—   2        —
Župni zlet mariborske sokolske župe v Središču.
Dne 14. avgusta je slavila aokolska misel v Središču triumf. Mariborska sokolska župa je priredila na ta dan v Sredi&ču svoj redni župni zlet, da pomaga proslaviti desetletnice ondotnega društva in ustanovitev novega Sokolskega doma. Stotine članstva, naraščaja i vojaštva, ki je na zletu v odlični meri sodelovalo, se je že na vse zgodaj vozilo v krasno okičenem, nabito polnem vlaku proti prijaznemu trgu Središču. Tam izstop in takoj na telovadišče, kjer so se vršile skupne vaje vseh društev in vojaštva za popoldanski nastop.
Ob 11. uri se je vse zbralo na postaji k sprejemu ogromne množice došlih gostov in k pohodu. Pohod je bil veličasten. Ob zvokih dveh godeb, središke in krške, se je razvila povorka za sokolskimi praporji v slikovito, mogočno reko; župno starešinstvo z odposlanci, sokolski jezdni odsek, naraščaj, vojaštvo, članstvo v krojih in civilu in nepregledna vrsta občinstva od blizu in daleč, vse radostnih lic in z navdušenjem v očeh. Na desno in levo kraj ceste in po trgu nas je pozdravljalo stotine ljudi; trg še menda nikoli ni imel tako slavnostnega lica ko to nedeljo ; zastavic in zastav nebroj, cvetja in vencev   cel  gozd;   in   slavoloki,   med   njimi
3    —
eden posebno izviren — živ slavolok, samih belo oblečenih deklic, ki se cvetje sipale na nas. Pred novozgrajenim Sokolskim domom se je pohod ustavil; vršili so se pozdravni nagovori. Pozdravili so br. Hočevar, starosta središkega Sokola, g. Lukačič, središki župan, v imenu vojske gospod brigadir Nikolajevih iz Varaždina, br. dr. Pivko, starosta mariborske župe, br. Kostenapfel, odposlanca Saveza in br. dr. Leskovec, starosta Sokola v Lendavi, ki je prinesel pozdrave gospoda pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja. Po pozdravnih nagovorih se je množica razšla h kosilu. Popoldanski nastop je bil določen na pol 16. uri.
Že zgodaj popoldne so začele vreti mase proti telovadišču na prostrani ledini, ki je*kakor ustvarjena za take prireditve. Tu se je videlo, kaj premore vztrajno, navdušeno in požrtvovalno delo. Tribuno, klopi, nebroj miz, šotori, nenavadno lično postavljeni iz breze, zastave, prapori, venci, na telovadnem prostoru na stotine vzidanih opek, da markirajo stojišče vsakemu posameznemu telovadcu, vse to je bilo rezultat trdega, več tednov trajajočega dela. Ni nam mogoče pohvalno navesti vseh onih, ki se niso ustrašili ne truda, ne stroškov, da pripravijo dostojen sprejem svojim gostom ; toda iniciativnemu delu župne podnačelnice dr. Tavčarjeve, društvenemu starosti br. Hočevarju in tajniku dr. Tavčarju gre posebno lep kos zasluge, da se je prireditev obnesla tako sijajno in daje vnanja dograditev Sokolskega doma našla tako lep zaključek.
Sploh zasluži zidanje Sokolskega doma v Središču posebno poglavje. Po pravici in brez pretiravanja lahko trdimo, da je težko najti v Sloveniji kraj, kjer bi bila sokolska misel tako globoko prodrla v širšo narodno maso, kakor v Središču. Pri gradnji je sodeloval vsak posameznik v trgu, ki čuti narodno in sokolsko, ta z denarnimi žrtvami, drugi 8 prispevki materijala, tretji z lastnoročnim delom pri gradnji. Vse je vodila velika ideja skupnosti, discipline, bratoljubja in nesebičnosti, ki bi lahko služila za vzor vsem drugim krajem sirom domovine. Iz odkritega srca, polnega občudovanja, čestitamo Središčanom za njih delo' in razumevanje vrednosti skupnega truda. Le na ta način je bilo sploh mogoče misliti na zidanje lastnega doma v teh dragih časih in le tako si je dala misel tudi realizirati.
Ob V4I6. uri je počel javni nastop. Ni tu prostora, da bi se spuščali v podrobnosti; omenimo le, da je bil ves nastop, bilo v prostih vajah, bilo na orodju dokaz resnega, vsestranskega dela in v primeri s prejšnjimi nastopi v znamenju napredka. Krasno se je dokumentirala skupnost vojske in sokolstva. Vojaštvo iz Ptuja, Maribora, Varaždina in Oakovca je s sokolskimi člani vred izvajalo z veliko točnostjo sokolske župne proste vaje. Pri odstopu jih je pozdravljala tisočglava množica s frenetičnim aplavzom, ki mu kar ni bilo kraja.
Občinstva je bilo okoli 7000; razveseljivo je bilo to, daje bilo prisotnih na tisoče kmečkega ljudstva. In, rekel bi, najmerodajnejša kritika v vsej prireditvi je dejstvo, da so ljudje — kmetje, ki drugače niso prijatelji Sokola, glasno izjavljali, da kaj takega nihče drugi ne zmore nego Sokol. Po nastopu se je razvila živahna zabava, ki se je končala kljub tolikim tisočem brez najmanjšega incidenta, brez ekscesov, kljub izborni vinski kaplji, ki se je točila. Vse se je zavedalo, da je prireditev sokolska.
H koncu še enkrat častitamo Središču na njegovem delu in mu Želimo, da bi v novem Sokolskem delu vzgojil dolgo vrsto zavednih Sokolov, zdravih na duši in na telesu, zavednih narodnih delavcev, ki bodo krepka opora državi.