudi ne prihodnjo pomlad. Vse, kar hoče, je povečanje produkcije od strani teh delavcev, ki so vposljeni in pa znižanje plač, da bo dvakrat na dobičku. Občine, okraji in države pa naj z javnimi deli skrbe za brezposelne. Prej ali slej morajo biti tudi ta dela izvršena, torej zakaj ne že sedaj? In razun tega plačajo te stroške vsi sta-novniki in davki v tej deželi niso razdeljeni sorazmerno z dohodki, kajti masa ljudstva je proporčno bolj obdavčena, kakor pa veliki kapital. |\.v V nobeni deželi ni brezposelnost tako obsežna, kakor v Zedinjenih državah. Anglija ima ta problem; ima ga Francija, Italija, Belgija in druge dežele, in kakorkoli je zanje težak, mu vendar posvečajo več pažnje in skrbe, da se brezposelnim pomaga kolikor je pač mogoče v deželah, v katerih je gospodarska kriza še vse hujša kakor tukaj, kjer je vsega v izobilju. Ampak v evropskih deželah se delavstvo tudi bolj briga za svoje strokovne organizacije, za socialistično gibanje in za politiko. V Ameriki je še silno malo takih delavcev, ki znajo misliti; ogromna večina je takih, ki se zanimajo le za športne vesti, za rokoborbe in žogometne igre. Poslušajte jih, ko se razgovarjajo. Vse profesijonalne pretepače poznajo, kakor da so si osebni prijatelji. Profesijonalni igralci žogometa (base ball) so jim poznani bolj kot pa župan domačega mesta ali kdorkoli tistih, ki so na odgovornih mestih.
Kadar so taki ljudje ob delo, tedaj se seveda jeze : — na inozemce. Semintja se togote tudi na kapitaliste, ne zato, ker so kapitalisti, ampak zato, ker so ravno njih odslovili. Zakaj ne katere druge?
V	kongresu kujejo nove davčne zakone. Industrijalci se pritožujejo, da so sedanja davčna bremena zanje pretežka. Ampak država mora imeti denar za svoje izdatke, ki so ogromni. Jemlje ga v obliki davkov in carine, toda njen glavni dohodek so davki. Kapitalisti pripovedujejo, da visoki davki škodujejo industriji, ki pod takimi bremeni mora hirati. Pa zahtevajo znižanje davkov in znižanje plač delavcem. Dvakratno znižanje! Pa to še ni vse. Da jim tuji kapitalizem ne bi mogel konkurirati v mejah te dežele, zahtevajo še visok carinski zid. Zelo interesantno, če se pomisli, kako vztrajno je kapital na delu za varovanje svojih interesov in za nadaljne agresije. Zase vse; za ljudstvo nič. In tako se bo zgodilo, da bo breme davkov preloženo še bolj na pleča ljudstva, da se bodo plače nižale in življenske razmere v najbogatejši deželi na svetu slabšale.
V	Washingtonu se pripravljajo na konferenco za omejitev oboroževanja. Nekateri jo imenujejo razoro-žitveno konferenco, kar pa ne bo; nobena izmed vlad, ki bodo zastopane na tej konferenci meseca novembra, ne misli na razorožitev. Govorilo se bo navidezno le o omejitvi oboroževanja na suhem in na vodi, v prvi vrsti na vodi. Ali resnični namen konference je najti nekak sporazum za izkoriščanje dežel, ki niso dovolj močne, da se branijo tujih pijavk. Gre se za Kitajsko, za Mandžurijo, za Sibirijo, Kamčatko, Šantung in druge kraje, ki spadajo pod točko: vprašanja daljnega vzhoda.
Kdo v Zedinjenih državah se briga za to konferenco? Nihče, razun par senatorjev in pa nekaterih navdušenih pacifistov.
Mnogotera vprašanja imamo, ki se tičejo vsega ljudstva, ki so v prvi vrsti važna za delavski razred. Toda delavstvo se ne briga za politkio, ne briga se za delovanje zastopnikov v kongresu; delavstvo je sploh indiferentno; ne samo ameriški del delavstva: tudi delavstvo drugih narodnosti ni bolje.
Kakor je mogla ta republika vposliti vse svoje energije v vojni proti Nemčiji, tako bi jih lahko sedaj za odpravo brezposelnosti. Niti od daleč ne bi bilo treba za ta cilj toliko truda in ne tolikih gmotnih žrtev ki bi sploh ne bile žrtve, kajti denar, porabljen v ta namen, bi pomenil investicije, ki bi koristile vsemu ljudstvu. Toda sedaj ne gre za vojno ampak za pomoč delavstvu, ki je izpostavljeno bedi. Kdo bi se brigal za delavstvo! Saj je napram svojim tovarišem indife-renten celo tisti del delavstva, ki je še vposljen in se ne briga za tiste, ki pohajajo po ulicah od tovarne do tovarne, od rova do rova, dan za dnem in mesec za mesecem.
Družbo je gnila; družabni sistem je krivičen; vse to, pravimo, vemo, pa kritiziramo in napadamo družbo in sistem. Pozabljamo pa, da je na svetu ta-
ko, kakor večina ljudstva zasluži da je. Sistem je pač tak, za kakršnega je ljudstvQ zrelo. Ako bi bilo vredno boljšega, bi si ga znalo popraviti, izpremeniti, izpopolniti.
V političnem življenju sedanjega časa stoje po vsem civiliziranem svetu parlamenti v ospredju in igra parlamentarizem še vedno najvažnejšo vlogo. Brez natančnega poznavanja parlamentarnih institucij ostane človek vsled tega pravi tujec v politiki. Tudi o svojem lastnem položaju v družbi ne more dobiti jasnega pojma. Najvažnejši dogodki mu ostanejo neu-mevni. Časopisje, ki priporoča o parlamentarnem delu in bojih, mu je previsoko, pretežko in vsled tega neplodno in nezanimivo. Posledice takega neznanja so žalostne in opazujemo jih lahko med vsem ameriškim delavstvom brez izjeme.
Sicer prihajajo ljudje, ki omalovažujejo parlamente; pravijo, da so kapitalistične institucije. Seveda so. V rokah kapitalistov je vsaka institucija kapitalistična. V rokah zavednega delavstva bi bila obratno. Imamo sindikaliste, ki sploh ne verujejo v politiko. Najjačji so v Franciji. Njihov zastopnik na kongresu rdeče Internacionale strokovnih unij v Moskvi je odločno zahteval, da se ne sme ta Internacionala podati v nobene ožje zveze s tretjo Internacionalo, ker je politična. Boljševiki ne gledajo z dopadajenjem sin-dikalistične organizacije in ameriški I. W. W. so priporočili, naj se v doglednem času razpusti.
Parlamenti so tukaj in vrše funkcije, ki jih ne vrši nobena druga institucija mesto njih. Torej so važni za vse ljudstvo in za delavstvo. Komunisti so mnogo govorili proti parlamentom. Danes polagoma menjajo svoje nazore. Njihovi zastopniki v parlamentih so v opoziciji proti buržvaznim vladam in to je povsem pravilno. Tudi socialisti so v opoziciji; bili so prej in bodo v bodoče, pri tem pa dobe za delavstvo iz njih toliko, kolikor jim je mogoče. Ves napredek družbe je zapopaden v majhnih izboljševanjih in tudi v bodoče ne bo drugačen proces.
Politika je danes vsakdanji kruh za vsakega človeka; nekdaj so si lastili pravico do rtje le razni veljaki in odličnjaki. Vsako, tudi politično znanje se je smatralo za privilegij plemenitašev in bogatinov. Polagoma se je pa razširilo spoznanje, da posega politika v življenje vsega ljudstva in da je navsezadnje tudi odvisna od ljudstva. V svojem jedru ni politika nič drugega kakor gospodarstvo celote in velikih skupin: Države, dežele, občin itd. Gospodarstvo pa je podlaga vsega družabnega življenja in vseh njegovih pojavov.
Delavec se mora učiti tudi o politiki. Ne brigati se zanjo je greh nad samim seboj in nad svojimi. Kdor se ne briga za politiko, tudi ne more vplivati nanjo. Pač pa jo vodijo tisti, ki se vedoma in namenoma bavijo ž njo, a vodijo jo seveda sami sebi v korist. Čim vpč pa hočejo koristiti, sebi, temveč morajo škodovati drugim, namreč tistim, ki ne morejo odločevati, ker se ne brigajo.
Na žalost je tudi med našim delavstvom velikansko število onih, ki ne poznajo politike. Ne uče se jo, ker je pretežko. Pa pravijo, da je vsa umazana in ko-rumpirana, toda če bi mogli resnično poznati sebe, tedaj bi prišli do bridkega spoznanja, da je taka pora-di ignorance, ki vlada v ljudskih vrstah. Učiti se je treba in se organizirati ter delati za pošteno, ljudsko, socialistično politiko. To je vse res zelo lepo, ampak nihče ne more popraviti politike. Podreti je treba vse skupaj, pa zgraditi nekaj novega. Kaj nove-
ga? Če ne poznaš niti te, ki je tukaj, kako boš poznal nekaj novega?
Tudi Rusija je politična država in sindikalisti ter anarhisti nimajo čisto nič svobodnega polja za svojo propagando. Sovjetska Rusija ga ne trpi. Ona vodi politiko, kakršno narekuje Lenin in drugi vodilni člani boljševiške stranke. Delajo kompromise, kjer so potrebni, popuščajo, kjer se jim zdi umestno, in vztrajajo, kjer mislijo, da je tako bolje. Vse skupaj imenujejo še diktaturo proletarijata, kar pomeni, da ima manjšina, ki je v tem slučaju majhna, diktatorsko moč nad večino. Tega ne bi bilo, če bi bil ruski delavce in mužik zrel za resnično ljudsko in demokratično politiko. Ker ni, bi postavil v nevarnost revolucijo, če se bi mu dala moč, ki mu jo je diktatura odvzela.
Ampak vsaka država ni Rusija. Tam je bil v veljavi najbolj nazadnjaški sistem na svetu, ki je poginil vsled svoje notranje gnilobe. V drugih deželah razmere niso take, torej tudi rezultati niso podobni onim v Rusiji. Treba je delati tako, kakor je v obstoječih razmerah mogoče in porabljati institucije, ki jih imamo. Če nismo sposobni tega, smo še mnogo manj sposobni zrušiti to kar je v državah, katere še niso na robu propada. V tem se ljudje premnogokrat motijo. Nikakor ne morejo zapopasti, da kar se je zgodilo v eni deželi vsled razmer, ki so vladale v dotični deželi, se ne more zgoditi v neki drugi deželi, v kateri so popolnoma drugačne razmere. V prihodnji izdaji se bomo na tem mestu obširnejše pečali o tem vprašanju.
Napredek je strašno počasen poraditega, ker je počasen v glavah ljudi. Mala manjšina ljudi je sposobna misliti. Večina je topa in se udaja razmeram kakor prihajajo. Včasih se upre, včasi postane glasna, toda vedno je topa, in ona je steber, na katerem stoji družabni red tak kot je. V kolikor napreduje masa duševno, za toliko se pomakne napredek naprej in za toliko postane družba manj krivična, toda še vedno krivična.
Brezposelnost je krivičnost nad družbo. Lahko bi se jo odpravilo, če bi bila družba že zrela, da bi jo znala odpraviti. Kakor s tem, tako je tudi z drugimi problemi. Ljudstvo pa, ker ne pozna politike, se ne zanima za te probleme, ali pa se zadovolji i navadnim zabavljanjem. Ignoranca, zapopadena v političnem neznanju, je največji sovražnik ljudstva. Socializem se bori proti temu neznanju in pred seboj ima še dolgo pot, preden ga bo v stanu dodobra premagati.
Naš klic delavstvu je: Učite se, kajti vzporedno z napredovanjem vašega znanja napreduje tudi socialistična misel v družbi.
Iz Calcutte v Indiji poročajo, da se je okoli 100,-000 vojakov domačinov uprlo britskemu poveljni-štvu. Britanska indijska armada, sestoječa iz domačinov, šteje okoli 300,000 mož. Če je zgornja vest resnična, tedaj je s tem uporom izgubila Anglija eno tretjino svoje indijske armade.
Zadnje mesece je revolucionarno rapoloženje v Indiji zelo vulkanično. Upori proti angleški nadvladi se pojavljajo na vseh koncih in krajih. Edina stvar, ki je v teh bojih v prilog Angliji, je nesloga domačinov poradi različnih veroizpovedovanj in Velika Britanija zna to zelo spretno izrabljati v svoj "prid. Vendar pa ni zelo daleč čas, ko bodo številni miljoni tega podjarmljanega ljudstva otresli raz sebe angleški imperializem. Boj je že danes ljut in nacionalistična ideja preveva ves intelegentnejši del indijskega ljudstva.
Socialne razmere in alkoholizem.
f Upton Sinclair je zapisal:
"Ako mora človek živeti v peklu, bo v njem rajše pijan nego trezen."
V Zedinjenih državah je uvedena prohibicija z 18. dodatkom k ustavi, ki je bil potrjen 29. januarja 1919 in je stopil v veljavo 16. januarja 1920.
Pitje ajkoholičnih pijač je prepovedano. Toda vzrokov za pijančevanje modri reformatorji in politiki niso odpravili. Pekel je še tukaj. Ravno tako tudi sistem, v katerem se da vsaka prilika izrabiti za grabljenje denarja. In prav prohibicija se temeljito izrablja v ta namen.
Pred nedavnim je čikaški policijski načelnik izjavil, da je prohibicija v velikih ameriških mestih farsa, Po ulicah se vidi več pijanih ljudi kakor v časih "moče." Saj ni treba mnogo "munšajna" za upijanje-nje. V rezidencah bogatašev se pije kakor se je prej, morda še več. Razlika v pijančevanju med enim in dragim je v tem, da pije gospoda dobre pijače, medtem ko se ljudem nižje zdolaj prodaja le strupena brozga.
Policija v vseh velikih mestih je zapletena v "zarote" za kršenje prohibicionistične postave. Zvezini u-radniki, ki so postavljeni, da uveljavljajo 18. amendment, postajajo "žrtve" izkušnjav vsemogočnega dolarja. Stotisoče dolarjev plačajo kršitelji suhaške postave za podkupnine policiji in zvezinim uradnikom. In ves ta denar za korupcijo prihaja od ljudstva, ker pije, neoziraje se na postave. In ker je prohibicio-nistični zakon tukaj, je treba njegove predstavnike "mazati," da miže, kadar kaj vidijo, kar ne bi smeli videti.
Socialistično gibanje vidi v alkoholizmu močno oviro pri delu za osvobojenje delavskega razreda. Zato deluje že mnogo let z vsemi močmi, da prepriča delavstvo o neizmerni škodljivosti uživanja močnih alkoholnih pijač. Ali socialistične stranke vedo, da je alkoholizem posledica, a ne vzrok današnjih strašnih socialnih razmer, v katerih živi proletarijat po vsem svetu. Vedo, da ni alkoholizem vprašanje, ki se za-more rešiti samo, ločeno od ostalih socialnih vprašanj; alkoholizem je člen v verigi družabne bede. Zato so socialisti prepričani, da se bo vprašanje alkoholizma resnično rešilo šele takrat, kadar bodo rešena druga važnejša socialna vprašanja, kot vprašanja o delovnem času, stanovanjski bedi, nezadostni prehra-nltvi itd.
Hipokritični ameriški reformatorji mislijo, da se s kako neumno prepovedjo že reši vprašanje. Ker se je izkazala prohibicija v tej deželi za farso, kriče, da bo prohibicija šele tedaj uspešna, kadar bo uvedena tudi v evropskih državah. Pa so poslali svoje propa-gatorje v Anglijo in nekatere druge dežele, kjer uče evangelij prohibicije.
Najefektivnejša je bila prohibicija v Rusiji, ki jo je prvi uvedel car še.za časa vojne. Takrat je bila nekaj podobnega, kakor ameriška prohibicija. Ko so prišli na krmilo boljševiki, so z drastičnimi naredba-mi dali prohibiciji res značaj prohibicije. Mužiki so š? pili, kolikor so imeli priliko producirati pijačo doma, toda po mestih se res ni dobilo nobenih alkoholnih pijač. Ampak neko poročilo iz Rusije se glasi, da so sedaj tudi boljševiki dovolili prodajanje lahkih
vin, gostilničarjem pa naložili visoko licenso. Naravno je, da je morala nastati reakcija proti prohibiciji tudi v Rusiji; razmere niso v nobenem oziru sijajne in ravno v takih razmerah je želja po alkoholnih pijačah med ljudstvom največja. Toda sovjetska vlada bo gotovo skrbela, da se bo prodaja in pitje pijač do skrajne meje reguliralo, kar je mnogo bolj priporočljiva pot kot pa enostavna prepoved.
Eden glavnih vzrokov pijančevanja med revnim ljudstvom je beda, med denarno gospodo pa preosta-janje časa in kupi denarja. Z orgijami rajanja in pijančevanja zapravljajo oboje, čas in denar. Drugače je med maso v nižinah.
Skrajno naporna dela in predolgi delovni čas zapelje predvsem veliko število delavcev, da segajo po močnih alkoholnih pijačah, tako, da jim škodujejo na telesnih in duševnih močeh. Kdor mora delati po deset, dvanajst ur v slaibo prezračenih prostorih, v-vročini in prahu, je umevno, da mu opešajo moči in da seže po strupu, da vsaj nekaj trenotkov lahko dela. In ko pride izmučen domov, si ga tudi privošči požirek. V družbi pijejo, "da so veseli"; in današnja družba je taka, da odteguje delavcem skoro vsako trezno zabavo, ker se v svoji utrujenosti sploh ne morejo zabavati, ako ni stimulacij. Pijača učinkuje, ljudje se razvedre in so veseli, ampak slaba, nezdrava je zabava, ki jo spremlja alkohol!
V ljudstvu je zelo ukoreninjeno naziranje, da alkohol osveži telesne in duševne moči, in dobe se celo intelegentni delavci, ki verujejo v to. Ali alkohol je le bič, ki užge trenotno moč, a trajno ne osveži.
Nizke mezde, ki ne dopuščajo, da bi delavstvo kupovalo zase in za svoje družine izdatne, tečne hrane, so tudi vzrok, da je uprav med delavstvom žganje tako priljubljeno. Ako nima delavec tečne hrane, ki bi mu dajala potrebne moči in energijo, seže po alkoholu, ker meni, da mu ta da moč in da ga osvež.i
In kakšni so tisočeri delavski domovi? Izmučen, premražen prihaja delavec v golo, vlažno, nezakurje-no sobo in v tej luknji naj dobi njegovo telo odpočit-ka, tukaj naj se razvedri njegova duša? In na tisoče je delavcev, ki imenujejo svojo last le košček take mrzle, neprijetne sobe, ker si ne morejo vsled nizkega zaslužka najeti boljšega stanovanja. Če je delavec ože-njen in je prisiljena tudi njegova žena, da dela ves dan izven doma, kakšno je tako domovanje? In na stotisoče omoženih žensk je, ki se mučijo po tovarnah in delavnicah, da pomagajo vzdrževati domovanja, ki pa so v današnji družbi za delavske družine v večini slu-čajhi le prostor, kjer se je in spi, torej daleč od tega, kar bi domovanje moralo biti.
Beda in pijančevanje sta v najtesnejši, dostikrat v nerazdružljivi zvezi. Kakor hitro pa pride delavstvo do boljših mezd in s tem seveda do boljše, tečnejše hrane, zdravejših stanovanj, tedaj pa se poslovi od žganja in pije le vino ali pivo. Toda sedaj piva niti ne dobi, kajti tako daleč je prohibicija uspela. Pi.vo, varjeno doma, pa je dvomljive vrednosti.
Da ostane v delavcu poželjenje po vinu ali pivu vzlic boljši mezdi, je pač vzrok ta, da se njegove delavne razmere niso izpremenile. Dokazano pa je, da je pitje alkoholnih pijač med delavstvom silno pojenjalo povsod tam, kjer so se življenske razmere temeljito predrugačile njemu v prid.
Vsako zlo, ki naj se trajno odpravi, se mora iz-ruvati pri korenini. Uničujoča razširjenost alkoholizma v današnji dobi je posledica socialnih" razmer. Te se morajo izpremeniti in alkoholizem bo pojenjal. So-
cializem vzlic temu spoznanju vodi le poseben boj (proti alkoholu in za abstinenco. Vse socialistične stranke v Evropi so po svojih zborih povdarjale, da je boj proti alkoholu največjega pomena za razvoj socializma.
Besede ameriškega sodruga Uptona Sinclaira: "Ako mora človek živeti v peklu, bo v njem rajše živel pijan nego trezen," ki jih je napisal v svojem romanu "Močvirje," so grozna obsodba današnjega kapitalističnega družabnega reda. Kapitalizem je pahnil delavca v razmere, ob katerih bi moral zblazneti, da ni iskal tolažbe v alkoholu. Ali čim bolj prodira ideja socializma med delavstvo, čim bolj se utrjuje v delavstvu prepričanje, da mora postati vse drugače, kakor pa je, tembolj se zaveda delavstvo, da zamore ta gigantski boj izvojevati le trezen razred. Namesto črnega obupa, ki je prej tiščal delavstvo k tlom in ga silil iskati trenotnega pozabljenja v strupu, je socializem prežel delavstvo s svetlim upom na boljšo bodočnost. In delavstvo spoznava od dne do dne bolj, da alkohol ni prijatelj, temveč njegov največji sovražnik in zli duh.
Tremp.
V grabnu pod železniškim tirom so ležali ostanki trempa. Bil je krvav kupček cunj, zdrobljenih kosti in zgnjetenega mesa v blatit in pesku pova-ljanega.
Tovorni vlak, čegar teška kolesa so izvršila krvavo delo, je odropotal in izginil na ovinku.
Nekdo je videl nesrečo in tekel v bližnjo gostilno. V hipu se je nabrala množica radovednežev o-krog krvavega kupčka v grabnu. Nekateri so se zgrozili nad nenavadnim prizorom in urno odnesli pete; drugi so pa navidez hladno gledali razkosa-nea mrliča, kakor da bi ne bilo nič posebnega.
"Tremp, čisto navaden tremp!" oglasi se nekdo v množici in iztrka pepel iz kratke pipe.
"To doživijo ljudje, ki kradejo vožnjo; na stotine jih tako pogine —" pripomne drugi.
"Devet jih morda srečno uide, toda deseti pa plača — tako kakor tale — in nikdar več se ne vozi."
"Morda je pa samomor — kdo ve?"
"Grda je taka smrt! ..."
Nisem jih poslušal. Moj pogled se je zapičil v mrtvecev obraz, kateri je gledal iz kupčka nepoškodovan. Strašen je bil tisti obraz . . . Eno oko je bilo odprto. Smrt je prišla tako naglo in nepričakovano, da žrtev ni imela časa zatisniti oči. Tudi usta so zijala. Menda je skušal zavpiti, a izdahnil je v istem trenotku. Na bledem in upadlem licu je bil komaj viden sled hipne bolečine. Švignila« je kakor strela . . .
Nemo je zijal in škilil obraz . . . Nepremično je gledalo oko v navzoče in z nekako ogorčenostjo, kakor da bi mrtvec hotel reči: - "Čemu me gledate, bedaki? Kje ste bili prej, dokler sem imel cele in zdrave ude in ko-sem bil v potrebi? Zdaj vas ne potrebujem več. Pustite me v miru!"--
In čimdalj sem gledal v tisti obraz, v tisto oko, tembolj se mi je zdelo, da obraz ni mrtev, da oko živi . . .
Zdelo se mi je, da je bledo lice in čelo s šopom razinršenih las le mrtvaška maska, pod katero se skriva živ obraz z živimi očmi. In pod masko so se zaprla zijajoča usta in zopet odprla . . . Skoz očesno votlino se je svetilo oko z ognjem gnjeva in z vtisom muke. . .
Obraz je govoril--zijajoča usta in škileče oko
je govorilo . . .
*
— O zemlja, kako si lepa in bogata! Oh, kako si grda in pusta! . . . Palača si s krasnimi vrtovi in ječa z mračnimi luknjami . . .
V zadnjo so mene vrgli. Takoj ob porodu so me vrgli; zaklenili so duri od znotraj in zagnali ključ v vodo ...
Oče je umrl v tovarni. Mogoče je umrl v drugem ali tretjem nadstropju lesene hiše blizo tovarn; morda je umrl v farmerski kolibi . . . Saj je vseeno. — Umrl je brez testamenta. O dedščini ni bilo prepira. Zapustil je bedo . . .
Mati je umrla v sirotišnici. Mogoče v javni bolnišnici . . . lahko tudi v podzemeljski luknji z enim oknom . . . Saj je vseeno. . . . Umrla je brez I testamenta.. Kdo bi se tepel za dedščino? Zapustila je dolg na stanarini . . .
Življenje!---
Tepli smo se za življenje Kruto smo se gnjavili. Klali smo se! ... "Ne želi svojemu bližnjemu . zla!" . . . Ha! Ha! Ha! Ne želi! Ne želi! — Želel sem potresa. Naj podere cela mesta! Potem bomo delali ... In res je prišlo. Potres je bil; požar je \ bil; povodenj je zalila mesta ... Pa smo delali —ne- ] kaj časa.
Tepli smo se. Cela armada je bila pred tovar- j no, pred rovom, na polju . . . Prosili smo s solzami. Molili smo — robato kleli ... V procesijah smo molili in kleli. Dali so nam kruha. Hvala! ... Bil je trd in grenek — dober je bil. Le po njem! Držimo se! . . . Delajmo! . . . Štedimo! . . . Pridni bodimo!.. ] Ne v gostilno! . . . Čuvaj nas bog "pokerja"! Vstran od žensk! . . . Samo delati, jesti za silo in spati! ... Iz tovarne, rova domov v posteljo in iz ] postelje v tovarno, rov! ... Od šestih do šestih! V enem letu, v dveh, treh, v petih letih bo par sto dolarjev — morda par tisoč!... In potem?... Kaj ; potem? . . . Oh, potem bo hišica — dekle — žena- ■ dom — sreča . . . Hura! . . .
Iva j ? . . . Kaj smo rekli, da bo vse ? . . Še nismo dobro ugriznili v kruh — prišel je satan in nam ga vzel . . . Izbil je kruh iz ust . . . udaril je krep- j ko . . . Pogoltnili smo sline in kri . . . Naprej sodr- | ga!---In zopet smo se tepli . . .
Tremp! — Ali veste, kdo je tremp, kaj je tremp in zakaj je tremp?
Šli smo po svetu — mi trempje. Vozili smo se na vlaku. Eni smo ležali spodaj na železnih vezeh in kotačih — drugi so ležali zgoraj nad nami v "pul-manih", na mehkih blazinah. . . Nam se je vdrlo
iprzlo železo in jeklo v ude, v meso — onim nad nami so se vdrli rejeni udje v gorki žamet ... Mi spodaj smo goltali sline in — mislili na mrzlo juho in star kruh — za boga, kdo bi se upal misliti na pečenko ! — oni zgoraj so pa obirali piške in lizali slacl-ičice. . .
i In vendar smo bili trempje — spodaj in zgoraj. Mi smo trempali brez centa in lačni za delom -oni pa vsegasiti, da ubeže delu . . . Življenje!
Prokleti vi nad nami! Zakaj ste vzeli vse, da mi nimamo nič? . . . Prokleti! . . .
Življenje! — Umrl sem samec. Tudi jaz sem ljubil in sanjal o zakonski sreči. Čista je bila najina ljubezen kakor zlato. . . . Mar siromak nima srca? ti,. Ona je delala od sedmih do šestih. Stroj med stroji! Bzzzzz! ... so svirali stroji plesni valček i... in ona se je vrtela enakomerno. Bzzz! — ji je tolklo po ušesih, ko je zvečer legla trudna. — Počij se, dragica, ti boš bolna! Glej, bleda si in vdrte, črno obrobljene so tvoje lepe oči . . . Počij se, da ne izgubiš moči, da ne izgubiš žilavosti — kajti do najinega dnev^ je še dolgo . . . Srce je voljno in duša koprni:— ali zastonj! Jaz sem že poročen . . . Poročen z Bedo ... Moram se prej razporočiti in potem boš ti. Samo čakaj--Zakaj se ne smeva midva združiti tesneje — zakaj ? Zakaj ne smeva imeti ognjišča ?. . . Zakaj ga ima tvoj gospodar, kateri te je privezal k stroju. . . zakaj ga ima moj, ki me je zapodil na cesto ? Moj ima ženo in štiri konku-liine — pa je občespoštovan gentleman. . . Vsak dan sedi tesno poleg njega po ena konkubina; peti dan se vozi z ženo. ... In on je ugleden gentleman!. . . Daje miloščino — podpira cerkve — predava o krščanskih-čednostih ... In jaz? Vsega-mogočni bog mi je priča, da si želim samo tebe in
nobene konkubine zraven--a ne smem ... Ne
morem!
Ona se je starala in umrla .... Stroj ji je od= sviral mrtvaško pesem. . . Iskal sem njen grob, a nisem ga mogel najti. Na tisoče jih je, a vsi so enaki.. . enako so zeleni . . . gosta trava ne dela razlike . . . Pokoj tebi, dragica, med brati in sestrami! .. . Zdaj se boš spočila . . .
Ne!--Bil sem oženjen. Saj je vseno-. . . .
Daleč proč od tukaj v majhni rudarski naselbini je moj dom. Dom? Kakšen dom? . . Tako sva mislila. Odgovorna sva za pet malih bitij. Milo so jokali drobljanci, a jaz sem šel za kruhom. Obrisal sem solzo, da ni videla žena mojih mokrih oči. Nisem maral, da bi videla . . . Domišljal sem si, da sem srečen. Ves srečen sem poljubljal peto, ki me je suvala v nos in hrbet — samo da bo kot za ženo in ljubljene otročičke. Bil je kotiček. Nič več. Prišel je pa lopov in mi zapeljal ženo — mater mojih otrok. . . Vrnil sem se truden z dela in zasačil sem ga . . . Mar se naj jezim?- Mar naj stopim na oder in odigram revolverski prizor preden pade zagrinjalo? . . . Neumnost! . . . Bodi mož!. . . Otresi blato s čevlja in spreglej!. . .
Tam so . . . Obljubil sem, da se vrnem.
"Ata, ne pozabi na konjička in voziček!"--
"Ne bom, ne bom, dete drago!" In sinček še čaka na konjička in voziček . . . Žena čaka . . . Vsi čakajo.
Danes sem bil na potu k njim — k svojim dragim. In vi ste mi prestrigli pot . . Vi prokleti! . . . Morilci! . . . Hudodelci! . . . Obsodili ste me na smrt še preden sem bil rojen — a danes ste izvršili rabeljsko delo!. . . Vi hinavci! Licemerci! . . . Molite! molite! . . . Darujte miloščino! . . . Poklekujte in zavijajte oči! . . . Ha! Ha! Ha! — Posedite okrog mize, rablji! Okrog bogato pogrnjene mize ... Za mizo sedi demon — in on vam napije zdravico ... V kupice vam nalije trudne, izprešane krvi in vi žežrite! . . . Gostite se! Najo-kajte se!. . . Izpijte do dna!. . . . Plesajte — rajajte — tulite — dokler je vaša ura!--
Ha, ha, ha, ha!-----------
.Nemo je zarežal in škilil obraz . . . Priropotal je voz in skočila sta dva policaja. Eden je nesel umazano vrečo. Množica je naredila prostor.
"Ali je katera priča tukaj?" vpraša policaj. Tisti, ki je videl nesrečo, stopi bližje. "Videl sem, kako so kolesa vrgla črno kepo v graben in takoj sem slutil, da je nekoga povozilo. Skočil sem blizo in videl tega v grabnu. Sicer je pa samo tremp —"
"Prokleta kanalja!"—zareži drugi policaj in pobere ostanke v vrečo z nervozno naglico.
S studom sem se okrenil proč, a pri srcu me je nekaj stisnilo, kakor da bi ga držal s kleščami. . .
Finančniki proti Nestrankarski ligi.
Dne 28. oktobra se bodo vršile v North Dakoti od-poklicne volitve, v katerih so prizadeti governer Frazier, generalni pravdnik Lemke in komisar za agrikulturo Hagan; ti trije tvorijo Industrialno komisijo North Dakote. Ta komisija vodi delo za industrials program, kot ga zastopa Nestrankarska liga v North Dakoti. Farmarji se hočejo iznebiti špekulantov in sami spraviti na trg svoje pridelke brez špekulantov. Imajo že svojo državno banko, ki je last in pod kontrolo države, in druge gospodarske ustanove. Pri izvajanju gospodarskega programa pa so naleteli na odpor vse denarne Amerike in Nestrankarska liga ima obilo posla, da se bori proti privatnim interesom, ki hočejo že v kali zadušiti vsak poizkus za ekonomsko osamosvojitev farmarjev v North Dakoti.
Sovražniki gospodarskega programa so vspeli že tako daleč, da resno ugrožajo moč Nestrankarske lige v zbornicah N. Dakote. Sedaj se jim je posrečila še akcija za odpoklicne volitve (recall) vodilnih funkcionarjev vlade N. Dakote. Ce se jim posreči vreči iz uradov pristaše Nestrankarske lige, bo' njihova prva skrb, da skrahirajQ vsa gospodarska podvzetja, katera je dosedaj ustanovila administracija, kateri je poverila vlado Nestrankarska liga. To pomeni, da se far-
marje zopet izroči v milost in nemilost privatnim špekulantom in bankirjem.
N. L. vodi seveda veliko agitacijo pri teh odpo-klicnih volitvah, toda ji primanjkuje gmotnih sredstev. Razposlala je cirkularje delavskemu in naprednemu farmarskemu tisku, v katerih apelira na svoje simpatičarje za denarne prispevke. Odziv ne bo ravno povoljen, ker med delavstvom ni posebnega zanimanja za gibanje, katerega zastopa Nestrankarska liga. Ono gre v prvi vrsti za gospodarsko osvoboditvijo farmarjev, in v tak program delavske mase niso inte-teresirane, kakor se mase farmarjev ne interesirajo za delavske boje.
Eksperimenti N. L. v N. Dakoti so šole za farmar-' je in delavce. Farmarjem v prvi vrsti dokazujejo, da je zelo težko stopiti na prste bankirjem in špekulantom, ki kontrolirajo vsa finančna in distributivna sredstva. Bankirji so odklonili posojilo državni banki N. Dakote, Bondi, katere je izdala ta banka, so bili potem dani na splošni trg in N. L. je proizvedla med unijami propagando za nakup teh bondov. Tudi tu ni povoljen rezultat. Na političnem polju je liga zadnje čase doživela precej porazov in če izgubi še N. D., bo s tem za nedogledno dobo padel tudi njen industrial-ni program.
V Zedinjenih državah, kjer je kapitalizem tako iz-popoljen, da je skoraj vse centralizirano, je boj male skupine proti privatnim interesom otežkočen, ker vsled te kapitalistične centralizacije ne more uspešno tekmovati na gospodarskem polju s kapitalisti. Kakor ne more nobena posamezna država uvesti socialističnega družabnega reda, dokler so države okoli nje še kapitalistične, tako tudi ne more nobena tukajšnja država uvesti takozvani državni socializem, dokler v ostalih državah vladajo kapitalistični interesi.
Ljudstvo mora v prvi vrsti imeti dovolj moči, da premaga ovire, ki jih stavijo privatni interesi; ako jo nima, se stvari le škoduje, kajti poiskusni eksperimenti za gospodarsko osvoboditev se končajo s fias-kom, neuko ljudstvo pa smatra, da se brez kapitalistov sploh ne more živeti. V tem mnenju ga še'utrjuje kapitalistična propaganda in tako je po takih ponesrečenih akcijah agitacija silno oteškočena.
Ako so farmarji v N. Dakoti zavedni, to je, da se zavedajo svojih interesov, bodo porazili tudi ta poizkus denarne aristokracije. Če niso, je to znamenje, da so pričakovali takojšnjih rezultatov od uvajanja gospodarskega programa nestrankarske lige, in ker jih ni bilo, bodo morda glasovali s sovražniki svojih interesov proti sebi. Da se prepreči tak rezultat, želi N. L. razviti čim živahnejšo propagando in v ta namen apelira za prispevke. Farmarji so vsled nizkih cen pridelkov zelo prizadeti in nimajo sredstev, da bi sami financirali propagando N. L. v N. Dakoti.
Gospodarski program, kakršnega propagira za farmarje N. D., je velik korak naprej na polju ljudske osboboditve izpod kontrole privatnih interesov. Če bo liga vspela v N. D., bo to privlačna sila za farmarje v dragih državah in ravno to je, kar hočejo kapitalisti preprečiti. Dasiravno interesi delavcev in farmarjev v mnogih ozirih niso enaki, je vendar v interesu delavstva, da podpira N. L. v izvajanju njenega programa.
Ako bi bili vsi tisti, ki pravijo da so socialisti, res socialisti, bi bili politični jetniki že davno izpuščeni.
SEMINTJA.
Petdesetletnica. — Patriotizem trgovskih zbornic. — Poznani in nepoznani junaki. — Izrabljen materija!. — Mednarodnost. — Smrtna kazen v Rusiji. — Kri za kruh. — Viljem Šotov.
Dne 9. oktobra 1871 je izbruhnil v Chicagu velik požar, ki je napravil sto devetdeset miljonov dolarjev škode. 150,000 ljudi je bilo brez strehe, ali sko-ro polovica takratnega prebivalstva. Sedaj se prazna je petdesetletnica tega dogodka z velikimi slavnost-mi v Grantovem parku. Stvar financira v prvi vrsti trgovska zbornica in slavnosti imajo patriotičen značaj, kajti trgovske zbornice so silno patriotične. Več sto prosilcev za državljanstvo je ob tej priliki povabljenih na posebno slavnost v Grant Park, da izrečejo svojo lojalnost ameriški republiki in zvezdnati zastavi. Neki sodnik ni odobraval tega početja patriotičnih ljudi, ki prirejajo to slavlje. Njegovo mnenje je, da se bo pri prosilcih za državljanstvo s prisegami pred toliko množico napravil ravno nasproten učinek, kajti ljudje niso radi predmet za cirkuške prizore. Drugi sodniki se s to ceremonijo strinjajo, ker bo mogočno vplivala na kandidate za državljanstvo republike, ki
je najbogatejša in najmogočnejša na svetu.
* * *
Chicago je danes moderno, trimiljonisko mesto. Požar pred petdesetimi leti je podžgal takratne stanov-nike, da so jo prenovili in napravili iz nje mesto, katerega ne more več uničiti požar. Gospodje, ki so zaprisegli kandidate za državljanstvo, bi jim -morali povedati, da je bogastvo in veličina drugega največjega ameriškega mesta plod dela, ki so ga izvršili v prvi vrsti inozemci. Ampak to ni patriotično, zato tudi ni bilo takih govorov.
Z velikimi, pompoznimi slavnostmi se res podži-žiga in navduši ljudi, ali vsaj nekaj ljudi. Zedinjenoj države gredo ravno v teh časih skozi val patriotizma, ampak ta val ni naraven. Za njim stoji vsa ameriška _ denarna gospoda in ljudstvo se bo polagoma pričeloj izpraševati, zakaj je ta gospoda tako patriotična, za-j kaj tako ljubi svojo deželo, čemu se toliko trudi za prirejanje patriotičnih slavnosti. Morda bodo našli od-l govor, ki je, da ljubijo svojo deželo, ker je res NJIHOVA dežela. In ker je njihova, žive v izoblju, šest miljonov brezposelnih pa išče dela in petnajst miljono* drugih, ki so odvisni od teh šestih miljonov, trpi pomanjkanje; enaindvajset miljonov ljudi ima že danes lahko čisto drugačno mnenje o patriotizmu kakor ga imajo člani trgovskih zbornic, ampak' ga nima. Ti masa še ne zna misliti tako daleč. Kapitalisti znaj« in zato je danes delavstvo tisto, ki izgublja bitke. Pravi ameriški patriotje so tisti, ki se bore, da postanejo* Zedinjene države last vsega ljudstva. Ampak teh patriotov je še malo in ker jih je malo, jih večina, kije orodje v rokah trgovskih zbornic, smatra za upornike in nevarne državi. George Washington ni bil patriot, ampak v očeh angleškega kraljestva je bil upornik it
izdajnik. Ko je porazil Anglijo, je šele postal patriot. Ce bi bil poražen, bi imeli v ameriških šolah učne knjige, ki bi poveličevale angleškega kralja in učenci bise seznanili z George Washingtonom kot človekom, ki se je drznil prijeti za orožje proti kralju in državi. Kaj je patriotizem? Kaj je patriotizem danes? In kak-' šen bo jutri?
* * *
V malem hotelu na Clarkovi cesti v Chicagu, v katerem se dobe cenene sobe za prenočišča, je prišel mlad, bolehen fant in prosil klerka, naj mu pusti, da se odpočije. "Kot sem čital v listih, bodo pripeljali iz Francije truplo neznanega ameriškega vojaka, da ga tu slovesno pokopljejo in postavijo spomenik nad njegovim grobom. Bilo bi imenitno, če bi bil jaz ta neznani vojak". Klerk se je nasmehnil temu govoričenju in mu dal sobo. Pozneje ga je našel porter mrtvega. Fant se je zastrupil. Bil je v vojni za demokracijo, kjer je bil ranjen. Skušal je iztirjati od vojne uprave odškodnino za pohabljenost v vojni, pa ni imel sreče. Življenje se mu je zdelo pretežko, pa je šel prostovoljno v smrt. O tem slučaju ne bodo govorili predstavniki sedanjega ameriškega patriotizma. Tudi ga ne bodo omenjali na dan obletnice premirja, ko bodo z velikimi slovesnostmi pokopali truplo neznanega ameriškega vojaka, ki je padel v zadnji vojni na francoskih bojiščih. Vse to bo stalo denar, katerega je dovolj za take priredbe. Ni ga pa dovolj, kadar je treba pomagati poznanim, živim ljudem. Teh je preveč. Pomagati njim ni patriotizem, kakršnega zastopa današnja [ družba.
* * *
J. W. Morrow je bil vposljen v nekem čikaškem hotelu kot ponočni klerk. Ker je bil že 62 let star, ga je hotelska uprava odslovila in najela mesto njega novo moč. Možiček je šel v svojo sobo in se ustrelil. V njegovem žepu so našli štiri cente. V pismu, ki ga je napisal v slovo, pravi, da ne more več koristiti sve-. tu in raditega odhaja. "Nočem, da bi postal na stara leta breme drugim ljudem. Moja dva otroka sta dobra in prijateljem priporočam, naj njima bodo naklonjeni, kakor zaslužijo dobri otroci.
"Želim, da se me odpelje direktno na pokopališče, pa četudi na pokopališče za siromake. , "Do nikogar nimam mržnje, ljubim vse, in vsem želim srečo. Pozdrav!"
* * »
Delavec je v današnji družbi materijal, kakor n. pr. kamenje, les, železje itd. Kadar je materijal obrabljen, ko postane neporaben, se ga zavrže . Staro železo se lahko pretopi. Les se lahko porabi za kurjavo. S človekom je druga. Ali v zavode za uboge, ali pa h kakim sorodnikom, če nisi več poraben za delo in si v življenju nisi prihranil tisočakov za deževne dni, kakor te vedno uče gospodje, ki ti dajejo službe. Takih, ki bi bili preskrbljeni za starost, je malo, razun : če spadajo k posedovalnemu razredu. Toda silno veliko delavcev pomrje preje predno oslabe od starosti. Družba jim vzame že preje vse njihove življenske moči in tako ne morejo čakati starosti. Pomrjejo, ali pa jih pri delu pobije, kakor pravijo naši dopisniki, "v najboljši moški dobi,". Tudi tu ni nekaj prav, toda patriotje o tem ne govore. Patriotje le zgrade z denarjem vseh davkoplačevalcev v občinah ubožne hiše, kjer so nastanjeni stari siromaki in čakajo konca, kramljaje med seboj. Eden odide, drugi pride. Pride čas, ko človek ne bo več materijal, ampak človek. Ka-
dar bo omagal, kadar bo vsled starosti ali bolezni nezmožen opravljati dela, bo skrbela zanj družba tako kot se za človeka spodobi. Temu pravijo danes socializem, in da se stvar čuje še groznejše, jo imenujejo tudi boljševizem.
* * *
Zelo potihem se delajo priprave za mednarodni kongres bankirjev, upnikov in dolžnikov, ki naj bi se vršil v Washingtonu ob istem času kot Hardingova konferenca za omejitev oboroževanja. To ne bi bil prvi sestanek bankirjev. Po zadnji vojni so se vršile že različne konference finančnikov in industrialcev. Za delavstvo mednarodnost ni dobra; za kapitaliste je. Konferenca bankirjev, če se bo vršila, bo važna za stabiliziranje kapitalizma v Evropi. Dokler ne bo ozdravljeno ekonomsko stanje Evrope, tudi Amerika ne bo imela prosperitete. Poljska, ki je ljubljenka Francije, je pred bankrotom. Za en ameriški dolar dobite 12,000 poljskih mark. Edini denar, ki ima še manjšo vrednost, je ruski. Pet vlad je že poskušalo, od kar je Poljska postala neodvisna, spraviti državno ladjo na solidnejšo ekonomsko podlago, pa ni šlo. V Varšavi bodo morda spoznali, da prijateljstvo Francije ni bilo ravno koristno deželi. Prijateljstvo oficielne Francije do carske Rusije se je maščevalo nad Rusijo in nad Francijo. Prijateljstvo je dobra reč, ako je odkritosrčno in nesebično. Ako je sebično, je škodljivo.
* * *
Zastopniki štirih kavkaških republik, Armenije, A-zerbijana, severnega Kavkaza in Georgije, so apelirali na ligo narodov, ki zboruje v Genevi, za pomoč v boju proti boljševikom. Vsi tu imenovani teritorji so sedaj pridruženi ruski sovjetski federativni socialistični republiki. Zastopniki teh dežel, ki seveda niso prijatelji sovjetske Rusije, žele od lige narodov, naj poskrbi, da zapuste "inozemske čete njihove dežele". Liga narodov nima te moči, ker še ni liga narodov, niti ni še liga kapitalističnih držav. Dokler bo med njimi toliko ljubosumnosti, toliko nezaupnosti in sumničenj, toliko časa ne bo imela Liga narodov, plod parižke mirovne konference, nobene večje moči niti v deželah, ki so zastopane v liginih zborih, ^pel zastopnikov kavkaških dežel je torej brezpomemben. Sicer pa so ti zastopniki le zastopniki bogatih, vladajočih slojev, ki so preje vladali in izkoriščali teritorije v Mali Aziji in druge dežele na Kavkazu.
* * *
Iz Moskve poročajo, da je dala "čeka" eksekuti-rati anarhistinjo Baronovo in devet njenih tovarišev anarhistov; več drugih anarhistov je bilo obsojenih na daljše zapore. Kaznovanci so po zatrdilu organov čeke zakrivili bombni napad v septembru 1919 na poslopje, v katerem je zboroval odbor komunistične stranke. Podtaknili so več bomb, ki so zrušile poslopje; pri tem je bilo več oseb ubitih. Na podlagi preiskav je bilo obtožencem dokazana krivda dejanja in plačati so jo morali s smrtjo. Boljševiki so proti smrtnim kaznim. Ampak v izrednih razmerah so se jo morali poslužiti. Smrtna kazen je ostanek barbarizma in socialistične stranke vseh dežel so proti smrtnim kaznim. Te bodo odpravljene, kadar zavlada resnična civilizacija. Dokler pa se bodo pojavljali organizirani atentati od zunaj, kakor je bil na primer prej omenjen atentat, toliko časa se bodo vlade zatekale k smrtnim kaznim. V Rusiji bo prav gotovo odpravljena, kakor hitro zavladajo rednejše razmere. Sedaj gre še skozi periodo revolucije.
Vest iz čikaškega dnevnika. "Mati petih otrok, strta vsled revščine, je prodajala bolnišnici svojo kri, da je mogla kupovati kruh svojim otrokom."
Za pint krvi je dobivala po petintrideset dolarjev, ki so jo rabili zdravniki pri operacijah. Kakor je je bila izmučena, je poleg tega še prala tla v neki zgradbi, da je mogla preživljati sebe in petero otrok; njen enajstletni sinček je bolan na tuberkulozi; bolna sta še dva druga njena otroka. Ženska se je mučila na vse pretege, da oskrbi dovoljna sredstva za zdravila in hrano in pri tem je sama zbolela. Vsled odtoka dveh pintov krvi ji je otekla roka in tako je prišla stvar v javnost. Dobili so se dobrosrčni ljudje in ji priskočili na pomoč. V stanovanjih revnih družin se vrše tragedije, toda kdo se briga za take tragedije. Ljudje imajo solzne oči, kadar gledajo ganljive prizore v kinematografih; tam simpatizirajo, ploskajo, plakajo in se vesele, ko se na koncu igre "vse lepo izteče". V vsakdanjih tragedijah življenja se ne končajo stvari na tak lep način. Sicer pa. je vseeno; kdo se briga za petero otrok revne matere? Kdo se zanima za zdravje njenih in tisočerih drugih otrok, katerim bi se lahko rešilo življenje, ako bi bila na razpolago zadostna hrana, zračna stanovanja in zdravniška oskrba. Imamo bolnišnice za tuberkulozne, imamo sirotišnice, razne dobrodelne institucije, imamo blaga srca, ali bede in umiranja tisočerih otrok vsled revščine vse to ne odpravi. Odpraviti je treba vzroke revščine.
Ampak to je socializem in tega nas Bog varuj. * * *
Upravnik je dejal piscu teh vrstic, naj v tej koloni poda nekoliko slike o sedanjem finančnem stanju Proletarca. Vsled krize, ki je zadala tisoče naših delavcev, so se dohodki zelo zmanjšali in list ima sedaj nad tisoč dolarjev dolga v tiskarni. Več pojasnil ni treba. Vzrok, da je list prišel v dolg je v tem, da so izdatki enaki kakor so bili, dohodki pa so manjši. Res, da je temu mnogo kriva brezposelnost. Toda še več krivde je na zanemarjenju agitacije za pridobivanje novih naročnikov. Ljudje so naročeni na liste, ker so jim potrebni, pa bila tu kriza ali ne. Razmere za agitacijo so sadaj ugodne in sodrugi naj jih izrabijo. Mi moramo vzdržati naše glasilo, če hočemo voditi socialistično propagando med jugoslovanskim delavstvom. Na delo torej! Čemu so potrebni vedni apeli? Malo več akcije, pa ima Proletarec do novega leta lahko tisoč novih naročnikov.
Sodrugi v posameznih naselbinah, organizirajte lokalne kampanje za pridobivanje naročnikov. Šlo bo, uspehe boste dosegli, samo pričeti je treba.
Ko je bil Viljem Šatov v Zedinjenih državah, je bil organizator za I. W. W. Sedaj je komisar za promet v republiki daljnega vzhoda s sedežem v Čiti. Neki poročevalec ga je vprašal, kako postopa v štrajkih sedaj, ko je sam delodajalec, četudi le v imenu države. Odgovoril je, da je imel en tak slučaj pred dvema meseci. Železniški delavci so sklicali protestni shod, ker jim vlada ni dala dovolj živil, ki bi zadostovala za vsaj najpotrebnejšo hrano. Poslal so deputacijo k Šatovu in mu podali svoje zahteve. "Dobro, je odgovoril Satov, "dajmo vsi proglasiti stavko proti vladi, ker nam ne preskrbi dovolj živil in ker ne plačuje delavcev tako, kot bi bilo v teh razmerah potrebno. Potem bomo vladali sami dokler bomo mogli in kakor bomo mogli in ko se bo vse skupaj zrušilo, bo prišel kak Semenov in bo nas vladal vse skupaj."
Transportni delavci so sklenili, da ne bodo o-grožali vlade in so se vrnili nazaj na delo. Realizirali so, da je železnica, na kateri delajo, njihova in če hočejo, da ostane njihova, mora ostati tudi vlada njihova. Šatov dostavlja, da ena popravljena lokomotiva napravi več za revolucijo kakor pa tisoč resolucij. In sibirski delavci delajo, trpe pomanjkanje in druge ne-prilike, vse z namenom, da rešijo pridobitve iz revolucije. Razmere bodo ostale še dolgo časa njim neprijazne. Japonski imperializem je proti njim; kapitali-izem drugih držav jim meče polena pod noge. Ampak trpi in dela. To je požrtvovalnost in kjer je požrtvovalnost, so uspehi zagotovljeni. Mi se lahko marsikaj učimo iz eksperimentov ruske revolucije. Pri tem ne pozabimo, da je požrtvovalnost najvažnejši pogoj za uspešno delo. Žrtvujmo svoj čas, svoja sredstva, kolikor je pač mogoče, za razširjanje našega tiska in organizacije.
VLADA BO PREVZELA PREMOGOVNIKE.
Senator Kenyon je predložil v senatu predlogo, da ima vlada v izjemnih razmerah pravico prevzeti premogovnike v svojo režijo in jih operirati. Senator ima v mislih slučaj, kot je bil n. pr. za časa zadnjih izgredov v W. Virginiji, ali v času štrajkov, če bi imeli povzročiti pomanjkanje premoga.
Senator Kenyon, ki je preiskoval razmere v W, Virginiji, je na podlagi preiskave stavil tudi predlogo, ki določa kazni za čezmerno profitarstvo pri dis- ' tribuciji premoga. Njegova predloga dovoljuje operatorjem do 40c.
Pri predsedniku Hardingu so se mudili odborniki UjM.W.ofA., med njimi tudi predsednik Lewis. Raz- ■ pravljali so, kako bi se moglo napraviti miren sporazum med premogarji in lastniki premogovnikov prihodnjega marca, ko poteče pogodba med njimi in unijo. Kakor poročajo listi, niso prišli do nikakršnega sporazuma. Premogarji niso pripravljeni popuščati, lastniki premogovnikov pa seveda odklanjajo gotove ^ zahteve unije.
Če bi bili v kongresu v večini socialistični zastopniki, bi premogovniki kmalo prešli v ljudsko po- J sest. Sedaj seveda ne bodo, kajti vlada kakor kongres in sodišča so na strani lastnikov, če bo Kenyonova j predloga sprejeta, bodisi v celoti ali spremenjena, se j bo izvajala le tam, kjer bo delavstvo v boju za izbolj-.šanje svojega stanja. Kompanije torej ne bodo trpele ? in če bo pri tem imel kdo škodo, jo bodo najbrž delavci, ker ne bodo mogli prisiliti družb, da prinznajo njihove zahteve.
Toda če vlada prevzame rove v izjemnih slučajih in jih operira, zakaj bi jih ne mogla v vsakem slučaju? Zakaj bi jih kongres ne mogel proglasiti za last vsega ameriškega ljudstva? Če se enkrat prizna načelo, da jih lahko prevzame, je narejen en korak do socializacije rovov že v kapitalistični državi. Seveda bodo socializacije še dolga pot, ako se delavstvo ne izpa-metuje.
Justični department in menda tudi kongres bosta investigirala delovanje v nevidnem cesarstvu Ku klux Klan. Kadar prične kakor stvar investigirati kongres, potem se gotovo nič ne pronajde. Vsak večji štrajk je že preiskoval in potem odsek poroča kongresu, da je štrajk, da imajo delavci toliko in toliko plače in da zahtevajo še toliko več. Stvar gre v zapisnike, štrajk pa je medtem navadno že tudi končan.
Politična kamoflaža.
Od kar je padel Wilson in njegovih 14 točk, je bilo opažati od strani republikanske opozicije •— to je ultra kapitalističnih interesov — ki je prišla pozneje s svojim Hardingom na vlado, vse večje nasprotovanje in odklanjanje sodelovanja z Ligo narodov, ki je po konceptu teh političarjev izpostavljala Ameriko na milost in nemilost evropskim diplomatom 111 njihovim intrigam. In ko je bil Harding inauguriran predsednikom, je bil kmalu na to izdan poziv za konferenco, katere namen naj bi bil, da se peča s stopnjevalnim razoroževanjem. Ta konferenca začne s svojim zborovanjem meseca novembra t. 1. v Washingtonu, D. C.
Naravno je, da je dobila liga narodov, ki si je slavila to nalogo v svoj program, vsaj navidezno občuten moralen udarec, ki pa ni namerjen, kakor izgleda, na resnično razoroževalno delo, temveč je le politična kamouflaža ameriškega kapitalizma, ki si želi pod eno ali drugo firmo uveljaviti svojo gospodarsko supre-raacijo. To se nrav lahko opaža zadnje čase iz velikih kapitalističnih dnevnikov. Kajti čim bliže prihaja čas konference, tim jasneje prihaja uradno in pol uradno repuhličansko časopisje na dan s pravo barvo. Med tem ko demokratično časopisje še vedno živi v iluzijah Wilsonove politike in ji tudi več ali manj sledi, piše republičansko časopisje odprto, da washinglon-ska konferenca ne more razpravljati o kakšnem teme-Ijitejšem razoroževanju, ampak bo njena naloga le iznajti, v koliko so pripravljene na tak korak razne druge države in vlade, kot angleška, japonska, francoska in italijanska. Kako neki? Narodi vendar še niso tako razviti, da bi mogli izhajati brez vojen. Predloženi pa da bodo vse eno načrti za znižanje naoborož-be. To se pravi, da se narodi ne bodo bolj naoborože-vaii, ampak manj. To je potrebno in spada v minimalni program kapitalizma, kajti s prevelikim naoborože-vanjem se nalaga ljudstvu prevelike davke, ki ga delajo nervoznega, kar vsekakor ni dobro za vlade in za razvoj kapitalizma. Toda če razni vladni zastopniki na konferenci ne pridejo do nobenega povoljnega zaključka, tedaj bo začela Amerika s tako ogromnim naoroževanjem, ki bo daleč prekašalo ne le Japonsko, temveč tudi Anglijo. Možje, ki bodo zastopali na tej konferenci Zedinjene države— pravi to časopisje — so možje, ki se ne udajajo iluzijam, ampak so praktični.
Ali je iz teh izvajanj ultra kapitalističnih časopisov posneti kaj takega, kar bi v resnici ogrožalo razobo-roževalno delo Lige narodov? Nič podobnega! Pač pa obstoja v -washingtonski konferenci možnost konkurence, ki bi pokopala Ligo narodov samo, in bi prišla na površje "Associacija ali zveza narodov" —to, kar je republikanska opozicija zapisala v svoj pros-pektivni program že v času, ko se je sukal Wilson med evropskimi diplomati. In kaj naj pomeni za svet taka "Associacija narodov?"
Repubdičanski političarji in njihovo časopisje kaj radi napadajo Ligo narodov, češ, da nI demokratična, ker je sestavljena iz vladnih krogov, ne pa iz ljudskih zastopnikov ali parlamentarnih skupin. Associacija narodov, ki jo imajo oni v mislih, pa da bi bila demokratična ustanova, ker bi bila sestavljena iz elementov, ki bi bili odgovorni svojim parlamentom. Naravno je, da bi imela pri tem prvo besedo Amerika, ker bi bila ta ustanova prispodoba politične demokracije, kakršno pozna Amerika. Z drugimi besedami: A-merika mora Evropo najpreje amerikanizirati, tedaj šele ji bo mogoče delati ž njo roka v roki, kakor je to zamislil Wilson. S tem amerikaniziranjem pa je seveda v zvezi ameriški kapital. Ameriški kapital pač že sedaj sodeluje z Evropo, tudi če Evropa še ni politično amerikanizirana. Politična revolucija po ameriškem vzorcu v Evropi, menijo republikanci, bi pomirila radikalne duhove v Evropi in bi bilo radi tega vlaganje ameriškega kapitala v Evropi sigurnejše. Če se doseže torej taka forma Associacije narodov, kot si jo želi ameriški kapitalizem, tedaj je naravno Amerike dolžnost, da govori o razoroženju, če pa načrt propade—propade s tem tudi vprašanje o reduciranju na-oborožbe, namesto tega pa nastopi za Ameriko perioda intenzivnega naoboroževanja, da s silo varuje to, kar ima v Evropi in drugje. Eno ali drugo pride do veljave, in to bo ostalo v veljavi tako dolgo, dokler se evropski
proletariat — zlasti Rusija — dodobra gospodarsko me opomore in organizira; čim se to zgodi, tedaj bo dobil ameriški kapitalizem brezdvomno svoj ultimatum, ki ga bo spravil ali iz evropskega trga, do napovedi vojne ali pa do takih političnih modifikacij to-stran oceana, ki bodo pomenile automatičen prehod iz politične demokracije v industrialno. To pomeni, da Amerika ne bo amerikanizirala Evrope, pač pa naobratno. In ko se to zgodi, pride šele pravi klic raz-oroženja in vspostavljenja Zveze narodov. To je morda še daleč — lahko pa tudi ne.
Pozivi, ki jih izdajajo danes razne vlade v svrho razoroženja niso v naših očeh nič drugo kot politične kamouflaže, da se pod njih zaščito organizira ustanove, ki naj utrdijo sedanji kapitalistični režim. O tem se bomo prej ali slej lahko prepričali. — č.
VELIKOST AMERIŠKIH DRUŽIN SE MANJŠA.
Velikost ameriških družin postaja vedno manjša; povprečno število članov ameriške družine v letu 1920 je bilo 4.3, medtem ko so štele leta 1910 4.50; leta 1900, 4.7; leta 1890, 4.9; 1880 5 oseb. Najmanj otrok imajo družine bogatejših slojev, največ pa tiste, ki žive v najrevnejših razmerah. Med Poljaki, Italijani, Litvinci itd., se najdejo družine, ki imajo po deset in več otrok. Zelo veliko jih je, ki jih imajo po sedem ali osem. Med tistimi sloji, ki žive v ugodnejših življenskih razmerah, se najde v družinah eden, dva ali trije otroci. Takih družin, ki imajo do pet o-trok, je med premožnimi sloji malo.
Ljudje, ki se pečajo s tem problemom, pravijo, da ni dobro za deželo, da imajo mnogo otrok tiste družine, ki žive v bednih razmerah. Taki otroci nimajo prilike za razvijanje in ostanejo slabotni. Vsled razmer, v katerih žive revne družine, je njihova mladina izpostavljena vplivom, ki vodijo v skvarjenost.
Če se danes govori o zakoniti kontroli porodov, se mnogi še križajo in oblasti ne puste niti take propagande, katere pa je čimdalje več. Do tega bo prišlo, in družine se bodo v bodoče še bolj zmanjšale. To je naraven proces razvoja.
EVROPSKA TRGOVINA LE 30 % NORMALNA.
Pred kratkem se je vrnila iz Evrope zvezna trgovska komisija, ki je imela nalogo preiskati gospodarske razmere po vojni, zlasti da se izve, katerim vladam morejo Zedinjene države brez prevelikega rizika posoditi denar. Ta komisija je bila sestavljena naravno iz članov trgovskih zbornic iz industrijalnih ameriških mest.
Komisija je iznašla, da ne srednja niti zapadna Evropa ne mort biti postavljena gospodarsko na noge brez pomoči Amerike, to je ameriškega kapitala. Zlasti ni pričakovati normalnejšega življenja, dokler pre-te na vseh koncih in krajih vojni izbruhi. Vsled tega priporoča, da ostane ameriško vojaštvo ob Reni, kajti Nemčija mora plačati brez obotavljanja kar ji je bilo naloženo za vojno odškodnino. Vladam naj se dovoli posojilo le pod pogoji, da so strogo centralizirane. Z drugimi besedami se to pravi, posojilo dobe le vlade ali države, ki imajo vse radikalno gibanje delavstva pod absolutno kontrolo.
Tudi Jugoslavija išče posojila, zato pa pospravlja svojo hišo.
Konvencija unije United Mine Workers je sprejela k svoji konstituciji dodatek, ki določa, da se mora izključiti vsakega člana, ki pripada famozni organizaciji Ku klux Klan.
OD NEKJE IZ PENNS YL V AN I JE.
Ko sem se pred letom dni lotil z vso agilnostjo agitacije za razširjenje Proletarca in za ustanovitev socialističnega kluba, sem imel najboljše une v uspehe. Že v začetku sem imel težkoče, kajti niti eden se mi ni pridružil v agitatoričnem delu.
Končno se mi je posrečilo sklicati vstanovno sejo socialističnega kluba za dve naselbini, na katero sem povabil na svoje stroške tudi s. A. Zornika kot govornika. S. Anton Zornik se je povabilu odzval in ni hotel nobene odškodnine. Hvala mu.
Na dotičnem sestanku se je organiziral socialistični klub in mislil sem: Sedaj smo organizirani in v a-gitaciji ne bom več osamljen, kajti kot organizirani sodrugi bomo delovali skupno. Motil sem se, kajti pozneje sem imel še več dela. Kmalo po ustanovitvi kluba sem mislil priti s par vrsticami na dan, toda namero sem opustil, kajti vpošteval sem, da je klub še mlad in sodrugi pač še nimajo pravega pojma o socializmu in o organizacijskem delu.
Kot že marsikateri agitator, sem imel tudi jaz izkušnje, da je zelo mnogo ljudi, ki so sodrugi pri pijači pa nikjer drugje in radi teh izkušenj sem se odločil pisati te vrstice.
Na neki seji se je "debatiralo" med drugim'tudi o časopisju. Predlagal sem, da se da primerna vsota v podporo Proletarcu iz klubove blagajne. Seveda predlog — kot je že običaj — ni bil podpiran, ali kljub temu se vseeno nekdo oglasi s "protipredlogom", da se ne da nič in ga komentira, da rabimo denar doma; sicer pa je naš klub dal že dosti podpore Prol.", —dal je od svoje ustanovitve $20, in če bi vsak klub storil rsto, bi list lahko izhajal. Če pa ne more, pa lahko preneha. Sicer pa zadostuje, če eden Prosveto čita; saj je Prosveta socialistični list. Kako pa "G. S." izhaja, in to dvakrat na teden, ko vendar ne dobi niti toliko podpore kot Proletarec?" — Tako komentira bistra glavica, medtem ko mu drugi potrjujejo.
Jasno je, da je treba še silno veliko vzgojevalne-ga dela celo med sodrugi, ker še ne poznajo razlike v časopisju, ker še ne vedo, kateri je in kateri ni socialistični list. Dokler se dobe med našimi člani ljudje, ki smatrajo, da je Prol. odveč, toliko časa ne more biti govora o kaki posebni zavednosti našega delavstva. Ni jih malo takih, ki trdijo, da zadostuje, če eden čita samo Prosveto. Priznam, da je Prosveta delavski list, da je lastnina podporne organizacije, v kateri vladajo delavci, toda Prosveta kljub temu ni socialistični list in tudi sama ne trdi da je. Bila je potrebna, ker naše delavstvo potrebuje dnevnik, da ga seznanja s svetovnimi dogodki in mu jih tolmači s stališča zavednega delavstva, toda naše delavstvo potrebuje tudi list, ki ima določen program, ki propagira organizacijo in ta je socialistična stranka. In ravno zato, ker se premnogi boje takega lista, jim je na potu kakor zli duh, kajti ljudje se bojč> dela za socializem, pa se zadovoljujejo s kritikami in zabavljanjem nad kapitalisti. Seveda je jasno, da se svet ne bi nikdar izpremenil, če ne bi imeli vedno energično skupino ljudi, ki je pripravljena tudi delati za socializem v organizaciji in ki je pripravljena širiti socialistični tisk. če bi bila ta skupina večja, veliko večja, bi bilo marsikaj drugače. Ampak v večini so ljudje, ki samo zabavljajo, ker se jim slabo godi in ker čutijo krivice. Učiti se pa nočejo in organizacije se branijo.
Koliko pojma imajo nekateri ljudje o časopisju, se vidi že v tem, da mečejo popolnoma razlikujoče se liste vse v en koš za primerjanje. Pozabili so že na novemberske volitve. Mesto, da bi se lotili dela za širjenje socialističnega lista, pa se dobe taki, ki pravijo: "Če ne more izhajati, pa naj preneha", in to izmed vrst organiziranih sodrugov. če bi bili vsi člani JSZ. takega mnenja, bi seveda vsak naš socialistični list moral prenehati, na veliko veselje takih sodrugov.
Kot kaže "filozofija" teh ljudi, se jih mora prištevati med tiste, ki nič ne čitajo in nič ne mislijo in žive tjavendan v mlaki ignorance. Niti sedaj, ko pada
kapitalistični bič najhujše po delavskih plečih, se ne zavedajo toliko, da bi se znali vzdržati takih budalo-sti.
Večina sodrugov v kraju, ki ga ima v mislih ta dopis, koplje premog po 25 do 30c od tone; delajo komaj po par dni v tednu. Vse to daje materijal za misliti, samo pričeti je treba.
Ob priliki je prišel na vrsto "The New York Call", in dobili so se ljudje, ki so trdili, da je kot socialistični list predrag. In čudo vseh čudov je, da nihče izmed teh ni potrošil zanj niti centa, niti ne vedo, dali je New York Call dnevnik ali tednik. Ampak predrag je!
Nepobitna resnica je, da se socialistično časopisje ne more vzdržati brez izrednih podpor. Te morajo prihajati le od delavstva in če ne prihajajo v dovoljni meri, je list prisiljen prenehati izhajati. To se je zgodilo v zelo veliko slučajih. Vsak klub, ki je v količkaj ugodnih gmotnih razmerah, bi lahko ob raznih prilikah prispeval v tiskovni sklad Proletarcu. Vsak zaveden sodrug bi moral delati za razširjanje svojega glasila. Speči delavci ne zgrade ničesar. Kdor je socialist, pa ni aktiven, je podoben delavcu, ki je prišel na delo, toda se je viegel in zaspal.
Priporočam našim delavcem, naj pazno čitajo, veliko mislijo in potem stvarno razpravljajo. To je pot do napredka v glavah. Brez tega napredka je vsak drug napredek nemogoč. Razumno čitati in več misliti, to je potreba delavstva. In pri tem je važno še to, ■• kaj kdo čita. Čitaj Proletarca; in nodpiraj ga: pridobivaj mu novih naročnikov. Mi delujmo za socializem med našo delavsko maso tako kot je potrebno: dragi bodo med drugimi narodi; ako ne bomo delali tega, bomo ostali večni sužnji ignorance in pri tem— kapitalizma.	J. F. Sprohar.
SOLA ZA DRŽAVLJANSTVO.
Ali veste kaj o odkritju Amerike in kdo jo je odkril?
Ali veste kaj je bila Amerika pred revolucijo?
Ali veste kdaj so postale Zedinjene države neodvisne?
Ali veste kdo je spisal proglas neodvisnosti, in kdaj?
Ali poznate katere glavne voditelje ameriške revolucije?
Ali vam je poznana zgodovina ameriškega gospodarskega razvoja med 1. 1830—61?
Ali veste kaj o suženjstvu črncev?
Ali poznate ljudi, ki so vodili propagando za odpravo suženjstva?
Ali veste kako je treba odgovarjati na vprašanja pri dobavi ameriškega drž. certifikata?
Ali veste kaj pomeni lokalna, okrajna, država in zvezna vlada?
Ali veste kako se te vlade upravljajo?
Ali imate kaj pojma o pravicah amer. državljanstva?
O vseh teh vprašanjih in o mnogih drugih, ki so za vsakega , ki živi tukaj, važna dobite lahko informacije, ki jih daje ŠOLA jusoslovanskesa socialističnega kluba št. 1 J. S. Z. za DRŽAVLJANSTVO.
Pouk je brezplačen. ŠOLA se odpre, čim se priglasi najmanje 8 slušateljev.
Prijavite se takoj tajniku kluba na 3639 W. 26 Str. Chicago, III. Čim se prijavi gori navedeno število slušateljev, bo začetek šole, to je datum in prostor objavljen v Proletarcu in v Prosveti.
Ne pozabite, da imajo tudi ženske volilno pravico, in da velja šola torej tudi njim!
Jugoslov. socialistični klub št. 1, J. S. Z.
ZA INDIANAPOLIS, IND.
Obveščam člane socialističnega kluba št. 25, J. S. Z., da se vrši dne 16. oktobra ob 9. dopoldne klubova seja v Slovenskem Narodnem domu. Pridite vsi in pripeljite seboj novih kandidatov.
Jos. Krainc, tajnik.
IZ UPRAVNISTVA.
Prosimo naročnike, katerim je naročnina potekla, naj jo poravnajo. Prizadeti naj vpoštevajo, da je sedanja kriza zelo občutno zadela tudi naš tisk, ker so se zmanjšali dohodki, stroški pa so ostali' enaki. Cene v tiskarni so v splošnem iste kot so bile, razun da se je papir za nekaj malega pocenil, kar pa napravi zelo majhno razliko v računih.
Nekateri zastopniki pišejo, da je zelo težko dobivati nove naročnike, ker je veliko naših ljudi brez dela že po več mesecev. To je res; vendar pa je še na tisoče takih, ki bi lahko vztrpeli $1.50 ali $2.50 za naročnino na Proletarca. Če imajo naši delavci na de-settisoče dolarjev za nesocialistične in protisocialistič-ne liscte, zakaj bi jih ne imeli nekja tudi za socialistični list? Agitatorjev manjka, ne samo pri nas, ampak po vsem svetu. Čudežev ni; svet se giblje v krizi in v znamenju reakcije; med delavsko ljudstvo se je naselila malodušnost; delo v takih razmerah je težavno. Ljudje nočejo misliti, n to je glavna ovira socialistični propagandi za hiter razmah.
Navajajte naročnike, naj list tudi čitajo. Zato ga izdajamo! Ako ga naročnik, ki se naroči na ta list, ne bo tudi čital, tedaj ne moremo računati, da bo socializem pridobil v njem novega bojevnika. Mi pa hočemo bojevnikov, pristašev in v prvi vrsti intelegentnih socialističnih delavcev.
Dasiravno so delavske razmere slabe, je vendar mnogo naročnikov, katere ni treba niti opozarjati, ke-daj jim je naročnina potekla. Pošljejo jo ob pravem času, ker hočejo imeti plačan list, katerega čitajo in ga razumejo. Želeli bi le več takih.
M. Y., Hrvat iz Ramsaytowna, Pa., piše, da bi poleg svoje naročnine poslal rad še kaj novih, toda ni Slovencev v njegovi naselbini. Nadalje piše, da mu je žal, ker ne more priložiti kake svote v podporo listu, kajti brez dela je že sedem mesecev. — Morda bo naše slovenske naročnike interesiralo, da so proporčno Hrvatje in Srbi točnejši za pošiljanje naročnine kakor pa Slovenci. Kdor izmed Hrvatov in Srbov je naročen na Proletarca, ga tudi čita, in v tem je vzrok, da so točni v poravnanju naročnine.
Neki naš prijatelj iz Peorie, 111., nam je pred nedavnim pisal, da se v tamkajšnji naselbini ne more mnogo napraviti za list ali za J. S. Z. Pripoveduje v pismu, da imajo organizirano sekcijo Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je pridružena k S. L. P. in njihov namen in cilj je industrialna unija. "Kadar bo narod delal bo tudi užival", dostavlja v svojem nismu.
Preroki "eselpizma" so zelo zmešali glave nekaterim ljudem s svojo industrialno unijo, katere nikjer nimajo, in s stranko, ki se jo opazi le tuintam v kakem zborovalnem prostoru. Če bi naš prijatelj iz Peorije čital Proletarca paznejše, bi dobil več socialističnega znanja in ne bi razlagal preobrata na tak način.
L. G. iz Clevelanda piše, da sta dva naročnika odklonila ponoviti naročnino, ker jima ne ugajajo sklepi združitvene konvencije SNPJ, in SDPZ. Kaj pa ima Proletarec opraviti s sklepi konvencije kake podporne organizacije? Na vsak način mu nekateri pripisujejo še več moč kot jo ima.
Nekdo iz Wiseonsina je svoječasno odpovedal list, ker ni bil izvoljen za gl. blagajnika SNPJ. Ali bolje, zato, ker mu nekateri ljudje v gl. uradu niso bili naklonjeni. In seveda je zopet Proletarec kriv.
Nekdo iz Pa., je očital ljudem okoli Prosvete, da ga ovirajo pri njegovih prizadevanjih postati pisatelj. Pa mu je bil zopet Proletarec kriv, nad katerim se je znašal. Takih primer bi lahko našteli še precej. Smol-nej 3639 na 26. cesti je torej važna in vplivna institucija. Kdor ne bo kje s kako stvarjo zadovoljen, kar nad Proletarcem naj se maščuje. Ampak, nesreča je zopet v tem, da so tisti, ki se skušajo maščevati nad njim, ostali majhni ali pa so se še zmanjšali, Proletarec pa je še tukaj in mislimo, da bo ostal še dolgo časa, pač toliko časa, dokler bo kaj Slovencev in drugih Jugoslovanov v Ameriki.
Ruski pomožni fond J. S. Z.
Prispevki za odpomoč ruskemu delavstvu, ki je izpostavljeno lakoti in umiranju.
VI. Izkaz.
Chicago, lil.: Člani socialist, kluba št. 1 J. S. Z.: J. Olip $2; I. Molek $1; po 50c: F. Mrgole, Neimenovan, F. Pavlich; po 25c M. Mihelich in A. Svoboda. - -$5.00.
Člani društva Slavija št. 1 SNPJ: po 25c: F. Foster, F. Sajovic, M. Šifrer, V. Meršol, F. Omahen, Fr. Primožič, A. Zajec in M. Koštrun. — $2.50.
Blaine, O. Po $1: Shumer, J. Aleš, Mary Primožič, F. Garm; po 50c: J. Logaj, M. Škoda, K. Rajsar, R. Rmanec, S. Polak, S. Gerevich in V. Perin; po 25c: Mary Lapornik, A. Bizilj, T. Logy, M. Lapornik, J. Matos, N. Glagolšek, A. Uršič, A. Železnik, N. Pavlo-vich, A. Zupančič, Fany Matos, F. Mihelič, L. Androj-na, R. Vidmar, T. Logay, J. Voko, J. Arojna, W. Smith 5. —$14.30.
San Francisco, Calif. Socialistični klub $4; Po $1: J. Golobich, F. Wagner, J. Movern, J. Peklaj, A. Judnich, J. Clemena, J. Rauch, M. Gudnich, J. R. Jud-nich, F. Kambich, J. Stariha, L. Shaubach, V. Simon-cich, M. Judnich; po 50c: S. Judnich, S. Plesec, W. Mihelich, S. Jaksen, N. Radovich, M. Sterbenc, M. Plut, L. Tarchave, S. Kolbezen, J. Govednik, A. S. Šu-kle, A. Boben, S. Ort, M. Savnik, M. Arnšek, S. Dre-melj, F. Skubic, . Frenchec; po 25c: A. Suhstarsich. F. Matjasich, M. Kochevar, J. Baueh, A. Sustaršič. — $28.25, odbito 15c za poštnino — $28.10. Chicago, III. Frank Aleš — $5.00. Murray, Utah: Člani socialističnega kluba št. 226 JSZ. po $1: V. Branisel, T. Puckar, M. Bolančič, M. Kovačič, F. Simchich, D. Devčič, A. Bečani, S. Padjon, I. Matijevich, M. Čalo, D. Devčič, P. Došan; po 50c: M. 1'etrick, J. Soblich, V. Truden, G. Putnik, E. Hoffman, L. Zalaznik, F. Kobe, J. Selan, J. Kali, J. Mostar, J. Br-ton, J. Panovich, P. Stavbich, T. Marohnich, I. Podjan, S. Pokradija, M. Rupčič, M. Juretich, J. Borič, J. Devčič; po 50c: J. Peterlin, T. Levičnik, J. Puckar, J. Okoren, L. Sršen in F. Brgant. — $26.00.
Hiawatha, Utah: Po $2: J. Kisovec, J. Rebolj, J. Samec, J. Cepuder, G. Želgar, A. Hočevar, J. Pole, M. Marinac, A. Kemnikar, J. Košak, A. Erjavec, J. Rebolj, F. Rebolj, J. Zupančič, L. Florjančič, A. Markovich, A. Pavlovich; po $1: . Ambrož, S. Pintar, J. Jamjart, J. škof, M. Venovich, A. Omahne, S. Zjača, M. Strugar, A. Ivec, J. Smodej, P. Pistotnik, J. Kravanja, J. Končar, M. Dekleva, S. Dupin; po 50c; T. Tomec, Ch. Topoloff, J. Zumer in K. Lopan. — $51.00.
Library, Pa. — Po $1: M. Primožič, M. Turkaj F. Turkaj, F. Rupnik, J. Dolenc, F. Dolenc, F. Stermljan, A. Stermljan, A. Stermljan, J. Horvat, A. Peternel, A. Kralj, S. Šinkovich, B. Bervar, Kristina Dolenc in J. Slapnik; po 50c: J. Zupančič, A. Kovich, F. Zupančič, M. Rubich, L. Novak, H. Lamut, F. Pust, J. Kravanja, S. Stremljan. — $25.00.
Cleveland, O.: Carniola Tent 1288 of the Maccabees — $25.00.
Fort Smith, Ark.: Jugosl. socialistični klub št. 83 JSZ. $5.00; po $1: J. Mohar, J. Matul, F. Gorenc, F. Skrabanja, . Tropšič; po 50c: F. Jesenik, J. Bele, J. Ko-smatin, A. Bobnič, J. Eržen, J. Smergut: po 25c: L. Kolenc, Marv Kolenc, F. Povše, J. Bervar, V. Clark, W. Clark, F. Cerar, W. Griffi, A. Ocepek, J. B. Dolar, F. Ocepek, L. Grilc, A. Grilc, F. Vozel, J. Sadar, J. Ocepek, L. Kolenc in Neimenovan. — $18.00. Meadowlands, Pa.: S. Premru $1.00. IV. Frankfort. III.: Društvo št. 313 SNPJ. $25.00; društ. št. 136 SSPZ. $20; dohodki na skupni veselici $19.60; po $1: A. Kučec, M. Sedal, J. Spaly, P. Drak-sler, F. Kuster; po 50c: M. Renovic, I. Graich, M. Ju-rich, J. Zacieh, P. Bisek.n — $72.10.
Moon Run, Pa.: Društ. Slovenski Tabor št. 60 S. D. P. Z. — $5.00.
Delague, Colo.: Društ. Postonjska Jama št. 151 SDPZ. — $10.65.
La Salle. Ill: Po 50c: T. Golob, M. Tikoni, M. Vo-greih; po 25c: J. Novak, F. Malgaj, F. Lejieh, M. Janko, F. Novak. J. Kuss, F. Kovačič, A. Baznik in W. Lu-bach. — $3.75.
Fredericktown, Pa.: Nabrano na seji društva S. N.
P. J. št. 288 $5.30; iz blagajne dodali $4.70 — skupaj $10.00.
Zadnji izkaz dne 30. septembra ...........$1,625.65
V tem izkazu........................... 282.40
Skupaj do 8. oktobra...............$1,908.05
Tajništvo J. S. Z.
Agitatorji na delu.
število naročnin, ki so jih poslali agitatorji za
razširjanje Proletarca:
Jerry Alesh, Cleveland, 0...............8
A. Lukancic, N. Chicago, 111. ............3
Louis Krašovec, Forest City, Pa..................4
Lawrence Gorjup, Cleveland, 0.........6
V. Obid, La Salle, 111. ________________________1
John Teran, Ely, Minn.......................2
F. Z., Chicago, 111. ____________________________3
C. P., Chicago, 111.............................1
John Miklich, Johnostown, Pa............1
Charles Boitz, Cleveland, 0..........................1
Anton Grden, Glencoe, O. _______________1
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27, JSZ., se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodru-ga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpati-zirajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane razredno'zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč." —
VAŽNO ZA ROJAKE V HERM1N1E.
Socialistični klub št. 69, JSZ/ zboruje VSAKO TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v dvorani društva Frosjomisleci, št. 87, SNPJ.
Rojaki, pristopite k naši organizaciji, da s tem ojačate naše vrste.
Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
MILWAUKEE, WIS.
Seje slovenskega socialističnega kluba se vrše vsak drugi in četrti petek v mesecu v dvorani ILIRIJA, 310 First Ave. — Ker se na klubovih sejah obravnavajo važne stvari, je dolžnost članstva, da se udeležujete sej. Pripeljite s seboj tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in še niso v organizaciji.
John Kresse, 396—bth Ave.
DETROITSKIM SODRUGOM.
Prihodnja seja slov. socialističnega kluba št. 114, J. S. Z. se vrši 8. okt. (drugo soboto v mesecu), v klubovih prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem redu bo več važnih stvari, ki se morajo rešiti. U-deležite se seje polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov.	Organizator.
Šopek vesti iz kapitalističnega dnevnika.
Tukaj je, mnogobarven in nenadomesten s svojo dišavo in omamo:
Radi brezposelnosti so se začeli množiti samomori. Leta 1920 si je v prvih šestih mesecih v Zedi-njenih državah vzelo življenje 1,810 možkih, 961 žensk, 88 dečkov in 137 deklic; v prvih šestih mesecih leta 1921 pa 4,527 možkih, 1,982 žensk, 214 dečkov in 293 deklic. V šestih mesecih 1921 nad 7,000 samomorov!
Cene živilom so šle kviško 13 odstotkov.
Rockefellerjevo premoženje znaša sedaj dve mi-ljarde dolarjev.
Mrs. Sleep\yell išče ločitev od moža, ker jo je pre- ; rano zbudil.
Mr. Sportnight je kupil finega bulldoga, za katerega je odštel $1,500.00. Stanoval bo x posebno opremljeni hišici in imel svojega paža.
"Interchurch" razkriva dejstva o špijonaži, ki jo vodijo ameriški industrialni despoti v delavskih unijah, ki je baje potrebna, da se ve, kakšne ukrepe delajo delavci z ozirom na svoje zahteve napram kapitalistom.
Korporacija Grab-it-all je na svoji eksekutivni — to je tajni seji, na katero ni smel noben časnikarski poročevalec ali kak drug "špijon," razdelila svojim delničarjem 375% dividend.
M
Trocky je odstavljen, ker je aretiral Lenina; Lenin je pa na begu. (Sure!)
Amerika mora gledati, da so vrata na Kitajsko odprta, tudi če je treba napovedati vojno obema — Japonski in Angliji, njeni zaveznici. Tako zahtevajo interesi ameriškega kapitala! Evropa je itak pred nami na kolenih!
Šest miljonov ljudi brez dela. Razne "charity" organizacije so že na delu, da odpro svoje kuhinje za juho.
Mr. Well-to-do se je odpeljal s svojim tenis in polo i štabom v svojo zimsko rezidenco v Florido. Mr. Take-it-all je odšel v Bermudo, Mr. Rockefeller ml., na Japonsko; mnogo drugih je odšlo v Kalifornijo in v Evropo. Premog v severnih krajih je namreč drag!
Dva delavska agitatorja obsojena na 10 let ječe...
Tajnik delavskega oddelka v Washingtonu javlja, da je 693 podjetij utrgalo plačo 4,500,000 delavcem. Znižanje plače znaša 15.9 odstotkov od 1. januarja; znižanje plač se bo vršilo dalje. Splošno znižanje plač j do sedaj znaša nekaj nad 20 odstotkov.
Življenske potrebščine so meseca julija poskočile za 3 odstotke.
V New Yorku so se demokratje združili z republi- j kanci, da porazijo pri mestnih volitvah socialiste itd. itd. —
To je šopek vesti iz kapitalističnega dnevnika, ki brani nedotakljivost premodro urejene sedanje družbe.
Proletarec postaja vedno bolj priljubljen list med tistimi, ki ga čitajo. Krog čitateljev pa se mora razširiti s tem, da se pridobiva Proletarcu nove naročni- j ke. Skoro vsakdo ima priliko dobiti od časa do časa j kakega novega naročnika.
Število naših naročnikov narašča, kljub temu, da j je brezposelnost prizadela tisoče naših ljudi. Toda ti- i soče in tisoče slovenskih delavcev je še, ki niso naro- j čeni na Proletarca. Pridobite jih, da se naroče.
	n	
Slov. delavska		podporna zveza
Ustanovljena dn. M. avgusta 1908.		Inkorporirana 22. aprila 1*09 v državi P.no
Združena s Slovensko Narodno Podporno Jednoto. CHICAGO, ILL.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Podpredsednik: JOSIP ZORK.O, R. F. D. 2, Box 113,
West Newton, Pa. Glavni tajnik: BLAS NOVAK, 2657 S. Lawndale AVe., Chicago, 111.
1.	Pom. taj.: FRANK PAVLOČIČ, 634 Main St., John-
stown, Pa.
2.	Pom. taj.: ANDREJ VIDRICH, R. F. D. 7, Box 4,
Johnstown, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 5602 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 27. Bridgeport, Ohie.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nadzor, odbora: IGNATZ PODVAZNIK, 5315 Butler St., Pittsburgh, Pa.
1.	nadzornik: SOPHIA BIRK, 955 Addison Rd., Cleve-
land, Ohio.
2.	nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 137th St., Cleveland,
Ohio.
POROTNI ODBOR: Perdsednik porot, odbora: MARTIN OBERZAN, Box 135,
West Mineral, Kans. X. porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. 1, Bonanza, Ark. 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. 14th St., Springfield. 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
Glavni urad: 2657—59 So. Lawndale Ave., Chicago, 111.
URADNO GLASILO: PROLETAREC.
3639 W. 26th St., Chicago. 111.
PROSVETA.
2657 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uijodno prošeni pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika m nikogar drugega. Denar naj se pošlje edino potom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se naslovljajo: Bias Novak, in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudom« naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnj« popravi.
Iz gl. urada S. D. P. Z., združena s S. N. P. J.
Z razpisom mesečnine zvezinih društev za mesec november bodo razposlani imeniki članov in članic, na katerih bo ob enem vprašanje, kateri člani in članice so tudi člani S. N. P. J., to je, da so člani obeh združenih organizacij. Vse člane prosimo, da naznanijo tajniku svojega društva, ali so člani tudi pri S. N. P. J., ali ne, in ako so, naj mu navedejo certificat-no številko pod katero so zavarovani pri S. N. P. J. številko društva in za koliko smrtnine in dnevne bolniške podpore so zavarovani.
Vsi člani in članice, ki so pri obeh združenih or-
.........................................................................................................................................
Sest tehtnih razlogov, zakaj bi morali kupovati
-PRI-
ALBERT LURIE & CO.,
-1810-1820 Blue Island Ave., Chicago, 111.-
1.	Naša je navečja department tr govina v Zedinjenih državah. Velika iztfera vsakovrstnega blaga.
3. Z nakupi dajemo A. Lurie Co. nakupo-vadne znamke (trading Stamps), ki pomenijo nadaljne prihranke za odjemalce,
2.	Mi dostavljamo blago na dom v vse kraje v Chicagu in predmestjih.
4.	Pri nakupovanju v naši trgovini se lahko poslužujete svojega jezika.
5.	Oglašujemo dnevno v velikih čeških in drugih listih. S čitanjem teh listov čitate tudi naše oglase, v katerih so oznanjene posebne ponudbe za vsaki dan.
6.	Primerjajoč naše oglase z oglasi depart-ment-trgovin v glavnem delu mesta boste lahko iznašli, da dobite v naši trgovini potrebščine ceneje kakor pa v trgovinah v doljnem delu mesta.
Hi .............................lili lllllllll Nil II III II III Mill III 111 I...............................................................................
ganizacijah zavarovani za skupno vsoto za katero ne bo imela združena organizacija obstoječega (aktivnega) razreda (obstoječi redni razredi bodo: 250, 600, 1000, 1500 in 2000 dolarjev smrtnine in 1 do 5 dolarjev dnevne bol. podpore) bodo razdeljeni v izredne razrede. Da ne bo preveč izrednih zavarovalnin se priporoča vsem onim, katerih skupna smrtnina bo znašala vsoto izven določenih rednih zavarovalnin, naj se odločijo znižati ali zvišati smrtnino v najbližnji obstoječi zavarovalninski razred. Zavarovalnino zamore vsakdo znižati v katerikoli obstoječi razred brez zdravniške preiskave in zamore to storiti ob času, ko se bo pričelo vplačevati po skupni lestvici (z dne 1. januarja 1922.) v glavni urad pa naj bodo vsa zniza-nja zavarovalnine poročana najkasneje do 15 decembra t. 1. Člani, ki se odločijo zavarovalnino zvišati, zamorejo io storiti po 1. januarja 1922 in se morajo v svrho zvišanja podvreči zdravniški preiskavi. Da bo mogoče vse člane, ki želijo zavarovalnino znižati v kakšen obstoječi razred, udeliti v redni razred z dne 1. jan. je potrebno, da je to pravočasno naznanjeno društvenemu tajniku in no istem v gl. urad.
Vsi člani in članice S. D. P. Z. naj izročijo njih certifikate društvenemu tajniku kateri naj jih hrani dokler ni inštruiran kaj storiti z njimi. Člani in članice obeh združenih organizacij pa naj oddajo oba certifikata, za katera bo izdan le den za skupno zavarovalnino.
Vsem društvom S. D. P. Z., ki se nahajajo v naselbinah kjer obstoji kakšno društvo S. N. P. J., pri-
poročamo, da se medsebojno združijo. Vsa društva, ki se združijo, naj o tem poročajo v glavni urad kakor hitro se za združenje odločijo, da bo mogoče gl. uradu vse potrebno urediti za skupno poslovanje začenši z mesecem januarjem 1922.	M Vsa združena društva bodo ohranila številko društva S. N. P. J., ime pa zamorejo spremeniti v smislu pravil S. N. P. J. ako se vsa zainteresinana društva zedinijo za novo ime.
Društva S. D. P. Z., ki se ne bodo združila s sosednim društvom S. N. P. J., bodo dobila nove spo-redne številke jednote, ime pa zamorejo spremeniti v smislu pravil S. N. P. J., ali pa obdržati staro.
Ob enem apileram na članstvo, da se kolikor mogoče redno udeležuje prihodnjih društvenih sej in sodeluje za točno izvršitev združevalnega dela. Vsak član in članica naj stori svojo dolžnost v smislu navodil, da bo zamogel društveni odbor dajati gl. uradu točna pojasnila o zadevah, ki so potrebna v svrho u-reditve notranjega dela.
Bias Novak, tajnik S. D. P. Z.
Krajevnim društvom naznanjam, da se v smislu pravil mladinskega oddelka pobira meseca novembra vsakega leta po lOc za člana mladinskega oddelka za upravne stroške.
Za mesec novmeber t. 1. naj torej društveni tajniki pobirajo za vse člane mladinskega oddelka poleg redne jnesečnine po 10c v upravni sklad.
Bias Novak, gl. tajnik.
ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI?
To je predmet debati, ki je izšla v posebni knjigi v založništvu Proletarca.
Cena 30c. Pri naročilih za deset ali več teh knjig damo 20% popusta.
Če le mogoče, jih naročite po več iztisov skupaj.
Naročajte tudi druge naše knjige in brošure. Naročila naslovite:
PROLETAREC,
3639 W. 26th Street, CHICAGO, ILL.
8«BaBBOBBBB6BBEEšlHaBBBBBaaaBB8E
SEBIlElSISlBIBlHISllllIliailiaHa® a
l«;
i g
Ura na tej sliki, vam predstavlja najznamenitejšo iznajdbo v urarstvu tega stoletja. To je posebne vrste ura, ki je obenem tudi BUDILKA, dasi njena velikost ni večja od navadne žepne ure. Ali si morete predstavljati kako drugo uro-budilko, ki bi jo lahko nosili v žepu svojega telovnika? Če imate n. pr. sestanek ob 3:15 popoldan, ali da morate kam iti, naravnajte kazalec na zaželjeni čas in o pravem času boste opozorjeni. Ako bi radi kdaj malo zaspali doma ali kje drugje, naravnajte čas in zbujeni boste. Ako morate iti na vlak ali pa morate peči pišite ravno na določen čas, prepustite vse skupaj gospej URI, naj vas ima ona na skrbi. Gotovo je to najbolj uporabljiva in najbolj privlačna ura, ki je bila kedaj izdelana za ta denar.
Ta ura je napravljena izredno trpežno, je lepo srebrno ponikljana, 16 štev. brez pokrova, ima osem prvovrstnih kamnov, švicarsko kolesje in je garantirana 25 let. Vredna je veliko več kakor znaša cena po kakršni jo prodajamo, da pa seznanimo javnost s to uro in našo firmo, smo se odločili, da jo bomo prodajali po izredno nizki ceni $10.75. Popolno
zadovoljstvo jamčimo, v drugem slučaju povrnemo vaš denar, ako nam pošljete, uro v desetih dneh.
ZASTONJ. Tisti, ki uro takoj naroči, dobi v darilo popolnoma ZASTONJ krasno pozlačeno verižico za uro.	' S!
Ne pošljite denarje naprej! Izrežite samo ta oglas ter nam ga
pošljite, zraven pa priložite 20c za poštne in zavijalne stroške in ka- 1 dar dobite uro in verižico, nam pošljite $10.75. Ne odlašajte, temveč 1 naročite takoj, ker ta ponudba velja samo za kratek čas!
VARIETY SALES COMPANY, |
1016 Milwaukee Ave. Dept. 323 Chicago, 111.
CENIK KNJIG
ki jih ima v zalogi Proletarec:
Leposlovne knjige, romani, povesti in črtice.
Sadje gnezdo, (Vladimir Levstik) vezana v platno..	1.00
Kmečke povesti. (Florijan Golar).....................75
Sajedalcl. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana
v platno............................................................................1-75
inflsa. (Leonid Andrejev), drama v štirih dejanjih...	.60 Jurkica Agičeva, (Ks. šandor-Gjalski), povest, 360
| strani, broširana 90c, vezana v platno........................1.30
Jug. (P. Choeholoušek), zgodovinski roman, 616 strani,
broširana $1.10, vezana v platno..................................1.60
Vitez iz Rdeče hiše. (Aleksander Dumas star.), zgodo-1 vinski roman, 504 strani, broširana $1.00, vezana
v platno...................................... 1-50
Udovica, (I. E. Tomid), povest, 330 strani, broširana
v 90c, vezana v platno............................ 1.30
Don Correa, (G. Keller), roman .....................30
Znanstvene razprave, politični in gospodarsko socialni spisi, učne in druge knjige in brošure.
Ali je religija prenehala funkcionirati? Debata........30
Za staro pravdo. (Fran Erjavec)......................60
Zikon biogenezije. (J. Howard Moore, prevel I. M.).. 1.56 Svetovna vojna in odgovornost socializma. (Etbin
Kristan).......................................80
V novo deželo. (Etbin Kristan).......................30
Katoliška cerkev in socializem........................30
Kdo uničuje proizvajanje v malem.....................20
BocijaL knjižnica (dva snopiča) .....................10
Zadružna prodajalna ali konsum......................10
0 konsumnih društvih................................15
Sazno.
Najnovejše informacije - o dobavi državljanstva Zedl-
njenih držav .....................................40
Spoved papeža Aleksandra VI.........................£0
Ameriški družinski koledar, vezan v platno, letnik 1919, 50c; letnik 1920, 65e; letnik .1921 mehko vezan 75c; vezan v platno ....................... 1.00
"Proletarec", vezan, letnik 1919, $6.00; vezan, letnik
1920 .......................................... 7.00
Angleške knjige.
100%. (TIpton Sinclair). Povest patrijota .......... 1.20
The Brass Check. (Upton Sinclair). Študija ameriškega
žurnalizma, broširana 60c; vezana v platno........ 1.20
The Profits of Beligion. Razprava o izrabljanju ver za
privatne interese .............................. 1.20
"Debs, His Authorized Life and Letters". (David
Karsner), vezano v platno ..................... 1.20
King Coal. (Upton Sinclair). Povest iz zadnjega štraj-
ka eoloradskih premogarjev, vezana v platno.... 1.20
Naročilom priložite poštni ali ekspresni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke.
PROLETAREC,
3639 W. 26th St.	Chicago, 111.
Zadosten dokaz.
Več, kakor 1,352,000 steklenic Trinerjevega grenkega vina je bilo poslanih med svet lansko leto. Te štev. so zadosten dokaz, kako so tisoči in tisoči prepričani o resničnosti uspehov, kakor v slučajih slabega teka, zaprtja, glavobola in druzih želodčnih neredov, katere se dosežejo z Trinerjevim grenkim vinom. Ravno tak ugled imajo po svetu tudi vsa druga Trinerjeva zdravila. Dr. E.Barlow, zdravnik v N. Zulch, Tex., je nam pisal: "Marca 31, 1Q21. Jaz sam sem, radi poskušnje užival Vaša zdravila, Triner Liniment in Trinerjev Antiputrin, in izreči moram Vašim zdravilom najlepšo pohvalo, ker v resnici so izdelani iz najboljše tva-rine in imajo najboljše uspehe. — 27. avgusta 1921. Zelo sem vzradosčen radi vspehov Vaše Trinerjeve Angelice grenke tonike, ki "jih je dosegla moja žena, ki je bolehala že dalj časa." Trinerjev Liniment rodi hitre vspehe v uporabi za revmatizem, nevralgijo, trganje po ledvicah, Trinerjev Antiputrin pa je izvrstno zdravilo za grgranje in ispiranje ust. Trinerjeva An-gelika grenka tonika, je naprodaj po vseh lekarnah in trgovinah z zdravili.
MARQUETTE LIFE INSURANCE CU.
JE
Zavarovalna družba za življenje
ONA varuje Vaš dom in družino v slučaju smrti. Je hranilna banka v času nesreče in potrebe. Izdaja samo državno registrirane police (oporoke), in je raditega garancija zavarovancem.
NOBENA VARNEJŠA—NOBENA BOLJŠA!
Možje in žene, tukaj je prilika za vas, da se zavarujete proti revščini in miloščini.
WM. RAUEN, Nadzornik za državo Illinois. 245 W. North Ave., Chicago, 111., Tel. Lincoln 5140
ZA NADALJNA POJASNILA PIŠITE ALI PA POKLIČITE:
LOUIS KOVIE, generalni zastopnik. 1137 West 18th Street. Chicago. 111.. Telephone Yards 5101 ali Canal 4116. JOHN A. LAJEVICH, zastopnik, 1137 West 18th Street. Chicago 111., Tel. Canal 4116.
Služba za dobre in vestne zastopnike za države Illinois, Indiana in Missouri z dobro plačo odprta.

Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
Nervozne,
oslabele
žene,
ki trpe na bolečinah v križu, v bokih ali na stranah, na senzaciji, ki tlači človeka k tlom in dela v spodnjem telesu težo, na glavobolu in neredu pri naravnih funkcijah, dobe odpomoč, ko vzamejo
Severa's Regulator
(Severjev Regulator). Priporočen je za zdravljenje tistih posebnih lastnosti neredov in hiranja, ki so jim podvržene ženske. Dobite ga pri svojem lekarju še danes. Cena $1.25.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
Za bolezni in bolečine
PAIN-EXPELLER
Tvorniška znamka reg. v pat. ur. Zdr. dr.
Prijatelj v Potrebi
Izšla je nova knjižica NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DR2AV. Vsakdo, ki želi postati ameriški državljan, bo dobil v tej knjižici vse potrebne informacije. Poleg slovenskega ima ta knjižica tudi angleško besedilo. Naročila pošljite Proletarcu.
Ako si želite nabaviti knjige socialne, povestne ali kake druge vsebine, jih naročite od Proletarca. Eventualni dobiček od prodaje knjig se porabi za pokrivanje stroškov pri listu.
"THE MILWAUKEE LEADER'
Največji Ameriški socialstični dnevnik.
Naročnina: $6.00 za celo leto, $3.00 za pol leta in $1.50 za tri mesece.
Naslov: 532 Chestnut Street, _	MILWAUKEE, WIS.
W^VWUWVWMVVWMWL11
Slovencem priporočamo v posečanje KAVARNO MERKUR 3551 W. — 26th St. (v bližini urada SNPJ., S
R. Z. in Proletarca.) Dobra kuhinja :::::: :::::: Dobra postrežba. KARL GLASER, imeitelj.
John Plbak & Co.
1151-1153 W. 18th Street
Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a jmoder-nejšem kroju. Cene nizke.
CARL STROVER
LAWYER
and
COUNSELLOR
133 W; Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS.
Telefon: Main 3989.
Naročajte najboljši in najbolj razširjen socialistični dnevnik v Ameriki
"THE NEW YORK CALL"!
112 Fourth Avenue,
NEW YORK, N. Y.
Naročnino za dnevne in nedeljske izdaje $12 za celo leto; $7 za pol leta; $4 za tri mesece; $1.50 za en mesec; samo nedeljske izdaje ?3 na leto. Samo dnevne izdaje $9 na leto; pol leta $5; en mesec $1.25.
Kadar...
Kadar mislite na potovanj« i stari kraj;
kadar želite poslati svojim fU-rokrajskim sorodnikom, prijateljem ali znancem denar,
ali kadar imate kak drag posel s starim krajem,
obrnite se na tvrdko
ZAKRAJSEK & CESAREK 70=9th AVE.
NEW YORK, N. Y.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, Pi
FARME

V PINETOWN, NORTH CAROLINA
ZA POJASNILA PIŠITE:
A. H. SKUBIC & CO., rS