List Tečaj XLIV Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. V Igubljani 7. januarija 1886. Obseg: Amerikanska sadna sušilnica. Poziv kranjskim sadjarjem sko sadno sušilnico. dopisi. Novičar. Zemlje- in narodopisni obrazi. ozir oma občinam, ki so pri volji napraviti si amerikan Slovensko slovstvo Mnogovrstne novice] Naši Amerikanska sadna sušilnica Sestavil, risal in popisal Gustav Pire. Nn sv gospodarske, obrtniške in narodne. » W Vzlic temu, da imamo pri nas na Kranjskem še podučiti o različnih sistemih amerikanskih sušilnic malo sadnega drevja, vendar ob dobrih letinah slišimo dovoljno mu naznanim potrebne vire i a pritožbe gospodarjev, da svojega sadja ne morejo po pri Način sušenja pri amerikanskih sadnih sušilnicah merni ceni v denar spraviti, ter tarnajo, da sadjarstvo obstoji v tem, da damo skozi sušilnico hitro pihati ne prinaša onega dobička, kakor se sploh zatrjuje Pr vroči sapi, kater sadj izhlapi vodo ter jo v podobi tožbe so za sedaj večinoma neopravičene, kajti pra- hlapa hitro kvišku v zrak odnese med tem, ko vedno vilno shranjeno in dobro zimsko sadje ima pri nas nova vročo-suha sapa v sušilnico pristopa Podobe na prvi strani lista predstavljajo tako su skrbeti moramo uže sedaj, da bodemo silnico. Večja podoba na sredi je dovršena sušilnica vedno še visoko ceno, a če naše sadjarstvo čez leta povzdignemo, »1»*«». — ..u.j, ~—™ - —j- — --------j-------------------> ob času pripravljeni, velike množice pridelanega sadja pripravljena za delo, risana, kakor se očesu pokaže po primerni ceni v denar spraviti. Najboljša in naj- od zunaj. Pridjana merila na levi strani predstavljata ložja poraba sadja je prodaja svežega sadja Ob po meter, to je, meter v naravi je v podobah tako velik sebno dobrih letinah ali pa vsled družili merodajnih mišljen kot merila kažeta Večj merilo ima se ve da razmer je pa dostokrat skoraj nemogoče sveže sadje veljavo le za sprednjo stran srednje podobe, ker drugi nrimerno dras:o prodati; takrat pa sadjar mora sku- deli so perspektivično risani, manjšo merilo velja za primerno drago prodati; takrat pa sadjar mora sku- deli so perspektivično risani sati po drugem potu sadje v denar spraviti. Ta pot mali podobi merilo velj je ohranjevanje (konserviranje) sadja. Sadje zamoremo Sušilnica obstoji iz dveh glavnih delov; iz peči na tri načine ohraniti; prvi način je vkuhanje sadja in iz sušilnega oboja (Dorrschacht). Običajno sostavo v sladkorni vodi (napravljanje kompota) drugi način je prevlaka sadja s sladkorjevo skorjo (kand tovanje sadja) peči sem jaz bistveno spremenil in to iz važnih vzro kov. Dosedaj delali so za amerikanske sušilnice iz- in tretji način je pa sušenje ključljivo sadja Izmed teh treh načinov sadje ohraniti je za slopa navadnega sadjarja uaoiuu V Daujc UlU.OiiJ.lUl JO Z;« OAVJJU-, ivu/xwa CU * zadnji način važen. Sušenje silnico močno podražijo visoke železne peči v podobi okroglega Take peči pa celo su-rad njih mora biti su- kakor so peči v sobah ker sadja je uže staro in tudi pri nas na Kranjskem je šilnica višja, vzame več prostora ter zunaj tega je se že od nekdaj v navadi. Kakovost našega sušenega treba narediti pripravo, katera toploto enakomerno po sadja je malo vredna, vsaj pa ves pridelek tudi le površji cele lese razprostira. Pri teh vrstah peči, ka- Hočemo pa li enkrat s sušenim sad- kor sem jo jaz priredel, ni najti teh neprilik. Peč je sa uže 14 dem. nad tlami. doma porabimo . . . . . jem izvan dežele kupčevati ter z drugimi sadjarskimi tako nizka, da je prva deželami tekmovati, moramo drugače sadje sušiti sušilnicah (pajštih), v katerih dim pride do sadja, niti govoriti nečem, ako je dobiti še kje kako tako sušilnico, boljše jo je precej podreti. Boljše su- dima suše, kakor jih pogosto uže na primerne za sušenje če silnice ki br Peč je tako-le sestavljena: Iz zidu, ki je iz opeke izdelan ter debel, kakor je opeka široka, narejen je plajšč peči. Ta plajšč gre izprva navpično iz tal, više gori pa (glej podobo na desni strani) se skupaj skrči in ima le toliko odprtine, kolikor ima ena lesa povr- Kranjskem nahajamo, so sicei sme tem plajšu se prava priprava za na spel j češenj a za drugo sadje nikakor ne. Te vrste sušilnic razven mnogih napak jako počasi suše ter porabijo mnogo kuriva. Ni še mnogo let od tega, od kar prebrisani Ame rikanci uvažajo v Evropo sušeno ravno tako izgleda in je enacega kuhano sadje umno postopali sadje, ki skuhano okusa kakor sveže Amerikanci so tudi v tej stroki raz- edili so si sušilnice, katere nare pravljanje toplote. Ta priprava obstoji iz kurišča, ki je iz železa lito ter iz ploščevinastih cevi, ki s stvorjeno toploto zračno sapo grejejo ter dim iz sušilnice vodijo. Iz litega železa narejeno kurišče gleda na svojem sprednjem delu iz zidanega plajša, ima izsekano plošo (rošt) za pepel in prostor, kamor pepel pada. Sploh je sprednji del kurišča, kakor pri navadni železni peči umno pustupa-ll, Udi cuiu ou 01 J -—- ~ jajo izdelke, koji evropejskim sadjarjem dobiček spred ter ima tudi pnmei kake 2/ 3 nosa jemljo In vendar se nam treba bati amen vratica. To kurišče je dolgo cele peči in je na zadnjem koncu tako prirejeno, da je mogoče natakniti ploščevinasto cev, ki ima v premeru okolu 25 centimetrov. Ta ploščevinasta ------- . . , . - 4.* t i i cev razdeli se blizu plajša nasproti kurišča na dve sadje sušiti, treba je le posnemati. In kako priprosta gt. katerih ygaka J ob zidu nazaj proti kurišču je ta amerikanska iznajdba? Amerikanci so rekli: Da ^ se prf kurišču dvjgneti ter gresti vstrično nad kuriščem nazaj, kjer se pri steni združite zopet v kanske konkurence, ker poznamo amerikanski način se sadje sveže ne ohrani, da prične gnjiti, vzrok je se v niem nahaja. Toraj ven velika množica vode, ki vodo! A v navadnih sušilnicah sadje ne izgubi samo z vode, ocvuju — , ------------* velike vročine voda vre, sadje se kuha sadje se v njih tudi bistveno predrugači vsled t sladkor se žge itd z eno besedo izdelek navadnih sušilnic je malo vreden, za kupčijo sploh nezadosten. Amerikanci skušali so napraviti sušilnico, v kateri se s sadjem nič druzega ne zgodi, kakor da se iz njega voda hlapi. To prizadevanje se jim je prav dobro posrečilo, s pomočjo amerikanske sušilnice zamoremo izdelovati eno cev, ki gre skozi zid in se zunaj plajša dvigne v zrak kakor navadni dimnik. Zarad dobrega vlaka je treba dimnik precej visoko izpeljati. Tla peči so z opeko tlakana, pod tlakom pa prihaja skoz tri odprtine, (glej srednjo podobo) mrzli zrak pod vroče kurišče in cevi in sicer tako, da vsaka taka odprtina vodi zrak pod tlakom ter ga zopet skozi tri odprtine (glej desno podobo) razdeljenega izpušča pod kuriščein cevi. Nad pečjo je drugi glavni obstojni del sušilnice uš il boj Oboj obstoji iz stajaia, dveh kvadrat delo hitro ceneje ker sušilnica manj stane in ve najlepše in najokusnejše sušeno sadjeA zraven tegaje nih okvirov? S1išilnili les, vzdvigovalne priprave in če ---- ----- ' . ~ • * . V i .....a ~ Z je treba tudi iz strehe z dušnikom. liko manj kuriva potrebuje, kakor navadne nase su: Omenjeni stajalo obstoji iz čveterih v tla zabitih silnice. V naslednjem popišem tako susilnico, na sprednji lesenih gabrov, kateri so tako-le postavljeni (črni strani pa pridenem njeno podobo. Omeniti mi je ? da sem imel priliko videti mnogo razi ičnih amerikanskih čveterokoti pomenijo stebre) sušilnic v delu a da se mi saa a na sebi nobena ni prav primerna zdela za naše razmere. Iz tega vzroka sostavil sem sam na podlagi poizvedeb in izkušenj amerikansko sušilnico, ki bode zadostovala našim slovenskim sadjarjem. Ako bi se pa kdo natančneje hotel Na te stebre pridejo poprečni bruni se stebrom enakega lesa, kateri so tako postavljeni (glej srednjo in desno podobo), da se naredi čveterooglata enako-strana (kvadratična) odprtina, ki je tako velika kakor zgornja odprtina peči ali pa, kakor je notranja širjava okvirov in les. Na tem stajalu leži čveterovoglat okvir, katerega notranja širjava je, kakorpoprej povedano, enaka odprtini peči. Okvir je najboljši narediti iz desk trdega lesa, ki so vsaj 5 centim. debele. Okvir pa je po priliki pol metra visok. Na okviru ležijo lese. Lese, kojih zamore biti več ali manj, so enakega notranjega površja, kakor okvirova odprtina. Narejene so iz mehkega lesa ter 15 centimetrov visoke. Dva krajnika lesnega okvira imata na vsakem konci ušesi, ki služite za vzdigo-vanje les, kakor je razvidno iz srednje podobe. Dno lese mora biti iz žičaste mreže, ki je narejena iz po-cinjene žice (dratu). Taka mreža kupi se naj bolje uže izdelana. Mreža ne sme biti pribita zunaj okvira, ampak znotraj. Lese, kakor vse drugo, morajo biti izdelane iz odločno suhega lesa, natančno izdelane, da druga drugo krijejo, v voglih pa trdno skupaj zbite. Priporočal bi vogle z železom okovati. Na vrh les postaviti je enak okvir, kakor spodaj. Na vrhni okvir, če je treba in če hočemo, pride streha z oddušnikom, o čemur pozneje še govorim. Da celemu sušilnemu oboju damo primerno trd-noto ter da zamoremo na sušilnico priklopiti vzdigo-valno pripravo, treba je še pet stebrov, ki so prilično po 5 centimetrov debeli in po 15 centimetrov široki. Stebre nam je tako visoke napraviti, kakor sta oba okvira in vse lese skupaj. Po dva stebra pritrdimo na stran les, kjer je kurišče, dva pa na nasprotno stran. Stebre pritrdimo v poprečne brune stajala, koder jih dobro zagojzdimo. Eden od druzega naj bodeta tako oddaljena, da delita stran okvira, oziroma lese natančno v 3 dele. Peti steber pritrdimo pa ravno tako v sredo na levi strani (katere v podobi ni videti). Spodnji in zgornji okvir pritrditi je treba z vijaki (šraufi) na te stebre, in sicer tako, da jih je mogoče po potrebi tudi proč vzeti. Spodnji okvir mora biti pritisnen trdo k svoji podlagi, zgornji pa vendar toliko na lese, da je moč vsako posamezno leso lahko ven potegniti. Važna je vzdigovalna priprava pri vsaki ameri-kanski sušilnici. Ravno tako kakor se mi je zdelo potrebno za naše razmere posebno peč prirediti, izumil sem tudi kolikor mogoče priprosto vzdigovalno pripravo, kojo zamorejo napraviti tudi naši domači vaški rokodelci. (Konec prihodnjič.) Poziv kranjskim sadjarjem oziroma občinam, ki so pri volji napraviti si amerikansko sadno sušilnico. S povzdigo našega domačega sadjarstva treba je ob enem preskrbeti tudi umno razpečavanje sadja. Izmed raznih načinov sadje razpečavati je prodaja suše-nega sadja najbolj važna. Naše sušeno sadje je v svoji kakovosti še daleč nazaj za tacim sadjem druzih naprednih dežel, zato smatra podpisani glavni odbor za svojo dolžnost tudi v tej zadevi pripomoči do boljšega in umnejšega postopanja. Z dovoljenjem vis. c. kr. kmetijskega ministerstva iz dne 17. decembra 1885., št. 15.732/2077, razglašuje toraj podpisani odbor ta poziv z namenom, da se bla- govolijo oglasiti do 1. marca 1886. pri podpisanem odboru vsi oni sadjarji, oziroma občine, kateri, oziroma katere bi bile pri volji napraviti si najpozneje do 1. septembra 1886. amerikansko sadno sušilnico, kakor je popisana v 1. listu Novic" iz leta 1886. ali pa v 2. listu »Kmetovalca" iz ravno tega leta. Iz vrste oglašencev izbral bode potem podpisani glavni odbor, uvaževajoč sadjarske razmere posameznih oglašencev, sadjarja, kojemu bode glavni odbor priznal državno subvencijo v znesku 100 gold. ter mu na njegovo zahtevo pomagal z djanjem in svetom pri sostavi sušilnice. Oglasila poslati je do 1. marca 1886. podpisanemu glavnemu odboru. Glavni odbor c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 1. januarija 1886. Karol baron Wurzbach, predsednik. Gustav Pire, tajnik. Naznanilo. Kmetovalci, kateri želijo dobiti izvirno rusko (rigajsko) laneno seme, naj se oglasijo za-nj pismeno ali ustmeno zadnji čas do Svečnice v pisarni c. k. kmetijske družbe. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J ar o si a v. 17. Novogrki. Grk je živ, okreten in jako nadarjen. Ali kakor hitro se je porodil, uže ga privajajo hlinbi, tako trdi pregovor. Ta pregovor označuje Grka. Trdijo, da je Grk navadno zvit, lažnjiv, ukanljiv in krivičen. Ponižno lazi in se plazi okolo mogočnjakov, od katerih si upa priplaziti moči in veljave, a on sam je ošaben in za-dirljiv do onih, katere ima v oblasti, dosti potov huje postopa ž njimi, kakor sam Turek. O tem vedo premnogo pripovedovati Srbi, a vzlasti Bolgari. Za bodočnost se Grk ne briga, misli, dela in živi od danes do jutri. V sreči je napihnjen in prevzeten, ali mala nezgoda uže mu pobije navdušenje. Očitajo na dalje Grku, da je nezanesljiv, prepirljiv in lakomen, ob vsem tem pa tako nečimren in napuhnjen na slavne čine svojih pradedov, kakor tudi na osvobojevanje svoje izpod turškega jarma, da je kar smešno. V svojem samohvalju se spozablja na toliko, da pripoveduje tujcu največe neslanosti o junaških činih, da-si se mu uže na obrazu bere, da je ondi še v plenicah ležal, ko se je tisto godilo. Našel sem več takih junakov, ki so se ustili, koliko turških glav so posekali, in so nosili tudi svetinje na prsih, na katere so se samodopadljivo ozirali, a vendar so bili ti junaki zel čclsčt osvobojevanja komaj po 10 — 12 let stari. In kakor da vsega tega ni dovolj, očitajo Grku tudi še nehvaležnost, spletkarstvo, okrutnost in izdajstvo. Kako so svoje dni po Evropi proslavljali hrabrost grško! Vse to je sedaj zoprno in smešno njemu , ki je živel med Grki in proučil njihov značaj. Preprosti Grki niso hrabri, nego malodušni. To sem opazil več potov, vzlasti podrobno sem to opazoval ob vednih notranjih nemirih. Kedar so bili ti ljudje nenadoma napadeni, ali so vi deli, da jim grozi nevarnost, raje so malodušno vdali včasih po več dni in noči, in to tako strastno, da se • I M - m orožje odložili, mesto da so se tolkli s skrajno hra brostjo, kakor to delajo junaški Črnogoi Ako so Grki tako malodušni utegne se ugovarjati kako pa so mogli tako dolgo se upirati nadsilej turški ? jim pozna na obrazu Tudi dan današnji Grki Ijubij in petje, ali petje njihovo trga po ušesih, trdij de njegujejo godbo Kdo je grške pokrajine prehodil ogledal, opazil je premnogo skrivališč in zakotij, katera so najbolja branba proti sovražniku; kdor je opazil podmole in pečine, po katerih in za katerim se skrivajo domačini, da pri prvi ugodni priliki planejo po nasprotniku prav tako tudi njihova godba. Pesništvo je bolje, ali vendar ne uga vselej; preveč je prisiljeno, okorno in premalo naravno. Vendar se dobijo sem in tje jako vesele in živah mega veselja pesmi, da človeku, kar igra srce sa ugovori prazni Se > njemu so taki malariji in plastiki pa današnj prav tako nazadujejo, kakor so starodavni njiho Grki pred da je tudi ondaj bilo na Grškem jako hrabrih mož, pravih junakov in tudi dandanes jih je. Ti junaki so bili pravi biseri Grške. Ali gotovo tudi to, da med temi junaki je bilo več Slovanov niki napredovali. Navadno rokodelstvo jim dobro vspeva, da se morejo meriti s tujimi pokrajinami, vzlasti se odlikujejo v vezenju in barvanju, a nasproti so zelo ne- Kdo ukretni v mizarstvu in tesarstvu ne ve, da glasoviti junak grški Marko Bozzaris , kakor ga pišejo, da ta junak je bil — Slovan. In kolik drugih za helenstvo navdušenih mož je tedaj privrelo na Grško, da so bili boj s turškim tlačiteljem! Smešno je bilo gledati, vele nemški zgodovinopisci, razdrapanega za helenstvo navdušenega fraku. ker imajo p rej ed nos ta da nič prida narediti orodj nekaj tudi zategadel » ? s kakoršnim se ne Tudi zdravništvo je še zelo zanemarjeno na Gr- Navadno stavijo pijavke ali puščajo, če je tudi domačina poleg učenega tujca z očali na nosu in v škem bolezen zelo huda in tako nazivauih domačih zdravilih nevarna. Drugi segajo zgolj » Odkar so jeli prihajati tujci na Grško, ženstvo ni več plaho in samosvoje, kakor je bilo popreje, edino kmetice pa preproste meščanke se še drže stare navade da doma tiče in se zapirajo. Ženska narodna noša je po okrajinah in otokih povsodi različna, vendar odlič-niše gospe so se poprijele frankovsKe noše. Kar se tiče možakov, priznati moramo, da so zve- po kakoršnih je tudi pri nas dovelj, na jezo zdravnikov. A zagotavlja se, da Grki ob teh domačih zdravilih še nekam dobro shajajo. * čine lepe in lične postave. Glavo nosijo visoko Spisal Slovensko slovstvo. Jezičnik. Knjiga Slovenska v XIX eku M XXIII leto koncu drže se ravno, hoje so lahke v obnašanj po 80 okretni. Noša njihova je lepa in nas živo spominja sta- predragi znanec m založil Jos. Rudolf Milic 1885 setič nas je za novo leto razveš L j u b 1 j a n i. Natisnil Že v triindvaj-lil ta ljubljeni in Jezičnik. Veliko nas je že naučil rodavne noše, a tudi dragocena je, skoro je preobložena marsikaj nejasnega je že pojasnil, nedoločnega določili " u Obleka marsikaterega ime- pristransko sojenega v pravi tir zavrnil; marsikatero afo na n a irr\ A f i^a A rJ U ttm^AI U -I ^ -X ^ J 1 _ i* ___i i t i • ' _ z zlato srebrno nitnega in premožnega Grka stane po več tisoč drahem Vkljub temu nagizdj so vrzel vendar Grki zelo nečedni, zagradi je že zadelal ali vsaj sploh pokazal i kako naj se premnogo je uže koristil našemu «/ - -— .70—J XT . — "" ^oživil picmnugu je uze Korisui vzlasti nižje ljudstvo. Naj se tujec še tako varuje in slovenskemu razumništvu. Zato nas zelo veseli snaži, ne more se ubraniti mrčesu, vzlasti uže ne bol- težavno in da ga ham na Grškem stenicam, katerih menda ni nikjer toliko, kakor nam vsaki hiši dobiš Trdij 9 > da preprostega Grka v vsakem stanovanj jih zičnik ixa»o ^Giu v CoGii; vaoj ga amudno delo še ni preveč upehalo marveč ihod bolh in stenic kar še ni znanega Letošnj je vsem prejšnjim: j^ma^^o je prav tako težko dobiti, kakor v obče Grka mopridja sa kaže vijače Grk živi jako preprosto, nekaj tudi zategadel ker kfh slovenske j a j ti jezika grška cerkev naklada mnogo postov , in njih se Grk vestno drži. Po več dni ne dene v usta drugega kot malo kruha, češnja, čeoule ali pa kosec sira. Kedaj pa kedaj se spozabi tudi Grk, ter je zelo nezmeren, vzlasti Potočnik , kar se posebno slovenska duhovščina storila blaženj src slovens skega stanu . b v jvv^iivtv m £joj uiaicjujc aiuvcuo zl^d^^hrTJpislnili 50 pisateljev je 38 duhov v pijači bilo za Vid poda za 1885 je to, Kar smo povedali do sedaj o Grku, more se tako slovesno in slavno ^cv x. -L UUL/ , počivajo ostanki blagega župnika razen malih izjem obrniti tudi na Atence to je na -------—vvai-li.ua uuiaj. um iluvuvv , iu ju , ulol stanovnike poglavitnega mesta GrSke. Atenec se odli- 60 kr pa le v nekoliko izvodih Jezičnik se prodaja v Katoliški Bukvami po kuj od ostalih Grkov po zunanji priljudnosti, po ustrež ljivosti, po gostoljubnosti, po veči omiki, po noši in po govorici, ki je dokaj blagoglasneja od drugih govoric. No, pa tudi njemu se očita zvitost. Pregovor veli: ;;Bog nas varuj Judov solunskih, Grkov a t en s ki h * da gropontskih temu navzlic moramo Mnogovrstne novice. Poslovanje dunajske mestne občine leta 1884. (Dalje in Konec.) načaj Atenčanov v obče vendar ni tako magistrat v tem letu 644 naznanil spremembi veroizpoznanja prejel je Turk< izjaviti nizek in mrzek, kakor je zvečine ostalih njegovih ro- je 20 več), 239 oseb oglasilo se je brezverskih. jakov Grk je rad vesel, in letu 1883. bilo jih Magistrat dal je 1311 odvez od oklicev; civilnih zakonov kaj bi ne bil! Obdaje ga pre- sklenilo se je 77 (prejšnje leto samo 70). krasna priroda, ki dušo človeku razvedruje in razve- seljuje Ijem ii Malo šumom, kakor Ljudske in meščanske šole so ^Se prestrojile in ve- prvi dan majnikov se obhajajo slavnosti z večim vese- činoma razdelile vsaka v svoje prostore. Začetkom šol Grškem, vzlasti poroke, krsti, skega leta 1884/5. bilo je v 142 šolskih poslopjih 122 še druge slavnosti nenavadnim ljudskih in 36 meščanskih šol, skupaj z 1354 šolskimi velikolepjem pa praznujejo veliko noč. Sedanji ples grški sobami otvorjenih. Popisovanje šolskih otrok kazalo je je podoben jugoslovanskemu kolu. Ples brez godbe pa za to leto 84.189 za šolo sposobnih otrok, in to 42.553 uae gre, to se tako ve, zato imajo ciganske godce, pa dečkov, 41.636 deklic, dejansko pa je obiskovalo ljudske šole 89.366 otrok, tedaj 5177 več, kakor bi jih po , pa $udi domače, in plešoči radi prepevajo k godbi. Rajajo popisu bilo moralo Podučevalo je v letu 1883/4 v ljud meščanskih šolah 1034 učitelj 435 učitelj 199 učiteljic za ročna dela, tedaj sku skih 162 katehetov paj 1890 učiteljskega osobj Stroški Dunaja za šolstvo kot šolska obči šali so 721.092 gold., kot šolski okraj pa 1,840.587 gld J je po 10.430 navadnih in 41 močnejših luči. Dolžina glavnih cevi za plin znaša 410.269 metrov. Podp za bogi m povekšale so se in podelilo zna- lučajno silo 45.118 osebam podpore 289.042 gld katerim se je za šolske zgradbe izdalo se je 309.318 gld j ske šole je 323 učitelj Obrtnij tal podelilo 618.235 gold pa se je podpiralo 14.770 oseb mestno etišče sprejelo se katere izdržavati Dunaj pomaga, podučevalo in je bilo vpisanih 10.018 učencev Pet srednjih mestnih šol obiskovalo je 2147 učencev Težav z a jemanj bile so razprave zarad povekšanj v Počah v pomnoženi d vode ta namen napraviti sta bila je 1526 oseb, v mestno delavnico pa 1055 oseb ojaštvu poklicanih oglasilo se je 6269 domačinov, izmed katerih je bilo potrjenih samo J243. Izmed rilo onih, ojaške takse, znašalo je 12.627f oglašenih 5958, potrjenih je bila pa 757. Ste naprav ki so imeli plačevati za vodovod pitne vode. dva globoka vodnjaka z napravami za zajemanje in od plavanje vode. Težavne razprave pouzročil je namen, razširiti naprave za zajemanje vode v Počah, po katerem sta se imela napraviti še dva globoka vodnjaka s potrebnimi takse pa 32.105 gold Mestni s 69.638 gold. t r o š k za vojaška stanovanja znašali Število konj na Dunaji znašalo je 12.088, šte vilo voz s priprego pa 5808 tromoami; še le koncem leta je bilo mogoče pričeti delovauje vodnjakov. Na cestah in trgih bilo je 24 basenov in 245 tekočih vodnjakov, in bilo je na Dunaji in njegovem okrožji 529 cestnih, 701 enocevnih pa 31 dvocevnih ■ Naši dopisi. Dunaja 2. jan. (Carinske razprave vodnih pip za gašenj bila v 10.469 hiš Ija ognja Gorska voda napelj tedaj še v 2178 hišah ni bila vpe- pesti razprave zarad premembe gorska voda. Skupna potrebščina vode znašala je koma naisproti Nemški in Francoski po 745.555, v poletnih mesecih pa po 1,038.377 veder 2 Ogcvsho zbor in mestni odbor Dunajski.) Pred prazniki imeli so pooblaščenci naše in ogerske vlade v Budim- inske postave izre-katere ste nalo- ložile visoke carine na poljske pridelke posebno na dan. Plačila za jemanje vode vrgle so 1,179.068 gld. žito, les, živino pa tudi sladkor na Koncem leta 1884. imela je občina 10.216 vodomerov Razpr pa, ka kor se čuje niso imele skoraj nikakoršnega vspeha Za zgradbo gorskega vodovoda izdalo se je do konca ker Ogerska očividno dela na to leta 1884. 24,090.685 gold. 7 uvažanje žita i da bi si zabranila mestni hiši dovrševale so se dela pri no- hodnih strani s povikšano carino živine v našo državo od druzih tranji opravi uradnih prostorov. Stroški za zgradbo Nemški in Francoski ? Avstrijska pa hoče mestne hiše znašali so do konec leta 1884. svoto 12 s tem ačati sosedovsko ljubeznivost milijo Delavnost 606.966 gold ? da se na uvažanje tamošnih industrialnih v delkov v našo državo naloži višja carina. — Ker te gradbah bila je glede novih zgra- daj prvi razgovori niso imeli vspeha in ker to kaže deb večja kot v prejšnjem letu; novih zgradeb videlo da se bo avstrijska stran sedaj se je 306, prezidavanj in dozidavanj 363, popravljanja pogodbe z Ogersko bolj po tudi pri ponavljanji in prenarejanja pa 970 Kraj dravst je takoj „Pester-Lloyd zadeve dognale so se ve- finančnega ministra robu postavila, oglasil se z žuganjem zoper našega dr. Dunajevski-a, češ da bo Av činoma po novi osnovi. Izrekoma vredil se je mestni strijska imela škodo, ako se pogodba ne ponovi in da fizikat, kateremu se je izdelala nova nareaba bode Glavno pokopališče ne bo več zadostovalo in zato avstrijska vlada zato odgovoren minister Dunajevski oziroma pripravilo se je za leto 1888. razširjenje njegovo za hektare. Posebno zasluženim osebam poklonila je ob- „Pi čina častne prostore. Na glavnem pokopališči pokopalo se je Na to pa se je takoj oglasila oficijoz nasa skem oddelku pa rabi, pokopalo se oddelka za jude) 18.833 mrličev, na judov- Dunajevski s takim ekoč, da na Ogerskem slabo poznajo naše razmere in naše osebe, ako mislijo, da se bo minister 584 žuganjem dal vstrašiti Naša skem oddelku 189.162 Odkar je to pokopališče v po- vlada dobro ve, kaj dela, pa tudi dobro ve komu bo škoda, ako bi ne prišlo do pogodbe. Vsled tega odloč do 1. novembra 1884. na krščan na judovskem pa 8638 mrličev. nega odgovora, čul se je takoj drug glas iz Budim j-uci juuu * onciu |jcl ovoo imiic« v. neg čl uuguvoi Glede zalaganja prebivalstva z živežem imela je peste namreč občina bojevati boj proti živinskemu trgu v Požunu zato da v imenu tamošnje vlade ni poob i. ^ U.C* V lULlCIiU LcUUOSllje v laščen govoriti drugi kot vlada sama * *-----. ----j t _ ^^ v*^uuu, o*v" guvviiti uiugi kol viaaa same so se tržne pristojbine na dunajskem glavnem živin- menda sprevidijo, da bodo sedai imeli skem trgu izdatno znižale. 1 *v - Gibanje obrtnijgtva kaže sledeče številke: oglašenih je bilo 5018 prostih in 1279 rokodelskih obrtnij, prosilo pa se je za dovoljenje 1430 obrtnij , za katere Ogri pa pri nas krep- kejšega nasprotnika kot v času zadnjega pogajanja \/ ivi lf7ah ^ j « jc __________1 »vi Nižeavstrijskem deželnem zbor prišle so v azgovor tudi šolske zadeve in konservativni poslanec je treba dovoljenja. Številke prejšnjega leta kažeje 6505 130 1951 Zarad prestopkov obrtnijskega reda izreklo i monsignor Knab izrekel se je prav laskavo novega naučnega ministra di bolj zanimivo, edbah Gautscha, kar pa je še s® je 1601 kazni. Konjske železnice v mestu imajo dolžino 40, zunaj mesta 29 kilometrov. Prevozilo se je v letu Sii s s enako prilaskaval mu je liberalec Ed 10 V 2 milijo kilometrov se izdalo nad 36 milij voznih kart, dohodki znašali so 3,394.439 gold Vožnino pri konjskih železnicah je c. kr. nižeav mestnem odboru Dunajskem ravsnili so se še zadnji dan leta pristaši večine in manjšine, ko so da se bo boj nadaljeval v si novo vošili novem letu kaže strijsko namestništvo dvakrat znižalo na 10, drugič na zmanjšal. kraje ? prvič od 12 kr v blagor Dunaj vsim drugim manjšim občinam. Notranjskega 30. dec in v lep izgled Promet omnibusov se je letih nismo imeli odnih odvetnikov na mojih mladostnih izbero, za Poraba plina (za svečavo) za javno razsvitljavo zna šala je 4,046.908 kubičnih metrov » luči plinovih gorelo tegadelj bili smo primorani naše pravice braniti da jati po odvetnikih nam sovražnih. Enaki odvetniki so Slovence, zato so mastno dobro vedili, da zastopajo računili, se za stvar msalo zanimali in tožbe zgubili. Primerilo se je tudi, da so pisarji enakih odvetnikov ljudstvo sleparili in v pogubo tirali. Živo so mi v spominu volitve za deželni zbor. En dan popred uročil sem odvetniku večjo svoto denarja. On ga je zahvalno sprejel, se mi toplo pripo- o ■ prošnji predstojništva „Ljudske kuhinje u V ročil, drugi dan me pa ni hotel, ko me je v volilni sobi srečal, poznati. Prišel je v deželni zbor, tam je z vso svojo strastjo udrihal po narodu med katerem in od katerega ije živil, pa kakor rečeno tistikrat si nismo mogli pomagati, ker narodnih odvetnikov nismo imeli. i, pa če pomislimo w Res je, da so odvetniki di b da je vsacega odvetnika odvetništvo njegov posel, mora od tega živeti, uradnike in pisarsko o-sobje drago da vendar če z na- plačevati, stranko z denarjem zakladati, se ume ne m 01 ceno rodom hodi službe z njim opravljati, čuti, menimo da bo stvar, kter si mu izročil dobro zastopal, z eno besedo: „kdor mora odvetnika imeti, vzame naj narodne""'' „ V vj l/llliVCL imetij y IAOj 1110 naj aaiuuiiu^a • w UVJ LIC* JL^ ^hjiu, ^aucfajui/' Postojni je pred kratkim svojo pisarno odprl Kranjskem. (Priloga 45.) Ljubljani za podpore;^ o prošnji gimnazijskega ravnateljstva v Kranji za podporo revnim dijakom; o prošnji društva v podporo modroslovcev na c. k. dunajskem vseučilišči za podporo; o prošnji Karola Kristana, delovodnika v prisilni delalnici, za remuneracijo. o prošnji učiteljev okraja radoljškega za zbolj-žanje dohodkov; o prošnji učiteljev kranjsko-loško tržiškega okraja za zboljšanje dohodkov; o prošnji učiteljev litijskega okraja za zboljšanje dohodkov; o prošnji učiteljev logaškega okraja za zboljšanje dohodkov; o prošnji učiteljev postojnskega okraja za zbolj' šanje dohodkov. Utemeljevanje samostalnega nasveta g. poslanca Otona Detele, zadevajočega načrt zakena o cestah na g odvetnik dr. J. Pitamic. Jaz imam s tem gospodom 10. Utemeljevanje samostalnega nasveta gosp. po opraviti in reči moram, da primeroma ni drag. Dobil slanca dr. Poklukarja, glede osnovanja vodne komisije mi je tožbo in z njo 300 gld. od ktere še sanjal nisem da bi se kdaj meni ugodno rešiti mogla. Mojemu sosedu pripomogel je pa do pravice v stvari o kateri so uže mnogi odvetniki obupali, da se 11. Priloga 46. Gospodarskega odseka poročilo o tarif. marg. št. 53 letnega poročila, glede železničnib bo dala povoljno rešiti In dolgo, ko sem čul od B. 12. Gospodarskega odseka ustno poročilo o 3. letnega poročila, o dednem pravu na kmetih in o imovitega kmetovalca, da mu je zamotano pravdo dobil, kmetskih domovih. Zraven tega pa, da je omenjeni odvetnik izvrsten v svojem poslu čuti tudi z narodom, torej je tembolj Gospod poslanec K o b i č oglasen je bolan s prošnjo da se namesto njega izvoli drugi veriflkator stenogra-zaupanja vreden in še posebno ker ima v svoji pisarni fičnih zapisnikov, ker se bo — bolan za vnetjem prsne težko mogel vdeležiti letošnjega zboro- juriste, kakoi je: dr. J. Šegnla i. t. d., ki so vsi na- rodni. Vsa pisarna dr. Pitamica je narodna, podpira slovenska društva, slovenske časopise, sploh vsako mrenice vanja narodno podjetj oglasen je tudi poslanec Šuklje. krat Vaš prerano umrli oče dr Blei\veis mi je več djal, da se Slovenci premalo mej saboj ljubimo Bistrice na Nemški Rovt. Bolan Izmed prošenj izročil je ono županstva Bohinske Bistrice dr. Poklukar za podporo prelaganja ceste z in podpiramo, torej poboljšajmo se. Vsak zaveden na- odnjak naj prosti narod podučuje mu kaže prave prijatelje njegove, kajti na ta način je mogoče Priloga 44 (točka 3. dnevnega reda) kakor tudi prilogi 55 in 56 izročite se finančnemu odseku. točki in napredovati si priboriti boljšo bodočnost X. seje deželnega zbora kranjskega dne denašni, do 2 popoludne trajoči seji de- poročal je v imenu finančnega točki poročal je poslanec predlo januarija. želnega zbora obravnavale so se sledeče 12 točke dnevnega reda; odpadlo je samo poročanje o zadnjih učiteljskih prošnjah, ker v finančnem odseku še niso dokončno rešene. . Branje zapisnika o IX. deželno-zborni seji dne 22. decembra 1885. . Naznanila deželno-zbornega predsedstva. . Priloga 44. — Poročilo deželnega odbora z načrtom zakona, da se dovoli mestni občini ljubljanski, prevzeti poroštvo za novo mestno hranilnico. 4. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu odseka dr. Poklukar. Krsnik, in je stavil pri njej poslanec Pteifer o delili za silo v po krajih naše dežele, po nezgodah zadetih g Jako zanimivo bilo je poročilo gospodarskega odseka, točka 7 glede sredstev zoper žganjepivstvo, poročevalec bil je gosp. dr. Samec, ki je stvar prijel z nenavadno svojo temeljitostjo. Predloge gospodarskega odseka pa je podpiral v obširnem in jedernatem govoru tudi g. poslanec K lun. Sklicaval se je na to, 7 1 deželne slapske vino- in sadjerejske šole za prilogi 17/C); poročevalec dr. Poklukar. 1886. 5. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu da so se posebne postave izdale zoper govejo kugo da so cele komisije pričele delovati zoper trtno uš da se je, kakor prav, začelo vse gibati zoper kolero ko se je čulo, da se bliža naši deželi, da so se popotniki preiskavali in prekajali na železnicah in v stanovanjih, da se pa zoper veliko hujšo kugo žganje-pivstva ne more doseči ničesar. — Predlogi odsekovi za leto 1886. in računskem sklepu za 1. 1884. deželno- kulturnega zaklada (k prilogi 3.); poročevalec dr. Po- klukar. Ustno poročilo finančnega odseka o §. 4. let nega poročila glede deželnih podpor. sprejeli so se po tem brez ugovora. Pri točki 8 rešile so se dotične Jprošnje v smislu predlogov finančnega odseka, samo za ljudsko kuhinjo v Ljubljani povišala se je podpora od 50 na 100 gld. Pri Priloga 43. točki utemljeval je poslanec Detel a ob- Poročilo gospodarskega odseka širno in temeljito, kazaje na krivice sedanjih razmer I , X 1 llu^ll mj 9 JL V/ 1 W V11U UUV^U) VUOVUUJ kJIl 11V J.AJL UVllA cf 1 ^^J ^kiv^ivj W "^v * T * «« c §. 3. J3, IV. letnega poročila, glede sredstev zoper in sklicaje se na ravnanje druzih dežel — svoj pred žganjepivstvo. Ustna poročila finančnega odseka: o prošnji šolskega odbora obrtni nadaljevalni šoli v Ljubljani za podporo; log o novi cestni postavi, ki se je odstopil gospodar skemu odseku. Pri 10 točki utemeljeval je dr, Poklukar svoj predlog o ustanovitvi posebne vodne komisije, kazal je naj pred na različne kraje dežele, v katerih voda bodi zopet snide, toraj da on ob deželnih volitvah leta 1883. si po rednem nastopanji in preplavljenji na trganji ni kandidatov postavljal, ker ga še ni bilo, in da ga kmetijstvu prizadeva velikanske škode. Priznal je da spet za zadnjo volitev deželnega poslanca za dolenjska c. k. vlada izrekoma pripomogla, odpraviti te ne- mesta ni mogel postavljati, ker je njegova oblast z JV> -- — - -----—„ uvj nv,- M^kj^M. , uui jo Ujcguvo uuiaeJL i zgode. Toda za take izredne nezgode ne zadostujejo dnem, ko se je zopet sešel narodni klub, t. i 24. no redne sredstva in treba je tudi v ta namen seči za- vembra t. 1. minula. časno po izrednih pripomočkih, kakor so to storili tudi naši predniki glede ljubljanskega močvirja, Da je tega treba, kažejo nam druge dežele, ne glede narodno reorganizacijo, zato smo prav radovedni na Koroško in Tirolski, kjer so povodnji prizadele bo ta, da bo složno delala z vlado 7 Ker ta politikar, ki izvrševevalnemu odboru očita^ da je bil s celim svetom sprt, obeta nasvetovati nekako i kčtkčt narodom, složno velikanske^ škode, ozirati se nam je pa na Gališko, z vladno Šlesko in Češko, kjer se že nekaj let poleg deželnih dikalci i z neodvisno narodno stranko, složno z ra-8 konservativci, složno z vsemi volilci in z odborov delajo priprave zoper škodo vode. Galiciji različnimi kandidati; z eno besedo: s celim svetom imajo v ta namen poseben oddelek v deželnem odboru složno. To smo res radovedni in sad tega prizadevanja bil je uže predlog vladin za vrejevanje galiških voda, kateri se je vlani predložil državnemu zboru. Deželni zbor v Šleziji sklenil je uže nekaj postav za vrejevanje tamošnjih voda, v katerih se ozira na državno podporo. Na Češkem ima to stvar v rokah posebna sekcija tamošnjega deželno-kulturnega sveta. Povsod pa se prav živahno pripravljajo za te dela. „Obzor" imenuje se z novim letom počenši organ neodvisne narodne stranke hrvatske in ima sedaj s tem naslovom prost vhod v dežele to stran Litave oziroma Sotle. Če se dalje oziramo na prošnj deželni prikladi na žganje omenili smo zadnjič, da se je pobiranje te naklade oddalo gosp. Antonu Staretu in drugom za 55.005 gold. pri 3 gold. davka na en hektoliter žganja. Kakor čujemo, namerava deželni pritožbe, katere zbor povikšati to naklado na 6 gold. od hektolitra žganja smo čuli v našem deželnem zboru, ne bo mi treba še in bode na podlagi sklenjene pogodbe gosp. najemnik dalj dokazavati potrebnosti teh del Pa še drug plačal tudi primeroma večjo najemščino počenši z dne ozir je, kateri me je vodil pri mojem predlogu. Državni vom najvišega potrjenja te naklade. zbor privolil je namreč pred par leti v pomoč kmetij stvu poseben zaklad tako imenovan „Meliorationsfond" v katerega se steka iz državne blagaj 10 let po 500.000 gold. na leto in iz katerega zajemajo po po ako sežem po priliki v prav trebi vse dežele To Ijice našega ljudskega življenja, prav zlati zaklad, ka kor nekateri studenci na sveti večer , iz katerih v go tovern času zlato teče. Kdor o pravem času pride zajema, si pomaga , kdor pa prepozno pride, je pomoč zamudil za zmiraj. Vodna komisija, katero predlagam, podati nam ima korec, s kateri bomo zajemali tudi mi iz tega studenca državne pomoči, velika napaka — osodepolna zamuda pa bi bila, ako bi mi to državno podporo tudi za našo deželo pridobiti zamudili. Osnova te komisije bila bi morebiti taka, da se za- Za zdravnika pri tovarni za cigare v Ljubljani imenovan je gosp. dr. Drč. Imenovanje. Gosp. Štefan Lapa j ne, sin znanega meščana idrijskega, imenovan je za vladinega kon-cipista, g. Henrik grof Attems pa za okrajnega komisarja. Trsta dohaja nam veselo poročilo, da tam ni nikakoršnega daljnega sledu o koleri. Nesateri zdravniški osebe krogi celo trdijo, da tudi zadnjič imenovane niso umrle za kolero, ampak vsled ostrupljenja, ker so zavžile jedi kuhane v nepocinjenem kotlu, tako, toliko bolje, hvala Bogu! Ako je Krajcarska podružnica »Narodnega Doma4, v časno najme vodni tehnik, da se temu doda posebno ako nam da država na razpolaganje, kulturni tehnik obema pa gospodarski poročevalec. Delovanje bi tra ) Ljubljani. Zopet nam je prijetna dolžnost, govoriti o neumornem delovanji vrlih Vrhničanov in je dostojno oceniti. Razpečali so, kot smo svoje dni že omenjali, že štiri krajcarske knjižice, tedaj primeroma največ. Prvi so pričeli z živo, vspešno agitacijo med narodnim jalo leta, letni stroški pa 6000 gold ženstvom ter prodali jedno celo knjižico narodnim Posebno ugoden za to delo je sedanji čas, ko se kaže, da nam naklada na žganje da krog 100.000 gld. dohodkov, ker tukaj dobimo priliko , lahko nekaj storiti jza, kmetijstvo, ako nekaj dohodkov iz davka na strupeno iganje porabimo zato, da naše zemljišče oprostimo strupene vode, ki rodovitnost ovira, priporočam tedaj, da se predlog izroči gospodarskemu odseku. Predlog se je sprejel. vrhniškim gospem, drugo celo narodnim vrhniškim go-spicam. Evo! zopet novo sredstvo na korist našemu podjetju, ki so je izumili narodni trgovci vrhniški in ki je tudi že izvršujejo. Pri večjih trgovskih računih naj se izplačujejo goldinarji v denarji čez ostali krajcarji pa z markami „Narodnega Doma". Zdelo se nam je potrebno ta način nabiranja doneskov uvaže-vati in povdarjati, ker bi, če povsod dosledno ali pa saj po previdnosti uporabljan, utegnil poslati nov ne-11. točki »železniške tarife" in o 12. poročal je vsahljiv vir pomnoženju zaklada za zgradbo „Narod-g. vitez Gutmannsthal. Glede lastne zveze Rudolfove nega Doma" v Ljubljani. Čast in hvala neumornim železnice z morjem nastal je razgovor, katerega so se Vrhničanom, naj bi našli povsod obilo posnemalcev. -------—' — - ---~ - J ~ J A v T VI «1 u \Ai UVl VW vi U V UW vdeležili g. dr. Dolenc, Luckmann in dr. Poklukar in Razpečanih imamo sedaj 35 krajcarskih knjižic. sprejeli so se konečno predlogi gospodarskega odseka z XXXIV. smo dobili pod štev. 290. (poverjenik g. A. nekim dostavkom dr. Dolenčevim. Koncem seje volil Ž.) iz Ljubljane, XXXV. pod št. 203. (poverjenik se je za verefikatorja poslanec K1 u n v pomnoženje go- M. F.) iz Maribora. Lepo hvalo marljivima gg. nabi gpodarskega odseka , za predlog Deteljev pa poslanca ralcema! Deu in baron Taufferer. „ Slovan" po bivšem izvrševalnem odboru na (Denar in oglasila pošiljati je blagajniku g. dr. Jos* Staretu, blagajniku „Narodnega Doma" v Ljubljani.) rodnega kluba zopet v svoji zadnji številki udriha kor srdit Ahilej Oudno ka se nam zdi, da ta veliki poli tikar ne ve, da je bil izvrševalni odbor izvoljen o sklepu deželnega zbora 1884 samo za čas, da se deželni zbor Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko. Banka es ni sprejemala. Konečno pa seje po odločnem ravnanji naše vlade vender veljavno izreklo in vpeljalo da je Banka dolžna sprejemati brez ugovor take Žebce, katere kdo misli letos za plemenitev tujih P°Pisane banknote, ako sicer ni pomislika zoper to kobil spuščati, jih mora najdalj do 15. januarija da so banknoti > Pi pri dotičnem c. kr. okrajnem glavarstvu ali pri mestnem magistratu v Ljubljani naznaniti, drugač bi ga Tudi tukaj je tedaj Ogerska vlada morala u-makniti se odločnemu postopanju avstrijske vlade. Gališki deželni zbor pričel je tudi sedaj po novem stroški pozneje potrebne posebne pregledalne komisije tetu svoje zborovanje; koj v prvi seji govoril je knez Adam Sapieha, in pa Rusinski škof v jako spravljivim dvomiti da se nasprotje med poljskim ^adeli. duhu tako, da usinskim tamošnim narodom popolnoma Zahvala. in i Rus ___ odboru por dobijo svojega zastopnika v gališkem deželnim Hrvatska Milostljivi gospod knez in škof dr. Jakob Missia obsojenem je blagovolil povodom novega leta izročiti mi 100 gld. za tukajšnje uboge. ki ima sedeti Zagrebške gospe nameravale so zaprtemu poslancu Davidu Starčevič-ii njegovemu godu mesce očit sreberno čašo z napisom : Vjetniku za domovino hrvatske ime obdarovanih revežev bodi tu javno najtop- gospe v Zagrebu. V ječi hotela je izročiti to čašo gospa lejša zahvala izrečena velikodušnemu dobrotniku. Ljubljani na Novega leta dan 1886. Župan: Grasselli. poslanca dr. Mazura. Ker se pa to ni dopustilo Novičar iz domačih in tujih dežel. M, •-------- ---- ---— — V/* JM. |r tv VV 111 UO UilV/^ izročila je čašo stricu vjetnikovemu in načelniku pravne stranke Antona Starčeviču. — Zdi se nam, da hrvatska vlada s svojim malo zmernim postopanjem v Hrvatski naj bolj Nemška vpliv Starčevičanov Cesar Viljem obhajal je z novim Vse dvor Dunaja. novemu letu vrnil se je cesarski z uazaj na Dunaj. Ker je ministerski predsednik grof Taaffe uže toliko okreval , da mu je zopet mogoče delati, ne pa še dopuščeno, podati se na daljno popotovanje v sedanjem neugodnem, mrzlem vre letom svojo 25 letnico kraljevanja na Pruskim je bilo zopet na nogah, razsvitljave in druge svečanosti. Pri čestitanji objel je cesar po dvakrat kneza Bismarka in pa Moltke-ta. Unajni vladarji so. cesarju čestitali po posebnih poslancih, tudi naš cesar poslal je v Berolin generala menu > zato pridejo te dni ogerski ministri na Dunaj, da se tukaj nadaljujejo razgovori zarad nove državno- Koller-ja z lastnoi Francoska pravne in gospodarske pogodbe med Avstrijsko in med sprejel je vsled pičle večine pisanem čestitanjem. Novoizvoljen predsednik republike glaso v pri glasovanji Ogersko. Kakor se obče čuje in kar naglasa tudi naš za Tonkinški Kredit, dan odstop ministerskega pred današnji dopis z Dunaja, se to pot ogerskim kolovodjem sednika Brissona in Freycinet prevzel je sedaj nalogo ne bo posrečilo tako brezozirno postopati naši državni sostaviti novo ministerstvo. Pa vsaki vladi bo pri polovici nasproti, kakor se je to zgodilo 1877. Vsaj sedajnih razmerah vladanje težko, ker imajo konserva tivci krog 100 glasov in je republikanska večina raz naš finančni minister dr. Dunajevski pa tudi trgovinski minister baron Pino sta videti po vsem pripravljena in dvojena. Vrh tega je večina bi podučna, da se ne bodeta dala strašiti po zahtevah 20 konservativnih mandatov in enako brezozii ogerskih vladinih mož. kateri so bili do sedaj navajeni postopala proti njimi vlada. To pa bo konservativce zavrgla nad je počenši z dobo Beustovo in prvim razdvojeojem naše države do današnjega dne narekavati oziroma zapove- Pi davati naši državni polovici enako v skupnih gmotnih, mestu Algezi volilcih ojačilo V U y Spanjska. — Na južnem Spanjskem v primorskem to pripomoglo je oger- kakor v političnih vprašanjih, skim državnikom po eni strani složno postopanje oger-ske vladine stranke, nasproti pa razdvojenje avstrijskega državnega zbora. prvi dan je umrlo za njo prikazala se je zopet koler in koj oseb Srbsko-Bolgarske mirovne razprave nadaljujejo se v toliko, da do sedaj imenovani pooblaščenci Sicer Pa uže v dveh vprašanjih pokazalo se je naših vladinih krogih veje druga boljša sapa. 5 da v Prvo bilo je vprašanje dunajskega glavnega ži- pa je sklepanje miru še v zraku, sedaj ugiblje se samo, kako se bo pri tem vprašanji vstopila ta in kako ta država. Angleška vinskega trga, katerega uničiti je poskusila ogrska katero je v kratkem zasedla <« « « A • • ^ • i • • • tM Izhodnoazijatsko kraljestvo Birma i angleška vlada po ustanovitvi oziroma izrednim podpiranji p o- sji0 seje kot neposredno ozemlje angleško žunskega živinskega trga. Boj je bil hud,__ vse je poskušala ogerska vlada, oživiti tekmovalni po- vojna, progla žunski živinski trg in uničiti onega vlada odjenjavala je na videz — pa danes nihče več na Požunski živinski trg skrbuje se z mesom na svojem trgu. Drugo vprašanje sprožilo se oblike banknotov avstro-ogerske na Dunaji; ne misli in Du "TI 1JL pre- Zitna cena v Ljubljani 30. decembra 1885. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr. banaške banke, katere povodom unajne so po novi koncesiji postale samov nemško-madjarske. Te banknote so izrekoma na Češkim začeli popisavati oziroma stampilizirati z napisi „ velja deset gld." Banka pa se je vsled šuntanja ogerske vlade začela braniti sprejemeti tako popisane banknote in nekaj časa jih 7 gold. 8 kr. turšice 4 gold. 87 kr soršice 6 gold. 23 kr. v • rzi 5 gold. 20 kr. ječmena 4 gold. 39 kr. prosa 5 gold. 4 kr. ajde 3 gold. 90 kr. ovsa 3 gold 9 kr. Krompir 2 gold. 60 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.