dnski__
poročevalec
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA DOMŽALE
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Štefan Marković, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem.
Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije Vido Repanšek
Glasilo izhaja v nakladi 13.900 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
domžale, 2. x. 1986 leto xxv., številka 13
I
m m
HM SS
1
I
m
i
455
Skupina CK ZKS v Papirnici Količevo:
Od sanacijskih k razvojnim programom
Skupina CK ZKS, ki sta jo sestavljala Robert Černe in Lado Podbevšek, sodeloval pa je tudi Andrej Ambrožič, sekretar Medobčinskega sveta ZKS ljubljanske regije, se je v okviru obiskov v delovnih organizacijah pogovarjala s komunisti in vodstvom Papirnice Količevo.
Zanimivo je, da je tokratni pogovor potekal v precej spremenjenem vzdušju, saj so letošnji poslovni rezultati zadovoljivi. Dejstvo je namreč, da trenutna zakonodaja Papirnici ustreza — saj so iz lanskih 580 milijonov izgube letos zabeležili ob polletju kar okoli 900 milijonov presežka. Ugotovili pa so, da vseh pozitivnih rezultatov nikakor ni moč pripisati le trenutnim zakonskim pogojem, pač pa tudi bolj agresivnemu in uspešnejšemu gospodarjenju in prodaji. Tako so zmanjšali zaloge, manj je bilo reklamacij, zlasti pa so, kot edini domači proizvajalec papirja, občutno povečali prodajo na domaČem trgu. Ob tem pa so še vedno izvozili okoli 30 odstotkov proizvodnje, od tega kar 90 odstotkov na konvertibilni trg. Seveda vsi ti ugodni pokazatelji ne smejo uspavati, saj se že v septembru kaže velik problem s prodajo. .Ob vsem tem pa svetovni trg zahteva zlasti kvaliteto, zato bodo tudi vse bodoče investicije (v vrednosti okoli 10 milijard dinarjev) usmerjene zlasti v prestrukturiranje tehnologije, ki bo omogočala izdelavo kvalitetnejših vrst papirja. Ob vsem tem pa se delavci in vodstvo srečujejo s številnimi problemi. Še posebno pereča je kadrovska politika, saj jim primanjkujejo strokovnjaki v proizvodnji, in pa delavcev nekaterih za mlade nezanimivih poklicev (papirničarji, kovinarji). Da bi te pritegnili, bodo morali urediti vprašanje nagrajevanja kvalitetnega, dobrega dela in znanja ter urediti doslej povsem zanemarjeno inovativno dejavnost (sprejeti pravilnik zagotovo še ne pospeši sam po sebi te nujne in koristne dejavnosti). Med 1000 delavci v Papirnici je kar 400 delavcev brez izobrazbe in kar okoli 200 delavcev iz drugih republik in pokrajin.
Da pa bi vse zastavljene cilje uresničili, bodo morali biti delavci in vodstvo Papirnice zelo enotni in pogumni. Prav tu se bodo morali izkazati tudi komunisti, ki bi morali biti v takšnih razmerah, kot je poudaril Robert Černe, tisti, ki bodo podprli najbolj drzne, progresivne in hrabre ideje in presegali blokade, ki ovirajo sposobne, z znanjem polne, inovativne programe in posameznike. In občutek je, da se takšne ideje v Papirnici že porajajo. Zagotovo ne bo več časa, da bi se ukvarjali le s seboj, svojimi drobnimi, za-plotniškimi problemi, organizacijo in disciplino. S takšnimi in podobnimi problemi pa so jih v preteklosti vse preveč zaposlovali in jim jemali dragoceno energijo. Konkurenčnost na trgu, razvoj in nove usmeritve bodo zahtevale zagotovo nove pristope tudi v delu komunistov. Morda je prav o njihovem delu, aktivnosti in prisotnosti v vseh porah življenja v svoji delovni organizaciji bilo na tem srečanju povedano premalo. _      , , _
r Cveta Zalokar Oražem
::::W:%%:::::^
Dimnikarji prihajajo
Obveščamo vas, da bomo v skladu s 3. in 6. členom zakona o dimnikarski službi (Ur. I. SRS št. 16-143/74) in 10. člena pravilnika o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne in druge emisije kurišč (Ur. I. SRS št. 1/76) začeli z dne 24. 9.1986 na področju občine Domžale vršiti letne preglede kurilnih naprav, popis kurilnih naprav za izdelavo katastra in razporedov obhodov. Pregledi bodo izvršeni pri vseh večjih kotlovnicah na področju občine Domžale, medtem ko bomo le-te v gospodinjstvih vršili zaključeno po krajevnih skupnostih v času do 3.10.1986. Občani bodo obveščeni o točnem datumu obiska še s posebnim obvestilom doma. Tovariško vas pozdravljamo!
Direktor Komunalnega podjetja TOZD DIMNIKARSTVO - Peter Rovšek
I
Nova muzejska zbirka na Krumperku
Lojze Praprotnik — Samo in Alfonz Avbelj-Savo (ob tiskarskem stroju) sta bila med tistimi, ki so z opera-
tivnim delom ogromno prispevali k pridobitvi pomembne muzejske zbirke.
V javni razpravi te dni:
Kaj prinaša družbeni plan
V družbenem planu občine Domžale za obdobje 1986—1990 je podan prikaz uresničevanja predvidenega razvoja v iztekajočem se srednjeročnem obdobju, podrobneje so opredeljeni cilji in smeri razvoja občine v obdobju do leta 1990, ki so začrtani že v dolgoročnem planu občine za obdobje 1986—2000. Pri pripravah so bile poleg občinskih usmeritev upoštevane tudi širše usmeritve regije in republike.
Že v začetku uresničevanja družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981—1985 je prišlo zaradi prevelikega zadolževanja v tujini v predhodnem obdobju do izredne zaostritve gospodarskih razmer, kar je povzročilo neuresničitev določenih planskih nalog. V občini smo dopolnili planske dokumente, v katerih smo nanovo opredelili predvsem materialno plat razvoja, investicijske namene in uskladili skupno ter splošno porabo z novimi smotrnimi možnostmi. Tako spremenjene planske usmeritve in naloge pa smo tudi uresničili. Upoštevajoč ocene iz analize razvojnih možnosti občine Domžale in ocene že sprejetih dolgoročnih in srednjeročnih planskih dokumentov v občini, bomo v obdobju do leta 1990 dosegli okoli 3,5-od-stotno realno rast družbenega proizvoda. Takšno rast družbenega proizvoda bo omogočila 3,6-odstotna letna rast industrijske in 2,5-odstotna letna rast kmetijske proizvodnje, ki bosta doseženi predvsem z intenzivnejšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti in kmetijskih površin.
NALOŽBE
Investicije v gospodarstvu bodo usmerjene v modernizacijo in rekonstrukcijo obstoječih zmogljivosti, v negospodarstvu pa se bodo financirale predvsem iz sredstev samoprispevkov po že sprejetih programih. Investicije, ki bodo širšega pomena za občane in gospodarstvo, bomo financirali tudi iz razvojnega sklada občine.
PREDNOST RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI
Na področju interesnih skupnosti se bodo programi oblikovali tako, da bodo sredstva SIS rasla v odvisnosti od rasti dohodka. Z nadaljnjim širjenjem oblik neposredne menjave dela bodo posamezne družbene dejavnosti lahko oblikovale dodatna sredstva za potrebe, ki so izven družbeno dogovorjenih. V skladu z usmeritvami dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije bo prednost dana raziskovalni dejavnosti in izobraževanju. V krajevnih skupnostih bodo investicije izvajali po usklajenih programih v samoupravnih interesnih skupnostih in iz sredstev samoprispevkov, pri tem pa si bomo prizadevali za izenačitev pogojev bivanja v vseh krajevnih skupnostih.
To je povzetek družbenega plana. Za nekaj več, oz. za Ilustracijo skopo povzetih podatkov pa smo zaprosili PREDSEDNIKA IS SOB DOMŽALE MILANA MAROLTA:
1986
1990?
Ko v grobem poznamo osnovne usmeritve, nam prosim, predočite tisto, za kar menite, da je bistveno podčrtati ob družbenem planu 1986—1990 ...
Po sestavi srednjeročnega družbenega plana in delu na strokovnih podlagah smo izhajali predvsem iz sprejetega dolgoročnega plana, s katerim smo si v občini že predhodno postavili določene cilje, zastavili prednostne naloge in usmeritve v razvoju. Za posamezna področja so bile izdelane temeljite analize, ki so jih obravnavali v različnih okoljih, ki se vključujejo seveda tudi v postopek samoupravnega sprejemanja teh pomembnih družbenih aktov. Posebno bi podčrtal vsebinski prispevek, ki so ga obravnavi posameznih področij dale problemske konference SZDL. Na ta način je bila obravnava v bistveni meri bolj podružbljena kot pri sprejemanju prejšnjih aktov, bolj je bil opazen pluralizem intere sov različnih okolij za domala vsa obravna vana področja.
I
Milan Marolt, predsednik izvršnega Sob Domžale
Dr. Miroslav Stiplovšek ob otvoritvi muzejske zbirke na Krumperku. Dr. Stiplovšek je bil tisti, čigar zasluga je da Imamo tako v naši občini poslej Imeniten zgodovinsko avrentlčen pregled o partizanskih tiskarnah In ciklostilnih tehnikah.
Obilica fotografskega gradiva in starih partizanskih tiskov ponudi obiskovalcu popolno informacijo o prvih poskusih postaviti sistem partizanskega tiska...
Vhod v grajski stolp; v njem so namestili muzejsko zbirko.
Otvoritev razstave in stalne muzejske zbirke na gradu KRUMPERK:
Partizanske tiskarne in ciklostilne tehnike v Kamniškem območju
Na pobudo Občinskega odbora ZZB NOV Domžale ter ob finančni pomoči Kulturne skupnosti Domžale so v soboto, 13. septembra 1986 na gradu Krumperk z zagonom tiskarskega stroja HEIDELBERG (poklonilo ga je CGP Delo) svečano odprli stalno muzejsko zbirko, ki jo je strokovno pripravil in gradivo zanjo zbral dr. MIROSLAV STIPLOVŠEK. Z muzejsko zbirko, katere postavitev je zahtevala izredno veliko naporov, skušajo ponazoril opremljenost ene najbolj opremljenih partizanskih tiskarn — tiskarna 30 A na VIŠEVKU, ki leži v neposredni bližini parka revolucionarnih tradicij, delavskega gibdnia in NOB
Svečane otvoritve muzejske zbirke v grajskem stolpu se je utJeležilo mnogo borcev, aktivistov in občanov. Po kulturnem sporedu, ki so ga pripravili Godba na pihala Domžale, ženski zbor Društva upokojencev in recitatorji z osnovne šole Šlandrove brigade je spregovoril tvorec razstave — dr. Miroslav Stiplovšek in posebej podčrtal pomen, ki ga zbirka ima, saj z njo želimo prikazati prispevek izredno velikega deleža partizanskega tiskarstva na Domžalskem in Kamniškem v NOB. Koje strnil strokovne ugotovitve, ki jih v prispevku povzemamo, je pozval Lojzeta Praprotnika-Sama in Karla Zupančiča-Zana, da sta z zagonom tiskarskega stroja muzejsko zbirko svečano izročila obiskovalcem v ogled...
Otvoritev te razstave in zbirke naj bi pomenila začetek živahnejše obnove Krum-perškega gradu, kjer želimo s stalno razstavo slamnikarstva že nekaj let doseči, da bi na gradu slej ko prej oživeli spomini na nekatere lokalne znamenitosti, dogodke in pre-
teklost.
Kot ugotavlja dr. Stiplovšek, ki je zbral gradivo in ga strokovno uredil zai muzejsko zbirko, je bil največji razmah partizanskega tiskarstva od poletja 1943 do srede naslednjega leta. Tedaj je bilo poleg okrožne
ciklostilne tehnike ustanovljenih tudi šest rajonskih — okrajnih tehnik, decembra 1943 je začela delovati v Radomljah partizanska tiskarna OK KPS Kamnik—7 A, prva na Gorenjskem, konec pomladi 1944 pa še dve tiskarni, 4 M na Vlnjah in 30 A na Viševku, ki je bila ena najbolje opremljenih grafik na Slovenskem.
Skupaj so vse tri tiskarne kljub pogostim prekinitvam delovanja zaradi sovražnikovih hajk izdelale 96 raznih tiskov na 660 straneh v nakladi 226 460 izvodov. Pri tem moramo poudariti, da so grafični delavci v tiskarnah kamniškega okrožja uspešno skrbeli za visoko kakovost tiskov in natisnili so tudi nekaj zelo zahtevnih del. Iz kamniškega okrožja so osrednji glasili Slovenskega poročevalca in Ljudsko pravico ter brušure pošiljali na Gorenjsko, Štajersko, v Prek-murje in na Koroško do Ziljske doline. Zaradi sovražnikove ofnzivnosti so morali tiskarno iz kamniškega okrožja preseliti v osvobojeno Gornjo Savinjsko dolino. Kljub pogostim selitvam zaradi nevarnosti sovražnikovega odkritja, so ciklostilne tehnike v hudih delovnih pogojih od avgusta do konca 1943 razmnožile 132 554 izvodov raznih tiskov, od maja 1944 do konca istaga leta pa blizu 310 000 izvodov, tehnika Grintavec pa je delovala do osvoboditve maja 1945. Ciklostilne tehnike so poleg osrednjih glasil Slovenskega poročevalca, Ljudske pravice in Kmečkega glasu razmnoževale vsa glasila množičnih organizacij OF kot so Mladina, Pionir, Naša žena, Slovenke pod Karavan-
kami, Delavska enotnost itd., redno so izdajale radijska poročila oziroma vestnike, tudi v nemškem alasilu. razmnožile so mnogo brošur, zlasti veliko paso izdelale letakov in parolnih lističev. Literaturo so pošiljale v litijsko okrožje in smledniški okraj, nekatere tiske pa tudi na druga območja Gorenjske. Iz kamniškega okrožja so prek okrožne teh-i nične in tendence in nabavnega i oddelka Centralne tehnike KPS pošiljali velike količine papirja in tehničnega materiala tudi na Dolenjsko, Gorenjsko in Štajersko.
Tiskanje in razmnoževanje partizanske literature je bilo ena najuspešnejših dejavnosti v NOB v Kamniškem okrožju v letih 1943/44, zlasti na domžalskem območju, pomembno pa je bilo tudi v širšem slovenskem merilu, in zato zasluži predstavitev v posebni muzejski zbirki. Ker so blizu Krumperka, na območju Trojice, Vinj, Oklega in Krtine delovale partizanske tiskarne in ciklostilne tehnike, je ureditev razstave o njihovem razvoju v grajskem stolpu posebno ustrezno mesto.
Nova muzejska zbirka na Krumperku je urejena tako, da ponazarja opremljenost ene najbolj sodobnih partizanskih tiskam na Slovenskem, tiskarne 30 A na Viševku, z iz-
POHVALNO, GRAŠČAKI! Marsikaj je bilo že slabega slišati o prebivalcih krumperškega gradu, o uničevanju preostalega, spomenikov, zapuščine ,,. Vendar iahko danes napišemo tudi nekaj vzpodbudnega. Ob pripravah na nedavno otvoritev muzejske zbirke partizanskih tiskarn in ciklostilnih tehnik v grajskem stolpu so učenci z osnovne šole Šlandrove brigade prišli urejat okolico, čistit kar je bilo potrebno, skratka prišii so na pomoč ob delih, ki se jih ob otvoritvah ne manjka. Ob tem pa je bilo prvič opaziti in to je vsem padlo v oči, da so vsi prebivalci gradu, člani vseh 4 družin v celoti
pomagali pri teh delih, tako da ni manjkal prav
nihče. Inče smo »graščake« mnogokrat omenjali v slabem pomenu, naj tokrat zapišemo: Bravo, graščaki! Le tako naprej, pa bo kmalu tudi na gradu Krumperk drugače . . .
branim fotografskim in arhivskim gradivom ter narodnoosvobodilno literaturo pa je prikazan razvoj in delovanje treh partizanskih tiskam in vseh ciklostilnih tehnik v kamniškem okrožju, zlasti v obdobju največjega razmaha 1943/44. Gradivo za razstavo so prispevali: Muzej ljudske revolucije Slovenije, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, Gorenjski muzej in Zavod za spomeniško varstvo iz Kranja ter Muzej Kamnik, ki izvaja muzejske naloge tudi na območju domžalske občine.
Tiskarski stroj Heidelberg in črkovno gradivo je prispevalo ČGP Delo. Opremo za ciklostilne tehniko je prispeval Muzej ljudske revolucije v Ljubljani, ki je opravil tudi vsa tehnična dela pri postavitvi razstave. Fotografije, dokumente in tiske pa so iz svojih zbirk prispevali partizanski tehniki in tiskarji ter politični delavci kamniškega okrožja, ki so s pričevanji prizadevno sodelovali tudi pri osvetlitvi razvoja partizanskeaa tiska. Albin Vengust-Hrast je za krumperško muzejsko zbirko prispeval bogato arhivsko gradivo. Zemljevide so izdelali sodelavci Geodetske uprave Skupščine občine Domžale. Muzejsko zbirko je strokovno pripravil in zbral gradivo dr. Miroslav Stiplovšek, likovna postavitev in oprema je delo arhitekta Vlasta Kopača, organizacijska dela pa sta vodila Alfonz Avbelj-Savo in Lojze Praprotnik-Samo.
Kulturna skupnost in občinski odbor ZZD NOV želita s to posebno muzejsko zbirko, spodbuditi hitrejše obnavljanje krumperškega gradu in delo za postavitev stalne razstave o predvojnem revolucionarnem gibanju in narodnoosvobodilnem boju v sedanji domžalski občini v okviru širše muzejske predstavitve tudi drugih obdobij in dejavnosti, zlasti slamnikarske obrti in industrije.
Stalna razstava o partizanskih tiskarnah in
ciklostilnih tehnikah naj bi obogatila Spominski park revolucionarnih tradicij občine Domžale ter prispevala k njihovemu nadaljnjemu razvoju in negovanju.
Kaj prinaša družbeni plan 1986—1990?
Tako je bilo z obravnavo problematike malega gospodarstva, turizma, prometa, energetike, PTT in drugih tem. Na osnovi teh analiz smo ugotovili absolutno prednostno nalogo, to pa je posodobitev industrijske proizvodnje, pa tudi potrebno posodobitev male obrti, kmetijstva in drugih, za naše območje specifičnih področij. Predvsem moramo doseči hitrejši razvoj na tistih področjih, kjer imamo še veliko rezerv.
Ob tem bi poudaril, da so bila že v fazi priprav na srednjeročno obdobje, izvršena določena pripravljalna dela za gradnjo nove obrtne cone pri Trzinu, gradnjo hoteli, za nove melioracije ob Radomlji. Skušamo se pripraviti na nove proizvodne dejavnosti Jožeta Štefana v Domžalah, sestavlja-nje računalnikov v Trzinu in še na nekaj ' drugih nalog ... V organizacijah združenega dela so bili pripravljeni programi posodobitve proizvodnje, ki znašajo po predračunski vrednosti iz letošnjega leta približno 40 milijard novih dinarjev. Družbeni plan je sestavljen na podlagi podatkov, družbenih in zakonskih normativov, kakšni so zdaj. Ali to pomeni, da ob spremembah (denimo pogojev za poslovanje) lahko pride tudi do bistvenih sprememb v uresničevanju pomembnih »postavk« srednjeročnega družbenega piana?
Glede na pogosto spreminjanje pogojev gospodarjenja smo pri pripravi srednjeročnega plana menili, da spremembe pogojev gospodarjenja lahko vplivajo le na dinamiko uresničevanja postavljenih ciljev, nikakor pa ne na njihovo ukinjanje ali vsebinske spremembe ciljev. Te cilje oz. programe moramo absolutno uresničiti, če želimo zadržati sorazmerno hitro rast gospodarskega in družbenega razvoja v naši občini. V zadnjih letih smo se navadili, da je bil ta razvoj hitrejši, kot je bil razvoj Slovenije v poprečju. Seveda si želimo, da bi se to ohranilo tudi naprej... Kateri so osnovni problemi, ki ovirajo naš hitrejši In podrobnejši uspeh denimo tistih, ki bi lahko bili dobri, boljši, najboljši... pa to niso?
Ocenjujemo in po našem mnenju velja v dobršni meri — da so ovire za hitrejši raz-• voj različni interventni posegi, ki jih v državi ali republiki sprejemamo in ki nam jih z republiške ali zvezne ravni predpisujejo.
Velikokrat ti ukrepi vse preveč posegajo v samostojnost gospodarskih subjektov. Na drugi strani pa še vedno ne veljajo neki obče veljavni ekonomski kriteriji in zdrava ekonomska logika. Le-ta bi morala odločilno vplivati na hitrejši razvoj boljših organizacij združenega dela ter zagotoviti družbeno nujno usmerjanje tako finančnih kot materialnih sredstev v take organizacije združenega dela. Zato pa vse prevečkrat prihaja zaradi reševanja slabih (t. i. socializacija problemov) do interventnih ukrepov, ki hromijo uresničevanje razvojnih programov dobrih delovnih organizacij. Prostorski del družbenega plane, ki smo ga včasih »odrajtall« na hitro, z levo roko, postaja vse pomembnejši. Zadeva tako Izrabo prostora, promet z njim, ekologijo In še mnogo drugih, za občana pomembnih stvari...
Novi zakon o planiranju je opredelil, da je prostorski del družbenega plana v bistvu enakopraven del tako v ekonomskem, socialnem smislu in v drugih pogledih vsem komponentam družbenega plana. Pri obravnavi zaradi omejenosti prostora prihaja zaradi različnih interesov pri nosilcih planiranja (od posameznih organizacij združenega dela, interesnih skupnosti, KS, pa tudi posameznih občanov) do velikega problema kako v tem prostoru uskladiti vse te Interese In zagotoviti pri tem usklajevanju prevladujočo vlogo družbenega Interesa. Pri pripravi strokovnih podlog prostorskega dela družbenega plana nastaja še dodaten problem, ker Iz številnih predpisov, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi tega gradiva, prihaja do določenih strokovnih nesoglasij za pripravo grafičnih podlog. Včasih pa so tudi sami predpisi po svoje v rahlem nasprotju, tako da je nujno potrebno veliko angažiranje strokovnih delavcev pri izdelavi posameznih grafičnih podlog, da je delo opravljeno taks, kot je treba.
Pomemben del prostorskega dela družbenega plana je varstvo okolja. AH smo temu pomembnemu področju dali dovolj poudarka? *
Osnovni koncept na področju varstva okolja je bil sprejet že z dolgoročnim planom razvoja občine, določili smo zvečine že konkretne rešitve tako denimo za probleme centralne čistilne naprave v studi, za
probleme gospodinjskih odpadkov, za problematiko ihanske farme, Papirnice Količevo in še nekaterih drugih onesnaževalcev. Marsikaj od tega bo vendarle še treba dopolniti, doreči. Prav tako še ni v celoti razrešeno vprašanje odlagališča strupenih odpadkov, ki ga morajo razrešiti na republiški ravni. Mislim pa vendarle, da je že miselnost, ki je v zadnjem času prevladujoča, velik porok za to, da bodo stvari stekle naprej in da bodo rešitve strokovno pretehtane, saj se za te namene že združujejo znatna sredstva v organizacijah združenega dela.
Mnogo vprašan) se pojavlja pri zagotavljanju ustreznih pogojev v negospodarstvu (zdravstvo, šolstvo), problemov vis a vis gospodarstvu pa je še več...
Dejstvo je, da nam dobro in dosledno uresničevanje ciljev v gospodarstvu pomeni osnovo za nemoten razvoj vseh opremljajočih družbenih dejavnosti (zdravstvo, šolstvo), pa tudi osebnega standarda ljudi, ki so v negospodarstvu zaposleni... Tako lahko v tem primeru govorjmo o objektivno veliki vzročni povezanosti, mimo katere v nobenem primeru ne moremo, četudi bi kdaj v negospodarstvu to želeli. V kolikor ne bomo pri uresničevanju tekoče gospodarske politike in doslednem uresničevanju ciljev gospodarskih organizacij dosegli stoodstotnega uspeha, lahko pride do znatnega poslabšanja akumulativne sposobnosti gospodarstva. Manjša akumulativna sposobnost pa bi slejkoprej pomenila tudi neuresniči-tev ciljev, ki si jih postavljajo v negospodarstvu. Z odgovornim obnašanjem in z lastnim spoznanjem vseh gospodarskih subjektov in izvajalcev na področju družbenih dejavnosti, da je gospodarjenje z družbenimi sredstvi pravo le takšno, ki zagotavlja sredstva za razvoj, bomo tudi manj prispevali k temu, da bodo potrebni razni interventni zakoni, ki nam omejujejo ali osebno ali skupno porabo in s svojo linearnostjo nujno prizadanejo ponavadi boljše...
V vseh resolucijah razvoja posvečamo posebno pozornost kmetijstvu. Ali je bilo tako tudi v pripravi srednjeročnega družbenega plana?
Na področju kmetijstva se že več let srečujemo s problemi neprimernih cenovnih razmerij, kar pomeni poseben problem.
Ker kmetijstvo ravno zaradi tega praktično ne more napraviti večjega premika v razvoju, skušamo z vlaganji sredstev preko sklada za intervencije v kmetijstvu in tudi z drugimi sredstvi pomagati pri usposabljanju novih kmetijskih površin in pri razreševanju tekočih denarnih problemov posameznih dejavnikov s področja kmetijstva. Kljub velikim problemom, ki jih povzročajo ta velika cenovna neskladja, pa je razvoj na področju kmetijstva napravil znatne korake; naprej po letni stopnji približno 4 odstotke. 4 odstotna rast kmetijstva v naši občini je več, kot pa je bila dosežena poprečna rast v kmetijstvu v naši občini. Ob tem želim poudariti, da je že usposobitev novih kmetijskih površin z agromelioracijskimi posegi in komasacijami ob Rači in Čudni pokazala način, kako bi lahko na tem področju v prihodnje zagotavljali tudi sorazmerno hitrejši razvoj. Določene rezerve imamo tudi v večji povezanosti strokovnih institucij naše občine, ki ne govorijo vedno istega jezika. Rezerve pa so tudi v proizvodnji zasebnega in družbenega kmetijstva. Ena izmed pomembnih nalog kmetijske zadruge je, da zagotovi prav to povezavo, poleg tega p», da si ta zadruga zagotovi tudi normalne prostorske pogoje za svoje delovanje.
Občane Izredno zanimajo nekatera vprašanja, perspektiva razreševanja komunalnih in drugih problemov, denimo razvoj komunalne infrastrukture, komunikacij, PTT, gradnja hotela... Kako v srednjeročnem družbenem planu opredeljujete te stvari?
Aktivnosti na področjih, ki ste jih omenili, so zvečine že stekle takoj po sprejemu dogovora o temeljih srednjeročnega družbenega plana. Tako je že podpisana pogodba o izgradnji novega prizidka k pošti. V prizidku bomo zagotovili občini 4000 novih telefonskih priključkov, pripravljamo se na gradnjo hotela (ustanovljena je nova DO »Hotel v izgradnji«),.sprejet je bil program revitalizacije starejših objektov v samih Domžalah, (gre za objekte, ki so vezani na gradnjo hotela). Smo pri zaključku študije oz. raziskovalne naloge o izgradnji informacijskega sistema v občini in uvajanje računalniške opreme kot osnove za sodobnejši način poslovanja in komuniciranja med posameznimi organizacijami združenega dela...
Kaj pomeni srednjeročno obdobje za občane iz krajevnih skupnosti v občini? AH gre le za tolikšen napredek, kolikor jim ga prinaša 0,5 odstotka Iz občinskega samoprispevka?
Ko smo prenehali združevati sredstva na osnovi sporazuma v regiji (t. i. »glavarina«) za delovanje krajevnih skupnosti, smo v Domžalah uvedli poseben prispevek pri SKIS-u. Ta prispevek se je z novim srednjeročnim obdobjem celo nekoliko povečal. Sredstva tega prispevka obetajo nekoliko boljši položaj krajevnih skupnosti občine, vendar pa se vsi zavedamo, da so problemi po krajevnih skupnostih še vedno precejšnji In da bi znali pametno uporabiti tudi znatno večja sredstva za reševanje teh problemov kot pa jih je na voljo. Kljub temu se vendarle moramo zavedati, da je treba tudi porabo na tem področju usklajevati v okvire materialnih možnosti gospodarstva...
Ocenite nam prosim javno razpravo, ki je ob zaključku...
Organizacija problemskih konferenc za posamezna področja se je pokazala kot posrečena oblika javne razprave. Teh problemskih konferenc so se udeležili tako strokovnjaki iz Domžal, univerzitetni delavci, družbenopolitični delavci ter množica občanov, ki jih je konkretna problematika •fzanimala. Tako smo že v fazi nastajanja gradiv lahko zaznali marsikaj. Poudariti moram, da so tudi v krajevnih skupnostih ugotovili določene potrebe in nujnosti, zato nam je bilo vsem laže opredeliti prioritetni vrstni red, kje je potrebno razreševanje manjših problemov, spoznali smo razvojne programe samih krajevnih skupnosti. To podružbljanje problemov je navsezadnje tudi prispevek, ki ga je dala javna razprava...
Za konec nam povejte: ali smo za uresničitev začrtanega srednjeročnega družbenega plana lahko optimisti?
Realizacija n. planov iz' obdobja 1976—1980 in 1981—1985 na posameznih področjih nam kaže, da smo pravzaprav v preteklosti vse bistvene razvojne usmeritve v občini zmogli in občanom tudi zagotovili vse, kar smo se dogovorili. Trendi rasti na nekaterih področjih so bili preseženi. Praktično vse načrtovane investicije so tudi stekle, le malo je tistega, kar ne bi v preteklosti dogovorjenega tudi uresničili.
Tako bo — upam — tudi poslej. S predsednikom IS SOB Domžale se je pogovarjal odgovorni urednik
2 stran
občinski poročevalec:
Odslej bo domžalska žganjekuha v kamniški občini — na Duplici.
Moralo se je zgoditi... Čas in razvoj pač terjata svoje. Staro se umika novemu. Hotelu, ki ga dobimo v centru mesta, se je morala umakniti najstarejša slovenska žganjekuha, nekdanja Jerasova tovarna, nazadnje dobri ljubi Alko. »Šla« je znamenita klet, šla je znamenita Pavova gostilna za cesto; buldožer ni odkopal okostnjakov nekdanjih gostov te gostilne, ki so bili domnevno pokopani nekje na njenem dvorišču. V zgodovino je odšlo vse to ... Da bi vendarle oživili in ohranili vsaj del tega, smo obiskali najstarejšega delavca v Alku — JOŽETA ROJCA iz Radomelj, ki je kar 35 let svojega dela pustil v tej tovarni. Kakšno naključje!! z dnem rušenja Alka — se je iztekla tudi delovna doba Jožeta ROJCA. Tu je razgovor z njim. Ne toliko o njem, kot o zgodovini žganjekuhe v Domžalah ...
Ali »Alko« ima že napisano svojo zgodovino?
Žal ne. Gradivo zanjo se šele zbira. Spominjam pa se, da sem leta 1968 sam skušal napisati nekaj o zgodovini domžalskega Alka za revijo »Življenje in tehnika«. Vendar sem se v tem članku lotil bolj tehnoloških postopkov kot pa same zgodovine.
Da je zgodovina žganjekuhe v Domžalah zelo častitljiva, govori nalepka Alko, češ Imeli smo najstarejšo žganjekuho na Slovenskem. ..
Res je. Točnega začetka se ne spominja nihče, vemo pa, da je bila na tem mestu nekoč kisarna, v kateri so kuhali kis. iz ki-sarne se je razvila žganjekuha (leta 1936
Adijo, Alko, adijo žganjekuha — smo dali naslov. Zato, ker tega, kar vidite na fotografiji, ni več...
i Sadnji Alkovi »MOHIKANCI« pred znamenitim tabernaklju v kleti.
Vabilo za ogled krumperške zbirke:
Oglejte si muzejsko zbirko partizanske tiskarne
V gradu KRUMPERK je Kulturna skupnost občine Domžale, skupaj z Občinskim odborom ZZB NOV Domžale, odprla stalno muzejsko zbirko partizanske tiskarne in ciklostiine tehnike v Kamniškem okrožju. Vse, ki si želijo ogledati zbirko obveščamo, da bo ta odprta vsako nedeljo od 14. do 18. ure. Tako je odprta tudi muzejska zbirka Jamarskega društva Domžale in Železna jama pri Jamarskem domu na Gorjuši, ki je oddaljena od Krumperka približno 500 metrov. V primeru, da si zbirko želi ogledati večja skupina, prosimo, da se interesenti pravočasno prijavijo pri Obč. odboru ZZB NOV Domžale (tel. 721-329) ali pri Kulturni skupnosti Domžale (tel. 721-350).
Obč. odbor ZZB NOV Domžale in Kulturna skupnost obč. Domžale
so žganje kuhali že v Domžalah) in sicer je šlo za firmo »Jeras in drug«. Sam sem izdelal skico, kako je nekoč izgledala domžalska žganjekuha, pravzaprav silhueto te stavbe. V Ljubljanskem delu Alka je skica za nekaj let počivala, nato so mi jo v Ljubljani nekateri ali kdove kdo predelovali in predelali, vendar je na nalepkah Alkotovih steklenic za sadjevec, tepkovec, brinovec vendarle natisnjena moja risba stare domžalske žganjekuhe.
Torej ste prišli najprej k tovarnarju Jera-su v službo...
Nastavil me je — kot se temu reče — bivši lastnik žganjekuhe Jeras. Spominjam se, da smo tedaj delali pravzaprav vse ročno. Vsa proizvodnja je bila pravzaprav ročna, transport in predelava sadja sta zahtevala ogromno fizičnega dela. Koliko sadja smo z lopatami premetali, na milijone gajbic preložili »na roko«.
Ko so Jerasovo tovarno leta 1947 podrža-vili, je bil bivši lastnik Jeras potreben le toliko, da je zapolnil »kadrovske« luknje, kadar so pač nastale. Prvi direktor je bil
MARTINKO, prišel je PISANSKI pa tudi drugi. . .
Kakšna je bila tedaj žganjekuha na stari način?
Taka, stara, domača, prav nič drugačna kot je še danes na kmetih. Le da je šlo v našem primeru za večje količine . . . Tradi-
cija stare predelave, kotli, destilarna in vse drugo je trajalo do sedaj. Odslej ne bo šlo več po starem. Čas gre tudi pri žganju naprej. ..
Nekaj časa je bil domžalski Alko tudi slovenski »marmeladnl center.....
Do leta 1953 smo v Domžalah izdelali ogromno marmelade, zlasti smo izdelovali slivovo. Po letu 1953 so trdo marmelado začeli pakirati v pološčen papir, jo stlačili v gajbice, ki so jih povezali z žico. Marsikdo se še spomni marmelade v gajbicah. Ko je proizvodnja marmelade odšla v Ljubljano, je tod ostala le proizvodnja žganih pijač, t. j. sadjevca, slivovke, brinovca. Od leta 1970 smo sadjevec začeli deliti na vilja-movko, tepkovec in pravi sadjevec. No spominjam se tudi dela za Sovjetsko zvezo, ko smo iz vina kuhali polfabrikate. Iz ostankov te predelave vina nam je ostajal kis, ki smo ga izdelovali za kisarno v Ljubljani.
Zelo znamenita je bila »velbana« klet, ki so Jo mnogi (žal pa ne vsi) videli tudi od znotraj...
V Domžalah smo postali poznani tudi po dobri kleti, koder smo lahko zagotovili odlične pogoje za staranje destilatov oz. žganih pijač. Kar 45 sodov smo imeli v kleti, ki je z obokanimi stropi nudila domače vzdušje, kot ga klet le more. Sodi so bili od 600 pa tja do 5000 litrov.
Oprema za polnitev miniaturnih steklenic oz. del opreme iz stare žganjekuhe.
Kolti v žganjekuhi (destilarni) in prenos za mešanje sodne drozge so le še zgodovina. Poslej bo tehnologija sodobnejša. Kaj pa okus? Bo tudi sodobnejši?
i
Srečanja zapornikov, internirancev, izgnancev
Vse bivše politične zapornike, internirance in izgnance obveščamo, da bo 11. tradicionalno srečanje v soboto, dne 11. oktobra 1986 ob 13. uri v menzi Slovenijales v Pre-serjah pri Radomljah.
Prijavite se v svoji krajevni organizaciji zb NOV do 4. oktobra 1986, kjer boste prejeli blok za plačano kosilo, ki bo po ugodni ceni.
Občinski odbor zzb NOV Domžale
1
1
I
Izrezljani in poslikani sodi so rezultat 16-letnega dela, kolikor je potreboval Jože Roje, da je na sodih upodobil pravo zakladnico kletnega okrasja. Kdor tega ni videl, je zamudil mnogo...
Kakšen pogled, kakšna perspektiva. Te v Domžalah ne bi več moč gledati!
Mnogi so lahko v kleti ob obisku občudovali vaše rezbarsko delo, saj Ste izrezba-rili in poslikali mnoge čelne strani prene-katerlh sodov...
Tega dela sem se lotil šele leta 1970. Ker sem ledaj delal kot vzdrževalec, sem imel marsikdaj čas, pa sem sedel pred sod in rezljal ter slikal vsebini soda primerne napise, okraske, reliefe. Kako prijetno je bilo v tistem hladu za debelimi masivnimi, stenami! Krašenje sodov mi je postalo velik hobby. Mnogo raje sem počel to, kot pa hodil po sestankih, ki so se mi zdeli metanje časa stran.
Mnogo gostov se je sprehodilo (pa ne le sprehodilo) ob sodih v Alkotovi kleti.
Kdo vse ni bil v naši kleti. Od predsednikov, vojakov, generalov. Tudi »občinski« je od znotraj kar dobro poznajo. Vsi so lahko poskusili »starane« pijače, kar je pač kdo hotel ali izbral...
V Alku sta bili vse, prav vse: od dvoriščnega delavca do obratovodje ... Kako se je tekom leta menjal okus tistih, ki radi popijejo kaj žganja?
Tudi na tem področju vladajo modna pravila. Najprej je bilo seveda v modi žganje, nato pa kot da ni bilo več zanimivo. Prišla je doba likerjev (hruševega, mentolovega, jajčnega). Ko je občudovanje likerjev minilo, je nastopila era grenčic pelinkovca, florjana, encijana, gorjana. Nato govorimo o dobi konjakov: Ljudje so se navduševali nad albanskim konjakom pa našimi bran-dyji. Nastopili so ginov in spet so se pričeli zanimati za domači sadjevec, slivovko. Od leta 1975 je v časti viljamovka in sploh domače pijače. Danes je tako, da sta na odru pijač glavna umetnika — sadjevec in viljamovka. Posebej so iskane odtlej, odkar smo pričeli sodelovati s samostanom v Pleterjah.
Nekateri Domžalčani se spomnijo, da ste v Alku vedno imeli radi živali...
Po vojni smo imeli pse čuvaje, ki so ostali tod od vojne. Dobro pleme z odličnimi ocenami je bilo, tako da so ponje takoj po vojni hodili celo od Gorske reševalne službe, kadar so jih pač rabili. Pa konje smo tudi imeli. Lahke, dirkalne. Zapustil jih je bivši lastnik Jeras, ki je imel živali rad. S konji smo na lahkih vozovih vozili robo z železniške postaje, razvažali gotove izdelke, vozili odpadno drozgo v jamo .. .Leta 1951 ves Alko, vključno z obrati v Ljubljani ni imel niti enega avtomobila.
Jože, penzija je tu. Kaj sedaj?
Doslej časa nisem imel. Takoj, ko sem stopil v pokoj, sem se lotil slikanja, dela doma, tako da imam načrtov zelo veliko. Zbiram starine, slikam tihožitja, domačo okolico. Posebno mi je pri srcu Kamniška Bistrica, Kamniške planine nasploh. Pa šah bom še igral s prijatelji, saj je to moj priljubljeni šport.
Kaj pa Alko?
Mimo je. Ostali so spomini na nekaj, česar ne bo več. Spomini na delo v Alku v Domžalah, v Vižmarjih, v Koiizeju, na Franko-panski. Alko bodo nanovo skušali oživiti na Duplici. Pa tam ni velbov, masivnih sten, ni domačega vzdušja, četudi bo lepo. Vsa reč bo v zemlji, stene obložene z opeko ... Tako vendarle ne bo kot v Domžalah ...
Občinski poročevalec
stran 3
m
i
m
GOSPODARSKA GIBANJA V LETU 1986 |
Ce ne bomo krepili! gospodarstva... I
V resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine j; Domžale za leto 1986 smo predvidevali 4-odstotno rast •: družbenega proizvoda, ob pospešenem vključevanju v mednarodno menjavo. Izvoz naj bi se, kot predvidevamo, 'i povečal za 10 odstotkov, pri delitvenih razmerjih naj bi upo- ji števali potrebo po povečevanju akumulativne sposobnosti ji gospodarstva in usklajevanje obveznosti za pokrivanje skupnih in splošnih potreb z materialnimi možnostmi go- \ spodarstva. \ Doseženi rezultati gospodarjenja v prvem polletju na nekaterih področjih odstopajo od predvidenih v resoluciji, čeprav so ugodnejši od tromesečnih. Pri rasti fizičnega obsega proizvodnje smo v prvih šestih mesecih dosegli predvideno, vendar podatki za mesec julij in avgust kažejo na zmanjševanje obsega proizvodnje. Ocenjujemo, da je oskrbljenost gospodarstva s surovinami in repromateriali zadovoljiva. Obseg proizvodnje se v nekaterih organizacijah združenega dela zavestno prilagaja možnostim prodaje. V občini se povečujejo zaloge gotovih proizvodov, kar je posledica visokih cen in težjih pogojev prodaje. i Na področju ekonomskih odnosov s tujino ne dosegamo zastavljenih ciljev. Ob polletju je bil doseženi izvoz v občini i za 4 odstotke večji od uresničenega v enakem obdobju la- i ni. Skromni rezultati se nadaljujejo tudi v mesecu juliju in i avgustu, saj smo v avgustu dosegli le 34 odstotkov izvoza iz avgusta 1985. Skupen izvoz je bil tako v občini v prvih osmih mesecih letošnjega leta za 7 indeksnih točk manjši kot v letu 1985. Podobni rezultati so bili doseženi tudi v Sloveniji nasploh. i Glavni vzrok za takšna gibanja je v spremenjeni devizni zakonodaji, ki ne deluje stimulativno na povečevanja predvsem konvertibilnega izvoza. Dodatne težave pri poslovanju s tujino povzročajo neredno plačevanje tujim partnerjem, neaktivna tečajna politika, visoka domača inflacija in ne-. uresničeni ukrepi, ki se nanašajo na politiko izvoznih stimulacij. Ukrepi zveznega izvršnega sveta, sprejeti junija in julija, se doslej še niso pokazali v poslovanju pretežnih izvoznikov na konvertibilna tržišča. Ocenjujemo, da zaradi neustrezne ekonomske politike do konca leta ne bo mogoče izpolniti planirane rasti izvoza.
Na področju kmetijstva so uresničili tako proizvodnjo kot leta 1985, Čeprav ocenjujemo, da bodo rezultati ob koncu leta slabši zaradi slabših pridelkov v poljedelstvu. Vsa vprašanja kmetijstva bo v zadnjem tromesečju letošnjega leta obravnavala tudi občinska skupščina. Doseženi finančni rezultati poslovanja kažejo ugodnejšo sliko kot smo jo pričakovali po obravnavi periodičnih obračunov za prvo tromesečje. Celotni prihodek domžalskega gospodarstva se je povečal za 87 odstotkov, dohodek za 99 odstotkov, za osebne dohodke pa smo porabili za 127 odstotkov več sredstev kot v prvem polletju preteklega leta. Zaradi večjega števila zaposlenih se je neto osebni dohodek na zaposlenega v občinTv gospodarstvu povečal za 110 odstotkov in je znašal 91.751 din, v negospodarstvu pa za 112 odstotkov in je znašal 105.423 din. V SR Sloveniji je v enakem obdobju poprečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu znašal 92.313 din, v negospodarstvu pa 10.016 din.
Primerjave finančnih rezultatov v celoti niso realne zaradi sprememb v obračunskem sistemu, ki so posledica sprememb zakonskih predpisov. V preteklih mesecih je bilo v republiki in tudi v občini največ aktivnosti usmerjenih v ustreznejša delitvena razmerja celotnega prihodka in dohodka: Tudi v občini ugotavljamo, da delitvena razmerja niso v skladu z resolucijskimi opredelitvami, po katerih naj bi krepili akumulativno sposobnost gospodarstva. V prvem polletju letošnjega leta se je delež akumulacije v dohodku gospodarstva glede na leto 1985 zmanjšal od 39 odstotkov na 29,9 odstotkov, čeprav smo kljub zmanjšanju tega deleža med vsemi občinami v SR Sloveniji na drugem mestu. Ocenjujemo, da bodo delitvena razmerja ustreznejša že ob devetmesečnih obračunih, saj vsi ukrepi, ki so bili sprejeti konec junija in v juliju, na poslovanje prvega polletja niso vplivali. Dokončno uskladitev bomo v občini nasploh dosegli do sprejema zaključnih računov za leto 1986. Gibanja osebnih dohodkov, ki morajo biti odvisna od doseženih rezultatov, spremlja v naši občini posebna komisija. Osebni dohodki v negospodarstvu se povečujejo skladno z ocenami Izvršnega sveta SO Domžale o dovoljenih porastih osebnih dohodkov v gospodarstvu. S povečevanjem osnov bomo v skladu z republiškimi usmeritvami do konca leta dosegli uskladitev absolutnih osebnih dohodkov z gospodarstvom tudi v teh dejavnostih.
Na področju skupne in splošne porabe programe izvajamo skladno s sprejetimi letnimi načrti. Glede na nove ocene o rasti inflacije bomo v mesecu septembru revalorizirali programe tako, da se bodo sredstva za skupno in splošno porabo v letošnjem letu gibala v odvisnosti od rasti dohodka gospodarstva v občini. S prilagajanjem prispevnih stopenj dovoljeni porabi bomo preprečili oblikovanje presežkov na računih samoupravnih interesnih skupnosti. Največje težave so, podobno kot v preteklih letih, prisotne na področju zdravstva, kjer je bila v prvem polletju, ob upoštevanju vseh obveznosti, ki se na to obdobje nanašajo, ustvarjena izguba preko 300 milijonov dinarjev. Problematiko zdravstva bodo posebej obravnavali v zadnjem četrtletju letošnjega leta tudi delegati na zborih občinske skupščine.
IGO
m m
Kar na treh sejah je Predsedstvo Občinske konference SZDL Domžale obravnavalo polletne rezultate gospodarjenja, pri čemer je posebno skrb namenilo trenutnim rezultatom, kakor tudi vplivom ukrepov Zveznega izvršnega sveta na gospodarjenje v naši občini. Da bi bili bolje seznanjeni s predvidenimi ukrepi, smo na sejo povabili tudi Jožeta Marolta, delegata v Zveznem zboru Skupščine SFRJ ter Jožeta Snoja, namestnika Zveznega sekretarja za zunanjo trgovino.
Predsedstvo OK SZDL Domžale je ob tem ugotovilo, da na trenutno stanje v gospodarstvu vplivajo tako zunanji faktorji (ukrepi ZIS, stalne sistemske spremembe), kakor tudi slabosti znotraj organizacij združenega dela. Več skrbi in pozornosti je tako potrebno nameniti ustreznejši notranji organiziranosti, večji delovni disciplini, racionalnejši rabi proizvodnjih sredstev in informiranju delavcev. Precej besed je bilo izrečenih o razbremenjevanju gospodarstva, o čemer predvsem govorimo, zadeve pa se ne premaknejo. Predsedstvo pa ni moglo niti mimo izvajanja usmeritev resolucije za razporejanje dohodka v letu 1986, kjer se osebni dohodki sicer približujejo resolucijsko dogovorjenim okvirom, ni pa mogoče že sedaj reči, da se bodo v vseh delovnih organizacijah delitvena razmerja do konca leta 1986 uskladila.
Izgubašev v občini nimamo, imamo pa kar nekaj DO, ki že vrsto let poslujejo na meji rentabilnosti. Le s temeljito analizo njihovega poslovanja (organizacija dela, primernost programov, ustreznost kadrov) in sprejemom ustreznih programov si bodo lahko zagotovili uspešnejše poslovanje.
Občinska konferenca SZDL Domžale bo preko frontnih delov, preko najrazličnejših oblik dela ustvarjala takšno politično vzdušje, v katerem bo delavec motiviran in pripravljen za kvalitetno delo. To pa bomo dosegli le z ustreznim nagrajevanjem po delu, z vzbujanjem zanimanja za modernejše proizvodnje programe, kakor tudi z vspodbujanjem in vklaplanjem tako družbenega kot zasebnega drobnega gospodarstva v združeno delo.
Družbeni plan
V javni razpravi je predlog DRUŽBENEGA PLANA občine Domžale za obdobje 1986—1990, ki ga bodo na skupnem zasedanju sprejemali vsi zbori skupščine 16. oktobra 1986. V družbenem planu je podan prikaz uresničevanja predvidenega razvoja v iztekajočem se srednjeročnem obdobju in podrobneje opredeljeni cilji in smeri razvoja občine v obdobju do leta 1990, katerih elemente smo sprejemali že
Čuden pojav
»tabložeri«
Čudni pojav TABLOŽERI se je razpasel. Kot da bi nekdo jedel aH žrl table. Takole je, če nekdo PODRE (čje) tablo s ka-jevnim napisom oz. ker še ni docela podrta — požre. Preprečevati take pojave — tudi to se Imenuje družbena samozaščita...
v dolgoročnem planu občine za obdobje 1986—2000. Nikomur izmed nas ne bi smelo biti vseeno, kako se bo naša krajevna skupnost, naša delovna organizacija, posamezno področje družbenih dejavnosti v prihodnjem obdobju razvijalo, zato sodelujmo v javni razpravi. Naše pripombe, predlogi in pobude bodo dobrodošli, seveda če se bomo uokvirili v možnosti in če bomo upoštevali resnične interese in potrebe okolja, iz katerega izhajamo.
Pri tem pa ne bo odveč opozorilo, da bo na skupščini obravnavan predlog DRUŽBENEGA PLANA in da je vse pripombe potrebno posredovati v pismeni obliki, v obliki amandmaja v skladu s Poslovnikom o delu skupščine 3 dni pred njenim zasedanjem.
Štipendiranje
Svet za vzgojo in izobraževanje je na tokratni seji največ skrbi namenil pregledu uresničevanja sklepov in stališč okrogle mize o problematiki štipendiranja, ki je bila organizirana v lanskem letu. Rezultati tega uresničevanja niso nič kaj razveseljivi. To nam pove že podatek, da kljub nešteto zapisanim besedam o modernizaciji proizvodnje v naši občini, o uvajanju modernih tehnologij, več znanja in inovacij, za visoke in višje šole nismo razpisali niti ene štipendije. Na tak način verjetno ali bolje rečeno sploh nimamo možnosti izboljšati kvalifikacijske strukture našega združenega dela (iz leta v leto se niža).
Obenem so člani sveta obravnavali tudi predvideno reorganiziranost izobraževalne skupnosti v okviru regije in jo delno tudi podprli, sprejeli pa so tudi informacijo o začetku šolskega leta 1986/87 ter nekaterih problemih, ki ga spremljajo.
Kmetijstvo >
V predlogu družbenega pi&na smo predvideli povečevanje kmetijske proizvodnje po 2,5 % letni stopnji, obenem pa bo največ skrbi namenjene povezovanju vseh dejavnikov na tem področju, pridobivanju boljše kmetijske zemlje in varovanju in aktiviranju vseh razpoložljivih kmetijskih površin za kmetijsko proizvodnjo. Na svetu za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu in na vasi je bilo posebej poudarjeno, da je potrebno čimpreje urediti področje pospeševanja proizvodnje hrane in zagotavljanja osnovne preskrbe in sicer osnutek- zakona predvideva ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in za osnovno preskrbo. Člani sveta so podprli predlog odloka o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju potoka Radomlja ter sprejeli informacijo o aktivnostih na tem področju. Pri tem so posebej poudarili pomembnost ustreznih strokovnih kadrov, ki delajo na tem področju in pa večjo proizvodnjo hrane na komasacijskem območju. (v. v.)
ŠESTDESETLETNI JUBILEJ:
Božena Habjan-Živa
Malokdaj imamo priložnost, da lahko stisnemo roko ob jubileju človeku, ki je s tako osebno zagnanostjo vpet v vse pore krajevnega družbenega in političnega življenja, kot je Božena Habjan. Rodila se je pred šestimi desetletji v delavski družini Skok na Primorskem, mami in očetu, ki je že od samega začetka znal z očetovskim primerom pokazati šestero otrokom kako se hodi po napredni poti. Pod fašistično Italijo tlačena in preganjana družina se je odločila, da bo živela v Jugoslaviji. V Jarše — v Osolinov mlin se je družina preselila leta 1935; kasneje so živeli na Rodici, kjer se je rodilo še troje otrok. Kljub časom, kakršni so bili, so bili vzgajani v naprednem duhu. Božena se spomni očetovih povezav s Tomom Brejcem in drugimi, tako da se je že kmalu tudi sama vključila v delo mladinske organizacije in SKOJ. Leta 1942 so Boženi ubili očeta v domači hiši, tako da je postala, ko so internirali še mamo v taborišče Ravensbruck, čeprav sama še otrok, pravzaprav mati šestero otrokom. Kljub temu je našla čas za delo v SKOJ (bila je članica rajonskih odborov SKOJ in mladine). Opravljala je kurirska dela zaupnega gradiva, saj je bila kurirka okrožnega komiteja partije komunističnega okrožja do pokrajinskega komiteja. Po vojni je končala četrti razred gimnazije z maturo ob tem pa je vseskozi opravljala množico družbenopolitičnih funkcij, ki jih je delavoljnim ljudem nalagal dinamični povojni čas. Udeležila se je tretjega kongresa USOJ-a, bila je na progi Brčko — Banoviči, trudila se je da z delom dokaza svoje napredne korenine. V kasnejšem povojnem času si je v Domžalah ustvarila družino in se ob njej vsa predala že od vsega začetka oz. od ustanovitve delu v borčevski organizaciji, njenih komisijah, občinskih samoupravnih organih, stanovanjski in kulturni interesni skupnosti ter drugod. Preveč, da bi naštevali.
Božena Habjanova je bila vedno tam p'1 delu, bila je vedno tedaj, ko je bilo treba reči naglas pravo, odkrito besedo. Nikdaf ni zavijala besed v lepši papir, kakor jih )e narekovala vsebina. Tudi zato, ker je takih in tako poštenih ljudi malo, za njeno de\o< trud in prispevek ji gredo ob iskreni besa' di »hvala« tudi čestitke za praznik in naj' boljše želje za zdravje v prihodnje. B-
Dragica Kolenc — 60 let
Znana domžalska družbenopolitična delavka Dragica Kolenc rojena Kokalj je doma na Goropečah nad Ihanom. V teh dneh praznuje 60 let, to paje bila priložnost, da smo oživeli spomine tudi na tista vojna leta, ki so ji že mladi prinesla toliko hudega, težkega.
Rodila se je v veliki kmečki družini na trdni kmetiji Kokaljevih, koder se je rodilo kar devet otrok. Že pred vojno je otrokom umrl oče in vse breme kmetije ter dela z družino je padlo seveda na materina ramena. Z začetkom okupacije je kmetija Kokaljevih kmalu postala zatočišče partizanov in tudi nI čudno da se je našel izdajalec, ki je kmetijo in na njej živeče Kokaljeve izdal. Posledica je bil požig domačije in izgon vseh, vključno z mamo, po različnih taboriščih. S starejšo sestro, ki je bila prav tako kot Dragica sprejeta v SKOJ in bila celo sekretarka, sta bili iz Kamniških zaporov premeščeni v Begunje. Po več mesecih so starejšo sestro premestili v taborišče Ra-venbruck, je Dragici skupaj z Anico Vidlc poročeno TESTEN, uspelo pobegniti v partizane. To je bilo v aprilu 1944, odtlej pa je Dragico vse do konca vojne pot vodila po različnih partizanskih enotah, zvečine na štajerskem in na Pohorju, kjer je tudi pričakala svobodo. Po osvoboditvi je na
njeno željo prišla nazaj, kjer je bila sekr«' tarka SKOJ tako na kamniškem kot dorf' žalskem območju. Njeno delo po vojni f vezano tako na TOKO kot Usnjarski tehfl'' kum, predvsem pa se je obilno razdejala' borčevski organizaciji, v družbenopoli'^ čnem delu, na terenu in povsod, kjer je 1? čutila, da lahko koristi. Preprosta, odprta, vsakomur pripravlje11, nakloniti pomoč, prijazno besedo, pokaZ8' ti razumevanje ... Taka je. Malo je še ta^J ljudi... Zato ob življenjskem jubileju, ki 9 praznuje ob zdravicah prijateljev, sobo'' cev, sodelavcev vnovič izrekamo željo: S na mnoga, zdrava leta, Dragica! 0'
Obiskovalci so si letos v zelo množičnem številu ogledali tudi izdelke obrtnikov iz naše občine, ki so razstavljali v Celju bodisi kot člani Obrtnega združenja Domžale, bodisi kot kooperanti Obrtne zadruge »Zora«.
Na 19. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju:
Koristna izmenjava izkušenj o obrtnih dejavnostih
V sredo, 17. septembra 1986 so si obrtni sejem v Celju ogledali tudi predstavniki občine Oomžale oz. člani izvršnega sveta. Poudariti velja, da je prireditelj sejma uvrstil srečanje med domžalskimi predstavniki ter predstavniki Zveze obrtnih združenj Slovenije v uradni program spremljajočih prireditev na sejmu.
Delegacijo članov so na 19. obrtnem sejmu v Celju sprejeli predstavniki Zveze obrtnih združenj Slovenije.
Goste iz Domžal je na obrtnem sejmu pozdravil v imenu Zveze obrtnih združenj Slovenije predsednik Izvršnega odbora Franjo VERDENIK. Potem, ko je podal kratko oceno splošnih slovenskih rezultatov v razvijanju zasebnega dela (ugotovil je upočasnjeno rast v zadnjem času) je poudaril, da je v domžalskem primeru vendarle drugače. Nemara gre v Domžalah za neko drugo kvaliteto v organizaciji, pristopu k problemom. Gotovo je dala tudi tradi-
NOVA PRIDOBITEV V KS MENGEŠ:
cija svoje. V Sloveniji, koder je v obrtni dejavnosti zasidrano s svojim delom eksistenčno 180.000 ljudi bo treba več delati predvsem na povezavah z združenim delom. Predvsem pa bo treba nuditi več pomoči tistim, ki se ukvarjajo ali želijo ukvarjati s to dejavnostjo.
Med gosti iz Domžal so na srečanju podali svoje prispevke predsednik Izvršnega sveta Milan Marolt, predsednik Obrtnega združenja Marjan Smolnikar, član obrtne-
ga združenja Domžale Milan Juhant ter predstavnik uprave za družbene prihodke Maks Jeran.
Skupna rdeča nit njihovih ugotovitev je v tem, da gre ob tradiciji obrti v občini Domžale predvsem za to, da so se našli po vojni pametni ljudje, ki so znali tudi s to pomembno vejo gospodarstva pametno gospodariti. Lokacija Domžal je tudi zelo posrečena, sicer pa se je skozi pametno ukrepanje dalo v DofHŽaiah vSSShczi Stimulativno vplivati na razvoj male obrti oz. drobnega gospodarstva. Ob tem smo z denarno-kreditnimi ukrepi v povezavi z banko vedno znali smotrno kreditirati tiste, ki so tako pomoč oz. kredite potrebovali. Vedno se je to izkazalo za koristno. Tako so se obrestovale tudi olajšave, ki so jih zasebniki dobili za investicije v obrt. Sedaj pa v občini delamo na tem, da bi stimulirali tudi tiste večje zasebnike, ki zaradi nestimulativne davčne politike ne dosegajo obsega proizvodnje, kakršno bi lahko, ker se jim preprosto ne splača ... Ad. Koristne izmenjave izkušenj... To in druge ugotovitve smo slišali na razgovoru. Prav bi bilo, da bi tudi ta razgovor pripomogel k temu, da bi se tudi ti problemi urejali hitreje, korist bo obojna: družbena in zasebnikova. Ob koncu razgovora so si predstavniki izvršnega sveta in SOB Domžale skupno z nekaterimi obrtniki ogledali razstavljene eksponate članov Obrtnega združenja oz. kooperantov obrtne zadruge »Zora«.
Brojan
SCT-jeva trgovina v Mengšu
Pred dnevi — točneje 19. septembra 1986 so v Mengšu v prostorih nekdanje Opekarne Mengeš v okviru podjetja SCT, sektorja TOZD Inženiring svečano odprli novo trgovino gradbenega materiala in na ta način poskrbeli za (obljubljeno) kontimiteto gospodarske dejavnosti na tej lokaciji, kjer je donedavno še potekala z velikimi težavami proizvodnja različnih opečnatih izdelkov. Slavnostni govornik na otvoritvi trgovine je bil NIKO OGRIN, pomočnik glavnega direktorja SCT.
Delovna organizacija SCT iz Ljubljane je sposobna z lastno tehnologijo in kadri ter opremo reševati najbolj zapletene naloge projektiranja, gradnje objektov in strojev. Z osem-tisoč zaposlenimi strokovnjaki in delavci je uspešno prisotna na domačem in tujem gradbenem tržišču, izkazala pa se je tudi kot pomemben in uspešen proizva-
jalec gradbenega materiala za potrebe domače proizvodnje in druge porabnike. Družbeno ekonomski položaj pa je narekoval padec povpraševanja za proizvode gradbenega materiala. Prav zato so se v tozdu Inženiring odločili, da poleg že sprejetih ukrepov na področju organiziranja in vodenja proizvodnega procesa, reorgani-
Novo SCT-jevo trgovino v Mengšu so si po otvoritvi ogledali predstavniki vodstva SCT-ja, SOB Domžale, izvršnega sveta, DPO, strokovnih služb in drugi.
Svečani trenutek otvoritve. Trgovina je postala »trgovina« tisti trenutek, ko je tov. Anica Zupan prerezala trak.
zirajo tudi nabavno-prodajno službo.
V domači proizvodnji SCT porabi le dobro polovico proizvedenega gradbenega materiala, vse ostalo pa preko trgovske mreže ponudijo kupcem v republiki in celi Jugoslaviji.
Nastalo stanje je torej narekovalo korenite spremembe, ki so jih v SCT izvedli z registracijo tozda za promet z gradbenim materialom kot stransko dejavnost. S tem so se želeli čimbolj odpreti, navzven, da bi čimbolj racionalizirali proizvodnjo. Prva poslovna enota, trgovina SCT z gradbenim materialom je pričela delovati že leta 1984 na lokaciji bivših opekarn na Viču. Že nekaj mesecev kasneje je pričel s trgovinsko dejavnostjo na lokaciji Industrije apna Kresnice, kot tretja v tej verigi je trgovina z gradbenim materialom v Mengšu. Za ustanovitev poslovne enote na tej lokaciji so se odločili predvsem zato, ker je bila še pred dvema letoma na tej lokaciji Opekarna, ki je združevala pridne in sposobne delavce. Prenehanje proizvodne dejavnosti Opekarn pa je narekovalo preusmeritev v proizvodnjo batonske galanterije. Ta proizvodnja bo na mengeški lokaciji stekla prihodnje leto.
Tržne raziskave kažejo, da mengeško p&-dročje še ni pokrito z ustrezno veliko mrežo proizvajalcev gradbenih materialov, povpraševanje pa je veliko. To pomeni, da želijo s ponudbo gradbene proizvodnje zadovoljiti predvsem kupcem tega področja.
S postavitvijo trgovinske mreže in vzpostavitvijo proizvodnje gradbenega materiala so pa navsezadnje izpolnjene obljube, ki so bile dane družbeno politični skupnosti Domžale o nadaljevanju procesa v Mengšu, zaposlitvi delavcev ter zagotavljanju njihove socialne varnosti.
V nadaljevanju je spregovoril tudi predsednik Izvršnega sveta SOB Domžale Milan Marolt. Izrekel je zadovoljstvo, da se ta problem končno razrešuje in da bo naposled stekla tudi spet proizvodnja — proizvodnja betonske galanterije. Izrekel je upanje, da bo nova proizvodnja omogočala dobro akumulacijo, normalne OD za socialno varnost delavcev ter pogoje za še hitrejši vsakršni razvoj KS Mengeš. Novo trgovino je potem, ko je prerezala vrvico, odprla dolgoletna delavka v Opekarni Anica Zupan, ki že 31 let združuje delo v tem obratu.
Kulturni spored so. upsešno pripravili Mengšani. Harmonikarski orkester je vodil prof. Pavle Kosec. Ogled proizvodnje je pokazal, da so prostorske in vsakršne • druge možnosti za to, da se tod uresničijo še kake druge ideje za delovanje in poslovanje SCT v Mengšu ...
B.
Bodoči obrtniki na sejmu v Celju
r
Slavnostni govornik na otvoritvi Sejma obrti, ki je bil sredi septembra v Celju je rekelf »Danes v Sloveniji ns gčvOfiiTi« »SČ C razširitvi obrti, ampak o njenem obstoju.«
Da se tak položaj obrti ne bi razširil še dlje, ampak da bomo kmalu morda lahko spet govorili o razcvetu obrti, moramo ppskrbeti pravočasno.
Morda je ravno odločanje za poklic tisti moment, ko lahko mladega človeka usmerimo in navdušimo za delo v obrti.
Da bi to uresničili, sta Obrtno združenje Domžale in Sklad za izobraževanje delavcev zaposlenih pri obrtnikih že drugič zapored organizirala brezplačen obisk Obrtnega sejma v Celju, ki si gaje ogledalo 107 učencev sedmih in osmih razredov vseh desetih osemletk v domžalski občini. Seveda so jih spremljali mentorji, ki so med učenci izbrali tiste, ki so kazali največ zanimanja za Obrt. Medtem, ko so čakali, da avtobusa odpeljeta, je nastajala in nastala tale anketa:
KATJA KOROŠEC, 8. c razred OŠ Slavka Šlandra
Na sejmu sem bila v organizaciji Obrtnega združenja in Sklada za izobraževanje že lani. Čeprav sem dekle, sem se najbolj zanimala za poklice in izdelke, ki so v zvezi s tehniko.
Katjin sošolec Andrej je takoj navihano pripomnil, da bo Katja verjetno avtomeha-nik. Smeh.
MELITA DEČMAN, 7. a razred OŠ Josip Broz-Tito
Kakšen poklic bom izbrala še ne vem. Ker ima oči obrt kovinskih izdelkov me najbolj zanimajo novi stroji.
DUŠAN LUKANČIČ, 8. a razred OŠ Or§ e Avbelj
Najbolj gotovo se bom šel po končani osnovni šoli učit za mizarja.
Na sejmu sem bil že lani in sem užival ob prikazu mizarske delavnice, izdelkov iz lesa in strojev za obdelavo lesa.
SANDI HUBAD, 7. a razred OŠ Matije Blejca-Matevža, Mengeš
Lani sem na sejmu videl veliko takega, kar mi je bilo všeč, npr. motorčki TORI, pa deli za stroje, ker pa želim postati mizar, sem se najbolj zanimal za pohištvo in druge izdelke iz lesa.
TONE TURŠIČ, mentor, OŠ Olge Avbelj Take in podobne akcije Sklada za izobraževanje in Obrtnega združenja prisr-
čno pozdravljam. Na sejmu lahko učenci v posebnem paviljonu iz prve roke vidijo praktičen prikaz dela v mizarski delavnici, šiviljski, puškarski, delavnici za popravila gospodinjskih aparatov itd ...
Taka oblika predstavitve poklicev v obrti in navduševanje zanje je mnogo uspešnejša, kot sto predavanj o določenem poklicu v učilnici.
BOK
Organizacija ZZB NOV Domžale je za septembersko zasedanje zborov občinske skupščine postavila med drugim tole delegatsko vprašanje.
Komunalno podjetje Domžale ima več ton soli za zimsko posipanje cest kar na prostem, tako da sol propada na soncu, dežju in ob drugih vremenskih neprlllkah. Tudi pet ali več plugov za odstranjevanje snega iz cest počiva in rjavi v koprivah ob cesti predno pridemo na čistilno napravo.
Laguna, ki širi neprijeten vonj in kvari naše zdravje ter čisto okolje se nahaja nekaj sto metrov ob cesti od Štude v smeri čistilne naprave. Da bi prepolno laguno zaščitili so odgovorni komunalcu navozill več kamionov gramoza in drugi odpadni material med njim pa so tudi granitni cestni robniki, ki so ostali, ko se je pred nekaj leti urejalo križišče v centru Domžal. Teh je bilo za tri kamione jpa) £5 pGifiamo ceno pohorskega granits, poiem vemo koliko milijonov leži v blatu lagune.
Odgovor Komunalnega podjetja na delegatsko vprašanje:
Nemogoče je posredovati odgovor na delegatsko vprašanje, ki smo ga prejeli dne 18. 7. 1986, ne da bi predhodno osvetlili celotno prostorsko problematiko, s katero se ubadamo, ki je žal vsem poznana, vendar tudi nepriljubljena. Menda bo to delegatsko vprašanje in naš odgovor vzpodbudilo reševanje omenjene problematike, saj
smatramo, da je bilo delegatsko vprašanje postavljeno korektno — dobronamerno. Dobro vemo, da bi moral biti obseg, struktura in kvaliteta komunalnih dejavnosti odvisna od velikosti urbane aglomeracije, dinamike razvoja urbanizacije ali bolje gospodarskega razvoja, kar pa žal ni tako. S skromno akumulacijo in sredstvi amortizacije nam ni uspelo tekoče obnovljati strojni park, kaj šele pristopiti k adaptaciji dotrajanih objektov na Savski cesti.
Sporni plugi za zimsko pluženje samevajo pred CČN v travi. AH so res nepotrebni? Kaj pa če ne bi ležali toliko časa na prostem? BI potem morda bili?
Del granitnih kock so v KP Domžale uporabili za obtežbo plinohramov (na fotografiji)...
Prizadevamo si, da bi v letu 1987 pričeli z obnovo poslovnih prostorov na Savski cesti (garaže, delavnice, skladišče), saj le-to predvideva t.jHi pi»n zz prfr.GfrjS i«tO. Kot pa vam je znano smo že pričeli z rgšenjem dotrajanih neprimernih objektov. V letošnjem letu bomo postavili skromno nad-strešnicona lokaciji »kamnolom« v Lukovici, kamor bomo namestili opremo za zimsko vzdrževanje cest, saj žal drugod ne razpolagamo z ustreznim prostorom. Dejstvo je, da je celotna mehanizacija (stroji, vozila) in pa tudi del strateškega vodovodnega materiala izpostavljena celoletno vsem vremenskim neprilikarrs, kar si v bodoče ne smemo več dopustiti. Posebne težave se odražajo v zimskem času, ker nimamo možnosti garažiranja specialnih vozil (smetarska vozila), kar že leta ugotavljamo, problematika pa žal sloni le na Komunalnem podjetju. Specialna vozila smo garažirali tudi po ostalih delovnih organizacijah (Papirnice), da bi se izognili omenjeni problematiki. Kljub temu, da s temi uvodnimi besedami ni' mogoče v celoti prikazati problematiko, vam podajamo naslednji odgovor na delegatsko vprašanje.
1. Sol za posipanje cest je deponirana na lokaciji TOZD-a CČN, saj drugod ne razpolagamo z boljšim prostorom. Dejstvo je, da je le-ta pakirana v polivinilaste vreče in ne more propadati na soncu in dežju, kakor nam je to očitano.
2. Ob pridobitvi uporabnega dovoljenja v letu 1986 za obratovanje CČN je bila podana zahteva, da je potrebno pluge odstraniti iz ograjenega prostora, kjer so bili predhodno zloženi. Dejstvo je, da so ti plugi odpisani, letnik 70, 76 in 79 in niso uporabni za. kvalitetno pluženje zimske službe. Ob priliki prevzema lokalnih cest, se je Cestno podjetje Ljubljana zanimalo za te pluge, vendar, ko smo jim posredovali podatke, za njih niso bili več zanimivi.
Zimska sol čaka na prve snežinke, ki bodo pobelile naše ceste do te mere, da bodo pričeli odnašati tale kup...
Že v uvodu pa smo predložili rešitev skladiščenja opreme za izvajanje zimske služ-. be na lokaciji kamnoloma l_»K0V!CS 3. Dejstvo je, da so bili v letu 1981 pripeljani robniki ob priliki rušenja križišča v Domžalah na deponijo na Čistilno napravo, saj drugod ni bilo primernejše lokacije. Ugotovljeno je, da ti robniki začasno služijo za obtežbo v plinohramu, žal pa je par robnikov res ležalo ob laguni na čistilni napravi, za kar pa ne moremo posplošeno sklepati, da smo z njimi gradili nasipe ob laguni. Upravičeno lahko trdimo, da smo v preteklosti vložili veliko truda in časa za ureditev prostorske problematike (v sodelovanju Komiteja za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja), vendar do sedaj nismo uspeli rešiti prostorske problematike. Menimo, da je prostorska problematika dobro znana in da je tako stanje odraz dosedanjega vlaganja v razvoj komunale. Dejstvo je, da bomo morali le dokončno doreči kakšno komunalo potrebuje občina Domžale, da bo lahko zadovoljevala potrebe gospodarstva in pa tudi zahteve naših občanov. Želimo si, da bi plan adaptacije prostorov na Savski cesti v letu 1987 realizirali (v skladu s sodelovanjem SKIS-a), s čimer bi bila podana možnost normalnega poslovanja. Ravno tako pa si želimo, da vam omenjeno problematiko prikažemo na sami lokaciji TOZD-a Komunala na Savski cesti. Preseneča pa nas tako delegatsko vprašanje, saj vemo, da so bili vplivni predstavniki vrsto let na položajih, ki so spremljali komunalno problematiko, a žal ne tako poglobljeno, da bi kritiko, prostorske težave reševali na konstruktivnejši in bolj življenjski način.
Podpisan predsednik DS TOZD KOMUNALA Jože Zalokar
Spremembe zakona o združenem delu
/-:- \
V mesecih do novega leta bomo morali opraviti javno razpravo o spremembah ustave in zakona o združenem delu.
Sprememb zakona o združenem delu je precej, ker pa se razprave o njih še niso razmahnile, bi za uvod v razpravo bralce seznanili le z najbolj pomembnimi.
v-;_J
Spremembe v družbenoekonomskih odnosih v večji meri kot sedanja ureditev, postavljajo delavca, kot osnovnega nosilca gospodarjenja. To naj bi dosegli zlasti z ekonomsko vzpodbudo, s trajnim aktiviranjem kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja in racionalizacijo izkoriščanja družbenih sredstev. V razpravah, ki so bile doslej že opravljene v strokovnih krogih in družbenopolitičnih organizacijah na ravni republike, je bilo poudarjeno, da je potrebno dosledno opredeliti razmerja, ki nastajajo z združevanjem dela in sredstev. Za urejanje teh razmerij imajo veliko vlogo skupni planski akti v združevanju dela in sredstev v TOZD, DO in SOZD.
Teze ne predvidevajo sprememb na področju skupnega rizika. Dosedanja praksa je pokazala, da so pri združevanju večkrat problem obratna sredstva, zato naj bi se skupni prihodek začasno razporejal med TOZD takoj,
ko je dosežen. Veliko je polemik o pojmovanju izjemnega dohodka, ki ni rezultat dela. Zato bi v zakonu o združenem delu morali opredeliti, da ni mogoče šteti za izjemni dohodek dohodek, ki je rezultat povečane produktivnosti dela ali vlaganj delavcev. Veliko je sprememb pri delitvi dohodka, odmevna pa je zlasti tista, ki določa, da ima osebni dohodek delavca na osnovi tekočega dela pri razporejanju dohodka prednost pred vsemi obveznostmi in izdatki, ki se nadomeščajo iz dohodka. To pa pomeni, da je tak del osebnega dohodka izvzet iz obveznosti in izdatkov, ki se plačujejo iz dohodka (davki, prispevki, itd.). Osebni dohodek iz tekočega dela tako ne bi bil več del čistega dohodka, moral pa bi zagotavljati socialno varnost delavca. Po novem, bi čisti dohodek vseboval:
— sredstva za osebne dohodke delavcev iz minulega dela,
— sredstva za skupno porabo delavcev in
— sredstva za rezervni sklad ter razširitev materialne osnove dela.
Samoupravno področje je v spremembah dokaj skopo in togo opredeljeno, zato se v razpravah poudarja, da je praksa pokazala, da je na tem področju potrebna veliko večja prilagodljivost potrebam. Dejstvo je, da je sedanja organiziranost OZD preveč togo postavljena in zato tudi ni možno hitrejše prilagajanje potrebam trga in spremembam proizvodnega procesa in programa.
Nekatere druge pomembnejše spremembe:
— o cenah odločajo praviloma delavci združenih TOZD oz. DO, skupaj v delovni oz. sestavljeni organizaciji;
— delovna skupnost lahko pridobiva dohodek tudi po drugih osnovah, ne samo s svobodno menjavo dela;
— temeljne organizacije v celoti poslujejo preko žiro računa delovne organizacije, pri katerem Ima vsaka TOZD svoj interni račun;
— razširjene so možnosti ustanavljanja zadrug, tudi za ustanavljanje stanovanjskih, hranilno-kreditnih, trgovskih, gostinskih in turističnih ter določena enotna načela za ustanavljanje in
upravljanje zadrug, specifičnosti pa naj bi uredile republike s svojimi predpisi;
— obveznost ponovitve objave oz. razpisa, če se nanj prijavi samo en kandidat, ki izpolnjuje pogoje oz. v alternativi obveznost
OZD, da izbere delavca, čeprav se javi samo en kandidat, ki izpolnjuje pogoje;
— obveznost sprejemanja pripravnikov, če pa TOZD zaradi narave dejavnosti ne more sprejemati pripravnikov, je dolžna določena sredstva združiti v samoupravni sklad za odpiranje novih delovnih mest;
— krepi se avtoriteta in vloga delavskega sveta kot organa upravljanja, ki naj odloča o vseh vprašanjih, o katerih se ne odloča z osebnim izjavljanjem in to praviloma z večino glasov, s soglasjem temeljnih organizacij pa le o vprašanjih, določenih v samoupravnih splošnih aktih;
— dopolnjene so določbe glede sodelovanja delavskega sveta z delegacijami in konkretizirana vloga, položaj in odgovornost delegacije;
— opredeljena je samostojnost delovnih kolektivov v postopku
.imenovanja poslovodnega organa in omejeno sodelovanje predstavnikov družbene skupnosti samo v tistih organizacijah, kjer je to določeno z zakonom (OZD
posebnega družbenega pomena);
— temeljna organizacija ima samo individualni poslovodni organ, razen, če je z zakonom predviden kolegijski poslovodni organ;
— spremenjene in dopolnjene so pristojnosti poslovodnih organov, še zlasti delovne oz. sestavljene organizacije pri uresničevanju skupnih interesov Jn ciljev;
— predvideno je, da individualni poslovodni organ TOZD ne more biti imenovan za člana kolegijskega poslovodnega organa delovne organizacije;
— spremenjene in dopolnjene so določbe o družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, zlasti glede sankcij in reševanja sporov ter način usklajevanja samoupravnih splošnih aktov s sklenjenimi samoupravnimi sporazumi;
— odprta je možnost urejanja posameznih vprašanj, ki so skupnega pomena v delovni oz. sestavljeni organizaciji, z enim skupnim samoupravnim splošnim aktom.
Čeprav smo porabili veliko časa za sprejem in seznanitev z nalogami iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in kritične analize pa v spremembah zakona o združenem delu, marsikatera naloga ni dobila svoje konkretizacije.
Marija Pukl
6 stran
občinski poročevalf.c
Srečanje borcev na Korenu:
Bih so težki časi
ŽE NEKAJ LET BORCI KRAJEVNE SKUPNOSTI KRAŠNJE IN ZLATEGA POLJA ORGANIZIRAJO TOVARIŠKO SREČANJE V ENI ALI DRUGI KRAJEVNI SKUPNOSTI. NA TEH SREČANJIH OBUJAJO SPOMINE NA DAN, KO SO NEMCI 8. JULIJA 1942. LETA, ZARADI NEKATERIH DOMAČIH IZDAJALCEV, V VASI KORENO ZMETALI V GOREČE HIŠE 17 ŽIVIH LJUDI, MED NJIMI TUDI 75 LET STARO ŽENO. DNE 2. AVGUSTA 1942 PA SO NEMCI ZAŽGALI VASI ZLATO POLJE, BREZOVICO, OBRŠE, MALO LASNO, PODGO-RO IN TRNOVČE, SKUPAJ 70 HIŠ IN 50 GOSPODARSKIH POSLOPIJ TER IZSELILI ČEZ 220 LJUDI. USPELO PA JE 70-TIM LJUDEM POBEGNITI IN SE VKLJUČITI V NOB. DANES KS KRAŠNJA, Z VASJO KORENO, ŠTEJE 608 PREBIVALCEV, KS ZLATO POLJE PA 217. OD TEH JE V KS KRAŠNJI 55, V ZLATEM POLJU PA 41 ČLANOV ZB NOV. VELIKO KRAJANOV JE PADLO V NOV, VELIKO PA JIH JE ZA VEDNO OSTALO V RAZNIH NEMŠKIH TABORIŠČIH.
Letos, ko so v vasi Koreno organizirali to-variško srečanje, so ~m Z'atOpoijci'z okrašenim traktorjem s prikolico, na katerem so bili mladi in stari. Krajani Korena so vas okrasili z zastavami in svojim praporom. Vse so pogostili s partizanskim golažem. Na to srečanje je z veseljem prišel tudi generalpolkovnik, tovariš Sekirnik Janko-Simon, prvi komandant Šlandrove
brigade. Prišli pa smo tijrjj *i=.n; o^* bora ZZB NOV Domžale, med njimi narodni heroj tovariš Avbelj Franc-Lojko, ki je tudi domačin KS Krašnja. Povabili so tudi vse preživele borce, ki danes živijo v raznih drugih krajih Slovenije. Ko smo obujali spomine ha tiste težke čase, sta mi dva pripovedovala, da sta bila avgusta 1942 stara 14 in 10 let, ko so jih
Del prisotnih borcev In aktivistov na prisrčnem srečanju, ki so ga pripravili na Korenu.
Zlata poroka Piskarjevih
Bil je sončen dan, 23. septembra 1936, ko je po poročni dvorani zadonelo: »Marija Paštebar, ali hočeš vzeti Franca Plskarja za svojega zakonskega moža?« »Da,« je rekla plaho. Enako, pa manj plaho, je ponovil še Franc, potem pa ju je Janežičev Tine s Pšate, eden redkih, ki so takrat imeli avto, z njim odpeljal iz Krtine k Matičiču v Dob, kjer so v gostilni popili dva litra vina. Ko sta se s konjem, ki je bil vprežen v »feder voziček« pripeljala še mama in ata, je bilo počasi ohceti konec. Tudi slikali se niso.
Po petdesetih skupaj preživetih letih je v soboto, 20. septembra 1986 spet sijalo sonce kot za stavo. K zlati poroki se niso peljali z avtom. Šli so peš. Najprej je šel harmonikar, za njim skupina narodnih noš iz Ihana, ki poskrbi za prijetno in Veselo domače vzdušje vse večkrat, potem pa — s slavljenca. Stopala sta prešerno, kot da jih ne bi imela že okrog sedemdeset.
Ob njiju so šli štirje postavni fantje — njuni štirje sinovi — Henrik, Franci, Marjan in Niko; vnučkov nisem utegnil prešteti. Trimesečni Luka, najmlajši Piskarjev pa je počakal kar doma.
Ata Franc se je rodil na Silvestrovo, 31. 12. 1912 na Pšati. Doma je bilo poleg njega še pet otrok — same punce. Ko je bil dosti star, je odšel k Milanu Kavku — učit za čevljarja. Marijo je* spoznal nad Kamnikom — na Kalvariji. Takrat je delal v Krtini pri čevljarju Petriču in po enem letu je ugotovil, da bo Marija kar pravšnja zanj.
Tistih let se spominja kot najtežjih, saj ni bilo ne čevljarskega dela, ne denarja. Kar devetkrat je šel v Ljubljano prosit, če bi zidarji potrebovali kakšno pomoč, pa ni bilo nič. So vedno rekli: »Fantek, ti si pa pre-švoh.«
Potem pa so prihajali otroci, oče Franc je nekje dobil stara kopita, star čevljarski šivalni stroj in začel delati. Med vojno so ga kar trikrat klicali »v gmajno«, pa so vse trikrat ugotovili, da lahko doma opravlja zelo koristno — čevljarsko delo.
Prišla je svoboda, oče Franc in mama Marija sta si v Ihanu postavila dom in lepo živela — čeprav malo bolj skromno. Otroci so odraščali in se kar precej zadrževali pri očetu v delavnici, vendar — čevljar ni postal nobeden.
Zdaj, ko je upokojen, oče Franc počne vse mogoče — samo čevljari ne. Na živahen utrip delavnice spominja v kotu stoječi čevljarski šivalni stroj, orodje počiva, kopita pa je oče odložil kar na »štalo«. Je najbolj mir pred njimi.
Mama Marija se je rodila 23. marca (letnice pa ne izdam), v Krtini. Doma so bili trije otroci — tri dekleta. V delavski knjižici med drugim piše, da je 14 let delala v Papirnici Količevo, potem pa so prišli otroci in mama Marija je ostala doma. Njuni fantje so bili razporejeni kar po stopničkah. Danes imajo 49, 47, 42 in 34 let. Ko pa se enkrat odvadiš hoditi v službo — pravi mama Marija — pa je težko spet začeti. Tako lepo še vedno doma gospodinji.
Življenji pri Piskarjevih dveh umirjeno teče svojo pot.
Ostanita zdrava, vsaj toliko, kot sta sedaj. Atova astma se samo včasih bolj glasno Oglasi, če pa ga včasih uščipne v hrbtenici pa je to samo opozorilo, da je včasih dobro tudi malo počiti. Pa kaj, ko ata ne more, saj pravi, da se najbolje počuti takrat, kadar dela.
BOK
Sprejem borcev in aktivistov Iz krajevne skupnosti Tlato polje na Koreno je bil prisrčen, tovariškl...
Nemci izselili iz njunih domov. Čeprav sta bila otroka, izseljena skupaj z starši, sta se odločila pobegniti iz zbirnega taborišča Goričane pri Medvodah. Uspelo jima je, čeprav nista vedela, kam naj gresta. Zato sta si vzela za smer Šmarno goro od tam pa sta krenila v smeri Radomelj in naprej proti Zlatemu polju. Dva dni sta hodila brez hrane. Ljudje jima je niso dali, ker so se bali, da bosta otroka povedala, če ju ujamejo Nemci. Kaj vse sta doživela med potjo od Goričan do Zlatega polja! Omenim naj le to, da sta tretji dan, ob mraku srečno prišla do očeta, ki je bil takrat v partizanih.
Veselja na srečanju borcev ni bilo zlepa konec niti tedaj, ko se je znočilo, saj je za petje in ples skrbel mOž, ki se je 1942. leta rodil v taborišču. Skupaj, v svobodi smo obujali čase, ki so resnično bili težki.
:m Avbelj Alfonz
TONE RAVNIKAR:
Domžalska domača —
vulgo imena
XVII. NADALJEVANJE
STOB št. 22 - VULGO IME PRI MATIČKU, KASNEJE PRI GAŠPERČKU. Tu je bila nekdaj kajža, ki je spadala pod župnišče Mengeš. V letu 1929 je ta domačija kot Stobovska cesta št. 6, od leta 1955 dalje pa kot Stobovska cesta št. 13. Prvotno domače — vulgo ime je nastalo po prvotnem lastniku Matiju Gregorcu-Matičku, ki je bil rojen leta 1758. Kako je nastalo drugo vulgo ime ni znano, verjetno po nekem Gašperju. Po statusu animarum župnije Mengeš iz leta 1811 je bil lastnik te domačije Matija Gregorc rojen 1758, ki je bil prvič poročen z Alenko, drugič pa s Heleno Grenšek iz Smlednika, rojeno 1762. Sin Tomaž iz prvega zakona je bil rojen 1790 in je bil vojak. Iz prvega zakona je bil tudi sin Lovrenc, ki je bil rojen 1799 in je bil tudi vojak. V drugem zakonu je bil 1808 rojen sin Matevž, ki se je poročil s Katarino Južna rojeno 1804 v Šentjakobu. V zakonu sta se jima rodili hčerka Marija, rojena 1830 in Katarina, rojena 1831. Kasnejši gospodar te domačije je bil Martin šimnovc, rojen 1806 v Spodnjih Domžalah št. 17 in Helena Javornik, rojena 1811 v Srednjih Jaršah št. 13. V zakonu sta se jima rodila sin Franc rojen 1835 in hči Marija, rojena 1837.
Na tej domačiji je kasneje živela Marija Ce-rar-Gašperca, rojena 1860, ki je imela sinove Viljema (rojen je bil 1885), Petra, ki je
bil rojen 1888 in Mihaela, ki je bil rojen 1892.
Kasneje je bil lastnik te domačije Peter Košir, rojen 1893, ki se je leta 1923 poročil s Frančiško Narobe, rojeno 1891 v Trzinu št. 60. V zakonu so se jima rodili sinovi Peter, rojen 1924, ki se je 1958 poročil z Danico Ervačanin, Marijan, rojen 1925, ki se je 1955 poročil z Angelo Kavka, Franc, rojen 1927, ki je 1944 padel v partizanih in sin Stanislav rojen 1928, ki se je 1950 poročil z Irmo Marčun.
Zadnji lastnik te domačije je bil Franc Klopčič, rojen 1897, ki se je 1932 poročil z Marijo Kokalj, rojeno 1909 in je leta 1968 umrl.
Sedanji lastnici te domačije sta Marija Klopčič, rojena Kokalj, rojena leta 1909 in njena hčerka Marija Erna. V zakonu se je Francu KlopčfČu in Mariji Kokalj rodila hčerka Marija Erna, rojena 1934, ki se je leta 1967 poročila z Antonom Ločnikar-jem. V zakonu sta se jima rodila sinova Marko, ki je bil rojen 1968 in sin Roman, ki je bil rojen leta 1972.
DELEGATI OBRAVNAVALI GOSPODARJENJE
V PRVI POLOVICI LETOŠNJEGA LETA_
V prvem polletju brez izgubašev
Osrednja točka Zbora združenega dela skupščine občine Domžale je bila namenjena obravnavi gospodarskih gibanj v občini od januarja do julija v letošnjem letu. Delegati so ocenili, da so rezultati na splošno ugodni, kljub temu, da je bila rast proizvodnje in izvoza pod predvidevanji v resoluciji. Razmere, ki so vladale v prvem polletju, so bile namreč dokaj neugodne, predvsem na področju ekonomskih odnosov s tujino. Posebno je potrebno poudariti, da v prvem polletju ni poslovala z izgubo nobena temeljna organizacija združenega dela v občini. To je pomembno tudi zato, ker ne bo potrebno posegati po ukrepih, ki po novih zakonskih določilih o omejevanju rasti osebnih odhodkov veljajo za izgubarje. Ugotovljeno je bilo, da iz naslova prevelikih izplačil v prvem pc!lstj" HS bo potrebno vračati osebnih dohodkov nobeni organizaciji združenega dela, kljub temu pa bo potrebno dokončno vskladiti delitvena razmerja dohodka z resolucijo. Tudi na področju negospodarstva so ocene glede poviševanja osebnih dohodkov upoštevale vse organizacije združenega dela, razen Zdravstvenega doma Domžale.
Glede na enako lansko obdobje je bila rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje za 3 % višja, največjo pa so zabeležili v Termitu, TOZD llpos, v Leku, Traku in Agroemoni — TOZD Poljedelstvo govedoreja. Tudi prodaja kmetijskega blaga je bila realno za 2 % višja od lanskega obdobja, slabše stanje pa je pri odkupu od zasebnih kmetovalcev, predvsem zaradi nizkega odkupa pri drugem klavnem govedu, svežem mleku in tehničnem in celuloznem lesu. Ugodna je bila tudi akumulacija, ki nas uvršča v slovenski vrh. Osebni dohodki na delavca v gospodarstvu so bii za 110 % višji kot pred letom in so znašali v povprečju 91.751.- dinarjev.
Sočasno z domžalskim zborom združenega dela je gospodarjenje obravnavala tudi republiška skupščina. Domžalski delegati so ji posredovali ugotovitev, da od vseh ukrepov, ki so bil) sprejeti za spodbujanje izvoza, učinkov še ni. Kljub sprejeti politiki Izvoznih stimulacij izvoznikom še ni bilo Iz tega naslova Izplačanih nobenih finančnih sredstev in tudi ob neprilagojenem tečaju dinarja in visoki domači Inflaciji boljših, rezultatov ni mogoče pričakovati. Zato so delegati ponovno opozorili na to, da izvajanje samo resolucijskih odločil glede omejevanjaosebnih odhodkov ni sprejemljivo. Ne Izplačevanje izvoznih stimulacij in neprllagajanje tečaja zmanjšuje dohodek Izvoznikov, kar se odraža na neustrezni delitvi sredstev za osebne dohodke.
Investicije sobile glede na leto 1984 nekoliko v upadanju, izboljšala pa se je struktura virov sredstev za investicije, saj so bile te pokrite z lastnimi viri kar 78 %-no, kar pomeni večanje deleža lastnih sredstev in manjšanje bančnih kreditov. Nominalno so najvišje novoustvarjene investicije dosegli v Heliosu, TOZD Količevo, v Leku, TOZD Kemija, Slovenijalesu Radomlje in Induplati, TOZD Proizvodnja. Poleg industrije so investirale tudi Agroemona — TOZD Prašičereja in TOZD Poljedelstvo govedoreja ter Komunalno podjetje — TOZD Čistilna naprava v stanovanjsko komunalni dejavnosti.
Delegat Loka — TOZD Kemija je opozoril, da rast cene zdravil že leta zaostaja za rastjo inflacije, prodajne cene zdravil pa so pod posebno družbeno kontrolo. Zato kljub temu, da delovna organizacija iz leta v leto veča fizični obseg proizvodnje in prodaje tako na domač) trg kot v izvoz, poslujejo v vedno težjih pogojih. Temu pripomoreta tudi nerealni kurz dinarja glede na tuje valute in vedno večje obremenitve za skupno In splošno porabo.
Opozoril je tudi na problem politike delitve osebnih dohodkov, za katere že več let velja indeksiranje, zaradi česar so prizadete delovne organizacije, ki so v preteklosti dobro poslovale, torej tiste, ki so dosegle nadpovprečne rezultate v svoji dejavnosti. Zakon pa favorizira tiste, ki so v preteklih letih slabo gospodarile. Ob takih pogojih je po njegovem mnenju nemogoče obdržati enako stopnjo akumulatlvnosti, vlagati v razvoje delovne organzacije In obdržati osebne-dohodke na takem nivoju, ki bi omogočal, da dober strokovni kader ostane v Leku.
Nekoliko slabše je gibanje ekonomskih odnosov s tujino, kjer se srečujemo s podobnimi problemi kot celotna republika in resolucijskih ciljev nismo dosegli. Izvoz se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal le za 4 %, uvoz pa je za to obdobje padel za 14 %. Zaskrbljujoče je, da je izvoz z razvite zahodne države kar za 16% nižji kot lansko leto. Največji, izvozniki so Helios, Induplati in Lek, vendar sta prva dva izvozila največ v socialistične države. Na konvertibilno tržišče največ izvažata Slovenijales iz Radomelj — kar 95 % celotnega izvoza — in Lek, vendar jima to povzroča nemajhne likvidnostne težave.
Delegat Papirnice Količevo je opozoril na padanje plasmaja proizvodov papirne Industrije na domači trg zaradi velike tonaže uvoza teh proizvodov Iz vzhoda, dek>ma<pa tudi iz zahoda, kljub dobri ponudbi domačih proizvajalcev, zaradi česar se je Papirnica znašla v neugodnem položaju. To je prizadelo tudi Toko in mengeško Melodijo.
Republiški skupščini so delegati zato posredovali delegatsko vprašanje, zakaj Je prišlo do takega uvoza in v katero smer bo v bodoče šla politika uvoza v papirni, pa tudi v drugih panogah, za proizvode, ki jih Jugoslavija Izdeluje dovolj. Vprašali so tudi, po kakšnem ključu so se določali proizvodi, ki se lahko uvažajo in kateri organ jih je določil. Menili so, da bi bilo potrebno tak uvoz prepovedati, v kolikor pa je dogovorjena politika drugačna pa bi bilo potrebno pričeti z uvozom postopoma, da bi se organizacije združenega dela lahko postopoma in pavočasno preusmerile na drug proizvodni program.
OREL
Druga zasebna trgovina v Domžalski občini, tokrat v KS Mengeš:
Mini market v Loki pri Mengšu
Drugo zasebno trgovino v občini — vendar prvo samopostrežno je odprla ISMETA TRNJANIN v Loki ob gasilskem domu, Mušičeva 26.
Petek, 12. septembra 1986je bil za naselje Loke in za prebivalce med Trzinom in Mengšem pravi praznik. Že dalj časa so — od ukinitve stare trgovine — negodovali, saj zanje ni bilo glede preskrbe nikakor poskrbljeno.
Trgovino in prijazno tovarišico TR-NJANINOVO smo obiskali na dan otvoritve, ko so bili v trgovini še predstavniki KS Mengeš, upravnik organov, strokovnih služb, Napredka, Merca-torja in drugih. Kaj smo izvedeli?
Trgovina ni velika. Vsega 30kv. m rjrcdaine noyr*l.ne meri. s skladiščem skupaj 70kv. m. Vendar TRNJANi-NOVA zagotavlja, da bo kljub skromnim pogojem in majhni površini poskrbela za celovito preskrbo, saj bo na
voljo vse, razen' svežega mesa. Trgovina se bo skoraj v celoti oskrbovala pri Napredku, le mesnine bo zagotovil Mercator. In kako je bilo z gradnjo? Res je bilo pri gradnji nekaj težav, vendarso upravni organi in pristojne strokovne službe občine s hitrim in po zagotovilu trgovke zglednim pristopom do prc-bieffiS prčSKiuS V LOK! pGSkrbšii, da jS gradnja tekla optimalno hitro. Del sredstev za trgovino je zagotovil SIS za preskrbo, del je namenil Izvršni svet
Hribovske želje na Dobenu
Delo z lopatami na dobenski cesti ne bo nikdar zadovoljivo opravljeno in tudi predrago ne bo za kogarkoli, kajti že najmanjši dež odplakne ves trud pod cesto na travnike, ki ga ni mogoče nikdar več uporabiti. Koliko pa stane vsak kubični meter gramoza postavljen na katerokoli cesto, še posebno na gorske ceste, pa dobro vedo oskrbovalci teh cest. Ni moj namen, da bi dajali kakršnekoli nasvete delavcem pri vzdrževanju cest, vendar dobro vemo in se spominjamo kako odlično je bila popravljena dobenska cesta na vsej relaciji, ko je prišel na cesto tako imenovani »Gredelj«. Pri svojem delu je z leve in desne strani roba cest potisnil material na sredino, oblikoval je usločeno, za seboj pa je še potlačil naneseni material od leve in desne strani. Takšno delo je bilo učinkovito opravljeno za dalj časa. Takšna cesta, kakršna je sedaj, ne, zasluži imena cesta, pa ne koristi nikomur. Nič ne pretiravamo, če to cesto imenujemo hudournik. Zato prosimo odgovorne, da si cesto kar najhitreje ogledajo in se odločijo za takojšnjo popravilo, kajti prihaja čas jeseni, ki bo otežkočal pravočasno izvedbo. Torej: lopate ne pridejo v poštev, le strojno delo bo kvalitetno in tudi cenejše.
NEDOKONČANO DELO NA VODOVODU NA DOBENO
Na Dobeno je pritekla voda, katero smo težko pričakali. Vodovodno je delo dobro opravljeno, voda teče brezhibno, sedaj ko smo se tudi mi uporabniki dodobra seznanili z njenimi začetnimi muhami. Le okus vode je še začetni, zaradi premajhnega uporabnega pretoka, t. j. premajhne potrošnje. Poleg vodovoda imamo tudi gasilske »trojke«, ki so zadolžene, da v primeru požara priskočijo na pomoč, kolikor jim bo mogoče uspešno posredovati neposredno po začetnem požaru. Označiti je treba sistem hidrantov, saj so potrebni, da jih člani trojk hitreje najdejo v primeru potrebe.
DOLINCE IZPOD DOBENA VABIMO
Zgledi so lepi, obetavni, da bomo imeli v letošnjem letu obilo kostanja
Zato vabimo nđše spodnje sosede na to dobroto, ki nam je tudi narava za
kratek čas in še to s prijetnim sprehodom. Morda boste tudi deležni kakšne
najdbe gob, ne strupenih, ker so samo enkrat užitne. Eventuelne odpadke
pustite v dolini. _ .
Dobovšek Ivan
^^^^^^^^^^^^^^ • v •    • m m vi
Dvojčici na Moravskem
Dvojčici Anela in Sanela Džifič iz Moravč sta praznovali prvi skupni rojstni dan v družbi svojih staršev in sorodnikov.
I
1
Za njun prvi rojstni dan sta dobili kar tri torte in na obisk nekaj svojih starejših sovrstnic. Dan je bil resnično prazničen, posebno pa še za mlada zakonca Huseina in Emino.
. Štiriindvajsetletni oče je zaposlen pri Žito Ljubljana-Mlini Vir pri Domžalah, mati devetnajstletna Emina pa pri Eti Kamnik. Za dvojčici ob njuni odsotnosti skrbi stara mama. Dvojčici sta zdravi, sedaj že tekata in nagajata staršem.
Družina Džafič že dalj časa živi v Moravčah, njihov rojstni kraj pa je okolica Bosanskega Novega. Zanimivo pa je, da imata tudi njena mama in sestra — dvojčke.
Pa nič zato, samo da sta deklici zdravi. Leto bo kmalu naokoli, ko bosta prejeli torto že za dve leti. Želimo jima zdravja, posebno pa zadovoljstva njunih skrbnih staršev. Tekst in foto:
Jože Novak
Prijazna prodajalka —- poslovodki-nja I smeta Trnjanin je obljubila da se bo za preskrbo občanov na moč potrudila.
občine, Krajevna skupnost Mengeš pa je prav tako ustrezno pomagala, čsiurii ni zmogla zagotoviti finančnih sredstev. Pa delovni čas? Trgovina bo odprta vsak dan od 8. — 19. ure, v soboto prav tako! Odprta bo celo v nedelji in sicer med. 8. in 11. uro. Le v ponedeljek bo v trgovini nekoliko mirneje. Odprta bo od 8. — 9. ure in od 17. — 19. ure.
Trgovina pomeni vsekakor veliko pridobitev za kraj, prijazna prodajalka ISMETA pa je zagotovila, da se bodo stranke dobro počutile. KoJ smo izvedeli se trudi, da bi prodajala v trgovini domači odčični kruh, kakršnega pečejo v pekarni v Radomljah.
B.
Srečanje izseljencev in zdomcev
19. julija 1986 je bilo v prijazni Kamniški Bistrici tradicionalno srečanje izseljencev in zdomcev, ki ga je priredila podružnica Izseljenske matice Domžale-Kamnik.
Izseljence in zdomce, goste in številne ljubitelje tega prelepega predela naše domovine je najprej pozdravil predsednik Izseljenske matice Domžale-Kamnik Jernej Lenič. V imenu skupščine občin Domžale in Kamnik ter družbenopolitičnih organizacij obeh občin je nato spregovorila predsednica Občinske konference 3ZDL Domžale Vera Vojska in udeležencem zaželela prijetno bivanje v stari domovini. Izseljence in zdomce je nato pozdravil še predsednik Izseljenske matice Slovenije Matjaž Jančar! Zatem je delegacija položila venec k spomeniku padlim planincem in borcem.
V kulturnem programu so nato nastopili: Oktet bratov Pirnat, citrarka Tanja Zaje z Vira, recitator Tone Ravnikar in Foklorna skupina Delavsko kulturnega društva Svoboda Mengeš.
Za prijetno razpoloženje je poskrbel ansambel bratov Stopar iz Loke pri Mengšu, kije letos 6. julija dosegel 1. mesto na festivalu domače narodno zabavne glasbe v Šte-verjanu.
Kljub temu, da vreme ni bilo tako sončno kot lani, je prireditev nadvse lepo uspela.
Izseljenci in zdomci so pa svoja opažanja in počutja ob obisku stare domovine vpisali v knjigo vtisov in spominov, ki so jo člani društva letos prvič uvedli. Priznati moram, da je večina v svojih vtisih omenila, da se še vedno rada vrača v lepo in nepozabno staro domovirio.
Tone Ravnikar
:£:;    Dvojčici Anela in Sanela DŽAFIČ iz Moravč
■L
Prve stranke v novi samopostrežni trgovini v Loki pri Mengšu
Limbarska gora pri Moravčah:
Zakonca Avbelj proti toči...
Eno od strelnih mest obrambe pred točo je tudi na Limbar-ski gori v Krajevni skupnosti Moravče, kjer za obrambo skrbita Marica in Jož Avbelj.
Takole pripovedujeta:
Strelna mesta smo postavili že leta 1984 in 1985 v okviru našega načrta proti toči. Lani sva z možem iz obeh strelnih mest izstrelila 31 raket, od teh sta dve zatajili. Obramba pred točo je bila preteklo lete večkrat sprožena in tudi uspešna. Zaradi suše so nekateri mislili, da preganjava tudi dež, kar pa ne drži, saj oblakov ne preženeš z raketami, le s srebro-vim jodidom razbiješ točo v njih, —je razložila Marica. Nov radarski opazovalni center na Lisci mnogo pomeni za pravočasno in ustrezno obrambo. Služba, ki zanjo skrbi, pa ima na razpolago ustrezno opremo in rakete. Strelci imajo vsako leto tridnevni tečaj v Poljčah na Gorenjskem, kjer poteka usposabljanje za izvajanje obrambe pred točo in seznanjenje z nevarnostmi pri opravljanju teh del, varnostnimi ukrepi in njihovo uporabo za
primer nesreče, zatajitve, požara, tatvine ali za druge primere.
Za opravljanje del na strelnih rampah je potrebno imeti: omarico za prvo pomoč, tempirni sistem rakete, sprožilo raket, kabel, tempirni ključ, obleko, zaščitno pokrivalo-plašč in gumi škornje.
Radarska zveza s centrom z Lisce je vzpostavljena od 1. maja do 20. oktobra. Vsak dan se je obvezno treba javljati centru. Delo fizično ni težko, pač pa naporno. Na razpolago moraš biti vsak čas, da držiš zvezo s centrom. Marica še pove, da je meseca junija leta 1984 prvič delala na strelni rampi in brez bojazni aktivirala kar 12 raket — vsakič po 6; nobena ni zatajila, česar je najbolj vesela. »O vsaki izstrelitvi je treba pisati dnevnik,« je zaključila razgovor Marica Avbelj.
Jože Novak
Na Limbarskl gori se nahajata dve strelski mesti za boj proti toči. Marica AVBELJ skrbno ravna z napravami In zagotavlja redno zvezo s centrom na LISCI
Angelca Lenček na svojem delovnem mestu v trgovini.
Spodnje Koseze pri Lukovici:
Pri Šajcevih — pujska rjavka_
Pred nedavnim meje vodila pot, predvsem pa radovednost, kaj bom videl, "k Šajcevim v Spodnje Koseze — in glej: v hlevu sem zagledal več mladih pujskov, med katerimi je bila svinjica drugačne barve od ostalih — belih. Od presenečenja sem izkoristil priliko in napravil posnetek.
Gospodinja Silva Capuder, po domače Sajceva, pripoveduje, da imajo srednje veliko kmetijo. Poleg gospodinjstva opravlja še vsa kmečka dela; v odsotnosti moža, ki je zaposlen. V domačem hlevu imajo svinjo, ki je skotila več pujskov bele barve, le ena svinjica je,rjavkaste barve. Silva pravi, da imajo na domačiji skoraj vsako leto plemenske svinje za vzrejo pujskov; le-te potem prodajo na sejmih, kajti denar je potreben na kmetiji. Vedno pa dva ali tri pujske pustijo za domačo vzrejo, ko je čas, jih seveda pospravijo v skrinjo.
Silva še pove, da je to edinstven primer, da je njihova svinja ob porodu skotila takega mladiča, kot je ta na sliki. Jože Novak
Pri Šajcevih v Spodnjih Kosezah pri Lukovici so dobili pujsko ■ rjavko...
KULTURA IH KUITURHE PRIREDITVE
KULTURNA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela
posreduje
Poziv: pripravite
programe za prihodnje leto
POZIV NOSILCEM KULTURNE AKTIVNOSTI V OBČINI DOMŽALE ZA PRIPRAVO PROGRAMOV ZA LETO 1987 NA PODROČJU GLEDALIŠKE, GLASBENE, LIKOVNE, FOLKLORNE, FILMSKE IN DRUGIH KULTURNOUMETNI-ŠKIH DEJAVNOSTI TER NA PODROČJU VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE
Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela poziva vse nosilce planiranja, da pripravijo predloge svoje aktivnosti na področju posameznih dejavnosti za leto 1987. Odbor bo obravnaval vse prispele predloge in jih na podlagi kriterijev srednjeročnega plana razvoja kulturne dejavnosti v občini Domžale predlagal skupščini v sprejem. Na področju kulturnoumetniške dejavnosti bomo dajali prednost tistim oblikam, ki bodo dostopne najširši množici delovnih ljudi in občanov ter jih bodo ob tem tudi najkvali-tetneje bogatile. Na področju varstva kulturne dediščine pa bomo prednostno obravnavali tista vprašanja, ki so najnujnejša in v skladu s finančnimi možnostmi Kulturne skupnosti.
S;     Občinska matična knjižnica in čitalnica ss
I I
V
Tudi v Dobu knjižnica
V oktobru bo v Dobu pričela delati krajevna knjižnica. To je bila dolgoletna želja številnih občanov, ki so si želeli, da bi jim knjigo približali. Knjige si boste poslej lahko izposojali ob NEDELJAH V PROSTORIH KRAJEVNE SKUPNOSTI (nad trgovino). Knjižnico bo vodila Tanja Vojska.
Ponudili vam bomo vse vrste knjig za odrasle, otroke in mladino. Pohvaliti je treba vse krajevne organizacije, ki so se pri organizaciji in zagotavljanju pogojev z delom zelo potrudile in tako prisluhnile željam in potrebam svojih krajanov. Z obiskom knjižnice boste potrdili, da ste jo tudi potrebovali!
Zalokar Oražem Cveta
!
Svoje predloge pripravijo:
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ Za vsako od kulturnih dejavnosti (gledališka, glasbena, likovna, folklorna, plesna in filmska) pripravi ločene predloge.
KINEMATOGRAFI DOMŽALE Za dejavnosti Kinematografov Domžale, ki pomenijo dodatno kulturno ponudbo delovnim ljudem in občanom.
MUZEJ KAMNIK
Muzejsko dejavnost na območju občine Domžale izvaja Muzej Kamnik, ki naj predlaga akcije za leto 1987.
ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO KRANJ
Zavod naj poleg svoje redne dejavnosti predlaga tudi konkretne varstvene posege na spomenikih.
SAMOSTOJNI KULTURNI DELAVCI Vsi samostojni kulturni delavci, ki imajo tak status po Zakonu o samostojnih kulturnih delavcih, pripravijo predlog programov po posameznih dejavnostih in sicer za vsako storitev posebej.
ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA, KRAJEVNE SKUPNOSTI, SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE, DRUŠTVA, POSAMEZNI OBČANI Za vsako dejavnost oz. akcijo ali storitev pripravijo predlog ločeno po dejavnostih (likovna, glasbena, folklorna, spomeniško varstvena) in z utemeljitvijo. S področja založništva naj pošiljajo svoje predloge vsi zainteresirani, posebno pa društva, ki ob pomembnejših jubilejih predvidevajo izdajo brošure.
Vsi predlogi morajo vsebovati:
— naziv ter natančen naslov nosilca programa
— natančen naziv izvajalca programa
— kulturno dejavnost, storitev in prireditev, ki jo nosilec planiranja predlaga
— obrazložitev predloga programa
— vire financiranja programa
— specifikacijo izdatkov oz. okvirni predračun (avtorski honorarji, najemnina prostorov, prevozni stroški, propaganda in drugo).
VSE NOSILCE KULTURNIH PROGRAMOV POZIVAMO, DA SVOJE VLOGE POŠILJAJO DO 20. OKTOBRA NA NASLOV: KULTURNA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE, LJUBLJANSKA C. 36.
Kje vse je delovala knjižnica v Domžalah
Pred 1. svetovno vojno je v Domžalah zelo dobro delovala knjižnica Katoliškega izobraževalnega in podpornega društva Domžale. V svojem fondu je imela 452 vezanih knjig. Vojna je društveno knjižnico skoraj popolnoma razdejala. V času 1. svetovne vojne so knjige brali predvsem slovensko vojaki-ranjencl, ki so v tem času stanovali v takratnem Društvenem domu v Domžalah. Po 1. svetovni vojni se je knjižnica le počasi opomogla. Leta 1922 je Imela 300 knjig.
Preurejena stara osnovna šola Venclja Perko (na fotografiji) bo s preureditvijo v knjižnico postala pomembno kulturno središče vseh občanov.
V Domžalah je bila leta 1904 ustanovljena Prosvetna knjižnica, ki jo je v Domžalah ustanovilo takratno dijaštvo. Knjižnica je nekaj časa delovala v prostorih knjižničarja Antona Juvana v Zgornjih Domžalah št. 35 — pri Gorjupu. Ta hiša je bila kasneje podrta. Ko so dijaki doštudirali je ta knjižnica že pred 2. svetovno vojno prenehala z delom. Sedanja knjižnica v Domžalah je začela s svojim delovanjem takoj po 2. svetovni vojni — kot posebna sekcija pri Sindikalnem kulturno umetniškem društvu Domžale, nato pa je prišla pod okrilje Delavsko prosvetnega društva Minka Pe-ternel-Marta, kasneje pa pod okrilje Delavsko prosvetnega društva Svoboda Domžale. Prva knjižničarka po 2. svetovni vojni je bila pokojna Gizala Ušeničnik, od leta 1946 dalje pa do leta 1950 je delovala v domžalski knjižnici Minka Peternel Marta in kasneje v knjižnici domžalske Svobode; gospodar v knjižnici je bila še živeča Marija Privšek. Ker pa društvo ni moglo dobiti knjižničarja, so leta 1950 postavili njo za knjižničarja. Za knjižničarja je v knjižnici delovala do upokojitve leta 1976. Seveda so bile kasneje v knjižnici zaposlene še druge sodelavke. Takrat je v knjižnici bilo od 2000 do 2500 knjig.
Nekaj časa je knjižnica delovala v prostorih, kjer je imel frizersko delavnico Peter Filipič, nekaj časa pa v prostorih sedanje trgovine Toko Domžale na Ljubljanski cesti, od leta 1960 dalje pa knjižnica deluje v Domžalah v Kolodvorski ulici poleg slaščičarne Kalimero.
Leta 1960 je bila ustanovljena Občinska matična knjižnica Domžale, h kateri sta bili priključeni še knjižnici v Mengšu in Moravčah. V občinsko matično knjižnico sta bila kasneje vključeni še podružnični knjižnici s Prevoj in Dragomlja.
V začetku meseca novembra pa se bo knjižnica preselila v nove prostore nekdanje Osnovne šole Venclja Perka Domžale.
Tone Ravnikar
Likovna ustvarjalnost zakoncev Petrič iz Domžal
Letos sta se nam predstavila s svojimi deli kar štirikrat. V tradicionalni razstavi ob 8. marcu nas je prof. Petričeva seznanila z malo plastiko »Organska rast«.
V kočevskem likovnem salonu je umetnica predstavila male »figurine«, ki so dopolnjevale barvno ubranost Petričevih oljnih slik, v katerih smo prav tako zaznali enako tematiko — ženski akt.
V mesecu juliju sta svoja dela predstavila v gradu Snežnik, avgusta pa v Festivalni dvorani na Bledu.
Razstave so bile dobro obiskane in lepo sprejete.
Ljubitelji likovne dejavnosti so dela prof. Maria Petriča lahko videli na vseh skupinskih razstavah, ki jih organizira Gorenjski muzej iz Kranja širom Slovenije. Do sedaj sta oba delovala na področju
prosvete, z upokojitvijo pa sta se posvetila svojemu pravemu poklicu in začela tudi aktivno razstavljati.
V programu do konca leta je predvidena samostojna razstava prof. Petriča s predstavitvijo kataloga v Galeriji Janez Repan-šek na Rudniku in skupna ob otvoritvi nove Občinske matične knjižnice.
Tudi na razstavi članov DSLU v Razstavišču Richarda Jakopiča v Ljubljani se nam bo umetnik predstavil s svojimi olji. Razstave, ki jih v letošnjem letu iz časovnih in finančnih vzrokov ne bo mogoče realizirati, bosta pripravila prihodnje leto. Predstavila se bosta tudi izven naše republike, najprej v Krapini, nato v Sisku in še v Zagrebu.
PAVEL PEVEC
Ob pričetku kulturne sezone pripravljajo:
RAZSTAVA LESOREZOV BOŽIDARJA JAKCA
V GALERIJI REPANŠEK NA RUDNIKU
V petek, 10. oktobra bo otvoritev pregledne razstave lesoreza Božidarja Jakca iz obdobja od leta 1923 do 1970. Avtor in prof. Juteršek sta pripravila izbor 25 del v črno-beli in barvni tehniki. V kulturnem programu ob otvoritvi razstave bo sodeloval Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš. Ob tej priliki bodo podeljena tudi priznanja Zveze kulturnih organizacij Domžale.
el14Pavle Pevec
MENGŠANI VABIJO H KULTURI:
Delavsko kulturno društvo Svoboda Mengeš
vabi ljubitelje petja, folklore in gledališke dejavnosti (igralce režiserje), da se nam pridružite in včlanite v eno izmed delujočih skupin.
Z vašim pristopom boste prispevali k bogatejšemu kulturnemu delovanju društva, hkrati pa si boste tudi sami našli lepo in plemenito izpopolnitev svojega prostega časa. Prijavite se lahko osebno pri vodjih skupin in sicer: Mešani pevski zbor vsako sredo ob 20. uri Folklorna skupina vsak torek in petek ob 20. uri — vse v Kulturnem domu.
Za gledališko dejavnost pa prijave sprejema tajnica društva Justa Koželj DO Trak Mengeš (telefon 737-303). Pridite, veseli vas bomo ...
Za DKD Svoboda Mengeš Slavko Pišek
Nekadilcem in vsem, ki se s kajenjem ne strinjajo
VABIMO VAS na sestanek iniciativnega odbora za ustanovitev DRUŠTVA NEKADILCEV v občini Domžale, ki bo
V SREDO, 8. OKTOBRA 1986 OB 18. URI V PROSTORIH RESTAVRACIJE SLAMNIK NAPREDEK DOMŽALE.
Poslušali bomo predavanje o škodljivosti kajenja in se dogovorili za ustanovitev društva. VLJUDNO VABLJENI!
OK SZDL DOMŽALE
RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI
Mali oglasi
Pošteno in pridno dekle z osemletko dobi službo v cvetličarni. Informacije na tel. 721-726.
Upokojenec, star 68 let, pokreten invalid išče starejšo žensko za pomoč v gospodinjstvu. Hrana, stanovanje in plačilo po dogovoru. Naslov v uredništvu.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278.
Kombinirani otroški voziček in barvni televizor Akvamarin prodamo. Pokličite na telefon 721-773.
Zamenjam obdelovalno zemljišče za gradbeno parcelo v okolici Domžal.
Ponudbe pod šifro »PARCELA« v uredništvo.
NAJDEN POROČNI PRSTAN
V torek 23. septembra sem v Domžalah ob Veleblagovnici našla poročni prstan iz belega zlata. Lastnik, ki naj se javi v uredništvu, ga prejme potem, ko pove, kaj je v prstanu vgravirano.
Gostilna KEBER išče pomoč za delo v gospodinjstvu in za druga hišna opravila v dopoldanskem času. Interesenti naj se oglasijo v Gostilni Keber.
Kratko je življenje, stalne sreče ni, oko veselo tudi večkrat se orosi.
V SPOMIN
Avgusta je minilo leto dni, ko nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi moč, očka, brat in stric
IVAN VIDERGAR
Vsem, ki se ga na kakršenkoli način spominjate ISKRENA HVALA.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubljenega moža, očeta, dedka in brata
IVANA ZUPANA iz Preserij
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjem trenutku priskočili na pomoč. Posebna zahvala dr. Mariji Šiški za dolgoletno zdravljenje, reševalni postaji, domžalski godbi, praporščakom, darovalcem prekrasnega cvetja, za vse izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti, g. župniku za opravljen pogrebni Obred in tolažilne besede, kakor tudi-vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali ob bridki izgubi, ki nas je tako nepričakovano zadela.
Vsi njegovi
Mnogo prezgodaj nas je v 55. letu starosti zapustil naš ljubi mož, ati, stari ata, brat in stric
CIRIL LUNDER
iz Češnjic pri Moravčah
Iskreno se zahvaljujemo za nesebično pomoč sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se sodelavcem DO Termit Domžale, Moravski godbi, pevcem in gospodu župniku z Vrhpolja za poslovilni obred. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, deda in pradeda
ANTONA REBULE gradbenega delovodje v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob izgubi dragega očeta ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali cvetje ali ga spremili ob slovesu.
Posebno zahvalo izrekamo ZZB NOV Domžale, dobrim sosedom, pevcem za zapete pesmi ter duhovniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, sina, očka, brata in strica
SMAILA BAŠIĆA
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, izrekli sožalje ali pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebej izrekamo iskreno zahvalo delovni organizaciji JATA in tov. Slaviču, sodelavcem iz Ihana, govorniku, pevcem, sostanovalcem Ljube Sercerja 2 v Domžalah, DO Helios Domžale in sindikatu, hvala za denarno pomoč, zdravstvenemu osebju in drugim. Posebno zahvalo izrekamo Juraju Vilicu ter Ismetu Krupicu za vsestransko pomoč, še enkrat hvala.
Žalujoča žena Nesimka, hčerki Azra in Nina ter vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata in strica
ANDREJA FLERINA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili toliko lepega cvetja, nam pisno ali osebno izrekli sožalje. Iskrena hvala tov. Martinu Andrejka za govor, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat lepa hvala.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
V 80. letu nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
MIHA NOVAK, posestnik iz Sela pri Moravčah št. 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti na pokopališče Moravče, darovali za maše, vence in cvetje, nam izrekli sožalje, pa v najtežjih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi zastavonoši, praporščakom, pevcem, govorniku in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Antonija, otroci Mici, Ivan, Francka, Tilka, Ivanka in Miha z družinami, Julka, brat Peter ter drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in strica
FRANCA KLOPČIČA st. iz Prevoj št. 53
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, izražena sožalja ter veliko spremstvo na njegovi zadnji poti.
Iskreno zahvalo smo dolžni dr. M. Pippu za zdravniško pomoč, pevcem iz Lukovice, KS Prevoje, govorniku tov. Srečku Kočarju za poslovilne besede ob odprtem grobu in praporščakom. Posebno pa se zahvaljujemo g. župniku A. Svetetu za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Na vrtu rdeča jablana zori, in ob domačiji tvoji, še vedno potok Rača žubori, le Tebe ata ni, le Tebe več ni...
USNJENI IZDELKI
PAVLI
DOMŽALE
Cenjene stranke obveščam, da v svojem poslovnem prostoru v SPB-2 na dvoriščni strani, Ljubljanska 91, nudim pestro izbiro usnjene galanterije ter opravljam drobna popravila usnjene galanterije.
Se priporočam!
USNJENI IZDELKI PAVLI NATAŠA Ljubljanska 91 Domžale
%   SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV NA PODROČJU || %   SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA DOMŽALE
v sodelovanju z DELAVSKO UNIVERZO DOMŽALE
!
^ OPOZORILO!
I
% 1. Tečaj iz higienskega minimuma je potrebno opravljati na %    vsakih pet let.
^ 2. Seznam oseb, ki so dolžne opraviti OSNOVNI TACAJ, je po-^ trebno tekoče pošiljati organizatorju tečaja, t. j. Delavski ^ univerzi, za obnovitveni tečaj pa do konca koledarskega leta za naslednje leto.
i
RAZPISUJE TEČAJ O VARSTVU PRI DELU
za delavce, zaposlene pri obrtnikih.
Zakon o varstvu pri delu (Ur. list SRS, štev. 16/80) predpisuje vsem delavcem in obrtnikom, da imajo opravljen izpit iz varstva pri delu.
Vsi, ki že imajo opravljen izpit iz varstva pri delu, morajo na vsaki dve leti ali vsaka tri leta opravljati preverjanje znanja.
Razpisujemo tudi tečaj za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni
HIGIENSKI MINIMUM
ki je za vse, ki so zaposleni v proizvodnji živil ali prometu z njimi obvezen.
Za oba tečaja se lahko prijavite na Delavski univerzi Domžale, Kolodvorska 6, tel. 721-082 in 722-278, kjer lahko dobite tudi informacije o drugih tečajih in oblikah izobraževanja, ki so bile objavljene v Občinskem poročevalcu štev. 12 dne 16. 09. 1986.
Delavska univerza zbira prijave do konca oktobra.
1
i
i
I
VINKO KUNTARIČ, plastika Mengeš, Kamniška 19
Za delo v predelavi plastičnih mas iščemo več delavcev. V poštev pridejo interesenti s končano kovinarsko šolo. Interesente vabimo, da pošljejo svoje ponudbe na zgornji naslov ali pa da pridejo na razgovor vsak delovnik med 11. in 13. uro.
OD in vse ostalo po dogovoru.
Obveščamo vas, da stranke dobijo od 1. 10. do 31. 10. 1986 10-odstotni popust za uokvirjanje vseh vrst slik, fotografij, diplom in gobelinov pri Darji Korenčan v Šmarci. Za podjetja in društva nudimo še posebne ugodnosti! Delovni čas: vsak dan od 16.—-19. ure v soboto od 10.—12. ure Se priporočamo!
i
SVEČE, SVEČE
Tomaž Gregorinčič, svečarstvo, Prešernova 3, Domžale (pri Urbanija) nudi po zmernih cenah, ki so nižje kot v trgovini vse vrste nagrobnih in okrasnih sveč. Sveče lahko kupite vsak dan od 8.—15. ure, ob sobotah od 8.—12. ure.
»POŽERUH« VABI...
V gostilni »Požeruh« vas pričakujemo vsak dan vključno s prazniki od 9. do 22. ure, ob sobotah od 11. ure dalje razen nedelj, ko je gostilna zaprta.
Pripravljamo tople malice, jedi po naročilu, poslovna kosila In večerje. Sprejemamo tudi naročila za večje skupine (poroke, proslave aH kar tako) po predhodnem dogovoru tudi ob nedeljah.
Rednim naročnikom malic nudimo 10 % popust, večjim skupinam pa bi podogovoru malice tudi dostavljali.
Najt) nas ne bo težko, saj smo v Domžalah med bencinskima črpalkama ob cesti Ljubljana—Maribor.
Osebje Požeruha vas pričakuje z veseljem.
• ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT . SP
ABC POMURKA
TRGOVSKA GOSTINSKA DO
NAPREDEK
n. sol. o. Domžale
Komisija za delovna razmerja TOZD Opremotehna objavlja proste delovne naloge:
1. PRODAJALKE V VELEBLAGOVNICI več delavk za nedoločen čas Pogoji:
— KV prodajalka
— izmensko delo
2. NKV DELAVKE
(več delavk za pomožna dela v trgovini) Pogoji: . — NKV delavka
3. MESAR — SEKAČ Pogoji:
— KV mesar ali priučen delavec
Kandidati naj v roku 8 dni po objavi oddajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovsko službo DO Napredek Domžale ali pošljejo na naslov: TGDO Napredek Domžale, Ljubljanska 64.
Anketa:
Poletni
užitki
Obvestilo
Komunalnega podjetja
Komunalno podjetje Domžale enota Javna higiena obvešča občane Domžal In okolice, da botudi letošnjo Jesen organiziran odvoz kosovnega materiala. Odvoz se bo vršil po posameznih rajonih Istočasno z odvozom gospodinjskih odpadkov.
Akcija bo potekala v dnevih od 6. do 10.10.1986. Občane prosimo, da kosovne odpadke postavijo poleg smetnjakov na določeni dan do 6. ure zjutraj.
Za kosovne odpadke se smatrajo naslednji predmeti: vsa istrošena stanovanjska oprema (lesena, keramična ali kovinska, kolesa, posamezni deli avto karoserij, različna embalaža, gume, les in podobno). Odpadni gradbeni material ni predmet odvoza kosovnega materiala.
Reklamacije lahko sporočite na telefonsko številko 721-443. Upoštevali bomo samo tiste reklamacije, katere bodo javljene naslednji dan po dnevu, določenem za odvoz.
na urejenem kopališču
Anton SRŠEN, kopališki mojster:
Sicer sem tukaj redno zaposlen kot vzdrževalec, v poletnih mesecih pa delujem kot kopališki mojster, kjer vzdržujem red in disciplino. Skrbim za to, da kopalcev kdo ne ogroža s porivanjem v vodo, skakanjem, tunkanjem. Nevarno je za neplavalce, ki utegnejo zaiti v globoko vodo, nevarno je, ker je povsod preveč steklenic, ki jih ljudje nosijo iz bifeja in podobno. Veliko je zastonj-karjev, ki se želijo kopati, ne da bi plačali. Obisk je letos dober. Rekord: 1500 kopalcev.
Metka ZOREČ, učenke: Hodim v 5. razred osnovne šole Edvarda Kardelja v Trzinu. Bazen je lep, voda čista, okolica urejena. Na morju sem letos že bila in dokler bo vreme, lepo bom rada prišla na bazen.
Denis HORVAT, učenec: Hodim v 3. rtazred osnovne šole Šlandrova brigada v Domžalah. Ker letos še nisem bil na morju, to nadomestim z obiskom bazena. Zanimivo in veselo je, saj pridejo tudi kolegi, sošolci.
Že pred poletno vročino smo bili priče velikim prizadevanjem telesnokulturnih delavcev, da bi letos uredili bazen, okolico ter tudi organizacijo tako, da bi bilo stanje boljše kot prejšnja leta. Sredi sezone — na začetku avgusta—smo preverili kolikšno je zadovojstvo kopalcev, kako se počutijo. Ko smo jih obiskali na domžalskem bazenu, so povedali takole:
Ker ne znam plavati, se držim bolj okoli malega bazena. Fino je, ker se dobi osvežilna pijača ter sladoled...
Barbara ŠINKOVEC, študentka: Na bazen hodim že več let, saj mi pomeni domala edino obliko poletne rekreacije. Pohvaliti želim vse, ki so pripomogli, da je letos tukaj tako lepo. Velika razlika je v primeri z leti nazaj. Voda je čista, vendar še vedno ne tako, kot bi lahko bila. Topla je, morda celo za kako stopinjo pretopla. Pohvalo izrekam!
Bojan KOS s hčerko ŠPELO: Doslej sem bil na bazenu dvakrat in še bom prišel, Če bo le vreme potrajalo. Vstopnina se mi sploh ne zdi previsoka, saj so izboljšali vrsto stvari, ki jih v preteklih letih ni bilo.
Marko SKOFIC, elektrotehnik: Na bazen hodim vsako leto. Občutek imam, da letos hodi na kopanje v bazen mnogo več ljudi kot prejšnja leta. Včasih je v vodi prav velika gneča. Na kopanje pridem z družbo, saj čas tako hitreje mine. Tudi na morje želim še iti, pa bom vesel, če bom s sabo nesel nekaj barve.
Matija JUTERŠEK, učenec: Hodim v 6. razred osnovne šole Martina Koželja v Dob. Na morju sem že bil, ker pa počitnic še ni konec, je prav prijetno ujeti nekaj lepih dni, pripravnih za kopanje. 100 din za dan kopanja ni preveč drago, zato bom še prišel. Lepo je urejeno, osebju želim, da ne bi imeli preveč dela z rezultati nemarnosti kopalcev.
ELEKTRON
REPOVŽ ROMAN, KIDRIČEVA 11
Popravila vseh vrst barvnih in črno belih TV aparatov, HI-FI komponent, magnetofonov itd. Hitra popravila, rezervni deli zagotovljeni.
ODPRTO:
ponedeljek, sreda, petek od 8.—12. ure torek, četrtek od 16. do 19. ure.
Informacije 721-083. t (Vhod iz ulice Veljka Vlahoviča pri skladišču Marketinga).
NAMIZNI TENIS V MENGŠU NA POHODU:
Mengšani: odlično v namiznem tenisu
TVD Partizan Mengeš je v soboto 13. septembra organiziral kvalifikacijski turnir v namiznem tenisu za pionirje SRS. Na turnirju je nastopilo 121 pionirjev iz 25 klubov iz vse Slovenije. Med njimi so bili tudi pio-
Praznik
treh
KS
Domžal
nirji iz Mengša in Krašnje. za katere je bil to doslej največja prireditev. Pionirja Darko Tisaj je Grega Gostiša sta na odprtem prvenstvu Ljubljane med 240 pionirji iz vse Jugoslavije osvojila ekipno 3. mesto, kar je vsekakor največji uspeh mladih igralcev namiznega tenisa. Na turnirju v Mengšu pa naši pionirji pri žrebu niso imeli preveč sreče. Vsekakor je 1. mesto v 2. jakostni skupini za Darka Tisaja lep uspeh, kakor je lep tudi uspeh in uvrstitve ostalih mladih Mengšanov in tekmovalcev iz Krašnje. Tekmovanje je potekalo v telovadnici OŠ
Mengeš in je po organizacijski plati v celoti uspelo.
Prireditev so omogočile mengeške delovne organizacije Trak, Melodija, Obrtnik, Toko Domžale, Plastenka Radomlje in mengeški obrtniki. Pokrovitelj ekipe Mengša je bil KIMI Mengeš.
1. mesto je osvojil Kus — Fužinar Ravne,
2. mesto Vitezič — Novo mesto, 3. mesto Zrim — Murska Sobota in 4. mesto Strlič Ingrad Celje.
Jože Mlakar
Godba na pihala Domžale je intonirala žalno koračnico.
Ob krajevnem prazniku treh domžalskih krajevnih skupnosti so pripravili svečano prireditev v osnovni šoli šlandrove brigade, spominu ustreljenih talcev pa so se poklonili pri spomeniku ob kamniški Bistrici In položili venec.
V Mengšu je dejavnost namiznega tenisa izredno živa. V TVD Partizan se zbira čedalje več mladih, ki že uspešno predstavljajo društvo tudi na tekmovanjih.
Mladi pevci o^^ne šole Šlandrove brigade pod vodstvom Jožice Vidic pa so zapeli ob spomeniku talcev...
I
Mladi vabijo na predavanje
NAŠI ALPINISTIČNI USPEHI
Vabimo vas na predavanje In projekcijo z barvnimi diapozitivi o dveh letošnjih alpinističnih odpravah: CERRO TORE — PATAGONIJA (Argentina) BLOAD PEAK — KARAKORUM (Pakistan) 8047 m PREDAVANJE BO 10.10.1986 ob 19. uri v DOMŽALSKI KINODVORANI.
Sodeluje član obeh odprav — Silvo KARO.
Prireditelj predavanja je Občinska konferenca ZSMS Domžale.
I
Človek se sprašuje aH je tolikšno vnovično prekopavanje res potrebno. Morda je res potrebno, ampak drago je pa tudi!
Pa odhaja smreka, da pride . asfalt...
Pri Majheniču že gradijo sodobno semaforizirano križišče...
i
I
SMUČARSKI KLUB »TERMIT« IHAN VABI NA TEKMOVANJE: SMUČARJI NA ROLKAH
Smučarski klub Termit Ihan priredi v nedeljo, 5. oktobra 1986 pod pokroviteljstvom TKS Domžale
VIII. MEDNARODNO TEKMOVANJE NA SMUČARSKIH ROLKAH Kraj tekmovanja: IHAN ob 9. uri na progi Ihan—Brdo—Ihan Kategorije:
mlajši pionirji letnik 1975 in mlajši st. pionirji letnik 1972—1973—1974 ml. mladinci letnik 1971 — 1970-1969 st. mladinci letnik (ml. čl.) 1967—1968 člani od 1950—1966 Ženska enotna skupina
Prvi startajo tekmovalci mlajših kategorij: tekmovanje za mlajše kategorije (pionirji) je na progi ceste Ihan—Brdo in nazaj. Za starejše kategorije bo tekmovanje na isti relaciji, vendar z dodatnim krogom v Ihanu. Prijave pošljite na SK Ihan vključno do sobote 4.10. Francu Rak. Prijava naj vsebuje ime in priimek prijavitelja, letnico roj. ter klub oz. organizacijo.
V vsaki kategoriji prvi trije tekmovalci prejmejo kolajne. Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost in na stroške kluba. Organizator si pridržuje pravice do delne spremembe razpisa. TEKMOVANJE BO OB VSAKEM VREMENU!
Organizacijski odbor
Pričetek vadbe v TVD Partizan Mengeš
Od 8. septembra dalje poteka redna vadba pod strokovnim vodstvom vaditeljev v vseh oddelkih in sekcijah po naslednjem urniku:
i
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek Sobota
ob 16.30 ob 18.00 ob 20.00 ob 16.30 ob 18.00 Ob 20.00 ob 16.00 ob 18.00 ob 20.00 Ob 20.00 Ob 16.00 Ob 17.00 Ob 18.30 ob 20.00 ob 18.00 ob 20.00 ob 16.00 ob 18.00 ob 9.00 ob 16.00 ob 18.00
smučarji namizni tenis rekreacija članice karate pionirji smučarji
karate mladinci, člani namizni tenis smučarji
odbojka mladinci, mladinke
odbojka člani, članice (telovadnica OŠ)
cicibani
gimnastika — mlajše pionirke
gimnastika — starejše pionirke
rekreacija člani
šah — pionirke, pionirji
šah — mladinci, člani
namizni tenis
karate
namizni tenis karate
smučarji
Vsi krajani in krajanke, od cicibanov do veteranov, pridite in se razgibajte v prijetni družbi!
TVD PARTIZAN MENGEŠ
Predlog
Če Bog da in sreča mila bomo letos odprli nov domžalski kino. Za začetek bi lahko predvajali grozljivko »Kako sfinancirati ki-nodvorano« ali pa znameniti film »V vrtincu«.
Sponzor predvajanja tega filma bi lahko bil Smajo ETEMA, lastnik kavarnice »Vrti-
Ime vse pove ...
Odkar so si mnogi našli ob zagatah prometa v križišču Majhenič pot skozi pasažo, je lokal »Vrtinec« dobil svojo pravo potrditev. Res gre za vrtinec (prometni). Ljudem okoli pa se zaradi prometne zmede — tudi že vrti v glavi!
Kdo je lastnik?
To vprašanje zastavljamo tistim prometnim dejavnikom, ki so »flegma« zaprli polovico parkirnega prostora nasproti Postaje milice. Ponavadi zapira lastnik ... Razen če gre za samovoljo, katere »avtorja« pa bi prav tako želeli zvedeti... Če se ne javi, mu odnesemo kontejner, ki ga je tudi postavil.
Potrpite, saj bo ...
Vabimo vas na otvoritev novega Kina Domžale. Res so obljubili, da bo otvoritev najmanj prvega maja, nato za občinski praznik 23. maja, sedaj obetajo, da bo 29. novembra. Kaj se razburjate! Saj niso povedali katerega leta.
Jesenske skrbi...
Sindikat nam obeta, da bomo tudi letos imeli možnost kupiti svinjske polovice oz. polovice od svinj. Le-te bodo rakosali, da bo lahko vsak občan prišel do svoje polovice.
Kompletne svinje so zavarovane. Kozel v raju
Ob idejah, kaj vse bomo videli na programu novega kina v Domžalah je tudi ideja, da bi za začetek predvajali dramski film »Kozel v raju«. Počakajte, ljudje! Raj resda nimamo, kozla pa še ni. Če kaj poznamo razmere, bomo tudi »Kozla« (grešnega), določili. Slejkoprej . . .
Pravo mesto
Bivšega predsednika občinske komisije za družbeno nadzorstvo so nedavno postavili na pravo mesto — za predsednika NK Domžale.
Ni denarja!
Na transparentu SD Domžale, ki v križišču pred pošto vabi na tombolo že drugo leto zapored vabijo občane naj pridejo na tombolo v DOMŽALE...
Če imajo 1 milijardo za nagrade, bi pa lahko zbrali tudi tista dva kovača za en A.
Vprašajte tiste, ki znajo...
Vse, ki imajo namen v prihodnje zapirati kakršnekoli ceste obveščamo, ali preprečevati promet, pozivamo, da naj se za to oglasijo pri strokovnjakih. Oglasijo naj se v Komunalnem podjetju, koder imajo z vodnimi propusti (?) jarki na cesti Kraš-nja—Vrh na Krašnjo bogate izkušnje, kako onesposabljati in ovirati pretok občanov. .. '
Od kod vam denar...
Vsem bodočim naročnikom na telefon sporočamo, da jim grozi obisk Komisije za izvor premoženja. Povprašali bodo prijavljene občane od kod so vzeli desetine milijonov za plačilo telefona ... »Kako desetine« boste vprašali, »saj nam bodo po novem zaračunali le 25 milijonov«.
»Počakajte, tovariši, predno boste dobili telefon, bo cena že na desetine milijonov ...«
Pojasnilo, zakaj nI bilo slamic ...
Mnogi občani so nam telefonirali, zakaj ne objavljamo več rubrike Slamic iz slamnika »Odgovarjamo: zato, ker je vse krvavo
Kaj je z nami, ljudje?
Kaj je z nami, ljudje. 1001 veselica je mimo, sedaj pa se resnično dogaja nekaj resnega. Že 14 dni nismo v občini odprli nobene nove gostilne ...
Novi avtomobili — na razstavo!
Občane obveščamo, zlasti tiste, ki imajo nove avtomobile, da jih lahko začasno razstavijo na ploščadi pred bifejem Bled. Trenutno je razstavišče zasedeno, ker je na njem razstavljen ekskluzivni model LAN-CIE.
Razpis delovnega mesta
Za delovišče novega križišča pri Majheniču razpisujemo delovno mesto iskalca — različne komunalne opreme in instalacij. Ker pristojni ne vedo, kje se nahajajo kabli in napeljave vode, elektrike, telefona, kanalizacije, je za opravljanje teh del potreben specialist. Prednost imajo tisti, ki so vešči iskanja z bajalico.
Zvedeli smo, da se bo v najkrajšem času poslovila tudi stara SENI-COVA hiša, v kateri je že lep čas trgovina Kovinar, Nadomestil jo bi prizidek bližnjemu bolku, v katerem bodo naposled dobile ustrezne delovne prostore delavke domžalske poslovalnice Mladinske knjige.
Združite se ...
Kot nam prizadeti sporočajo gre v primeru domžalskega BAJSI-ja za družbeno potrebno združevanje ali vsaj poslovno tehnično sodelovanje. Zaradi specifičnega vonja po starih in prežganih oljih naj bi se Bajsi z ustreznimi papirji poslovno-tehnič-no povezal s farmo Ihan in Centralno čistilno napravo v Studi.
Javno veselje
Tudi člani uredniškega odbora, zbrani na seji 18. septembra izrekamo javne izraze veselja, ker so gostinci spet začeli izvajati odlok o obratovalnem času in so tako dobri, da spet smemo v njihove gostilne. Nič več ni tri četrtine zaprtih! (Gostilne, ne gostincev!!)
Poenotiti mere in Izrazoslovje
Poznavajoč ribiški svet in spremljajoč gobarsko evforijo v občini predlagamo združitev ribičev in gobarjev. Predhodno bo treba le še poenotiti mere in se dogovoriti, kako se bo po gobarsko reklo »MED OČMI ...«
Opravičilo
Gledalcem, ki so zaradi slabe reklame pomotoma zašli na prvo predstavo »PULE PO PULI« — mislili so, da bodo gledali nekaj drugega, se namesto vodstva kina opravičujemo.
To delamo zaradi tega, ker smo videli in
slišali njihov gnev, bes, jezo in srd ... Mislili seks, dobili pa keks ...
Rampa posebne vrste ...
Zvedeli smo, da bodo imeli na vstopu na občinsko dvorišče posebno avtomatično rampo, ki bo znala ločevati lastnino. Dvignila se bo pokonci le tedaj, če bo prednjo zapeljal avtomobil, ki je občinska last. Zaposlene na občini in stranke obveščamo, da si lahko pravočasno ob cesti rezervirajo parkirna mesta vse do Trojan ...
Žalostna nogometna vest
Nogometni javnosti sporočamo, da so »občinarji« iz občine Domžale po nekajletnih uspehih v pobrateni Koprivnici tudi v nogometu doživeli grenko razočaranje: poraz, čeprav šele po podaljšku. Glavno je, da so bili zmagovalci v t. i. »sankanju«. Saj ni čudno — po tolikih treningih. ..
Kar zapirajo...
Trzinci so najprej zaprli en bife, pa drugega, sedaj so zaprli oddelek dojenčkov. Ne čudite se!
V bifejih se je dalo kupiti ljubi dobri stari... KINDERMACHER ...
Naši filmi
»Jack Razparač« iz New Yorka je v Domžalah razparal »Kalifornijske lutke« iz Radomelj ter odšel na »Nočno patrolo« v Mengeš. »Zakaj ne prideš v mojo posteljo?«
Onesnaževanje svoje vrste. Kdo je dal »žegen« za tole barako ob cesti Ljubljana — Maribor. Povprašali smo na krajevno skupnost, koder so se zgražali nad svojevrstno turistično znamenitostjo tako, kot mi.
Pred domžalsko Veleblagovnico prodajajo BRESKVE, pa HRUŠKE, prodaja pa se tudi JABUKA, ki jo bo treba kupiti za zimo, saj je JABUKA za našu decu veoma dobra, naročito u zimsko doba...
12 stran
OBČINSKI POROČEVALEC