Poštnina plačana v gotovin)
o. VI. 1936
Lelo XIX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za /t leta 80 Din, za '/« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za InO' semstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Številka
Časopis	za	trgovino,	industriio
Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Tel. št. 25-52.
Izhaia vsak torek’ 6e‘
trtek in soboto
Liubliana, četrtek 25. iuniia 1936
C n SZ posamezni 4>CA številki Din ■
Ali ima država res preveč denaria I
Odkar se je začela gospodarska stiska, kar ne pridemo iz zviševanja davkov. Vsako leto slišimo sicer pri sestavljanju novega državnega in novih samoupravnih proračunov, da se bo uvedlo največje varčevanje, toda vse to varčevanje ne more preprečiti, da ne bi dobivali vsako leto novih državnih davkov ter novih samoupravnih doklad ter trošarin. Tako se leto za letom ponavlja to nemogoče stanje, da zaradi gospodarske stiske padajo zaslužki podjetij, od njih pa se zahtevajo vedno večje davščine. Naravna posledica tega je, da je vsako leto manj podjetij in da je v mali Sloveniji samo v štirih letih padlo število trgovin in obrtov za več ko 8000.
Pri takšnem stanju gospodarskih razmer bi človek pač upravičeno pričakoval, da bodo voditelji naših državnih financ napeli vse sile, da najdejo takšne vire dohodkov, s katerimi ne bo ogrožen obstoj naših gospodarskih podjetij. Toda to pričakovanje se ni še niti eno leto obneslo in vsako leto se znova nalagajo novi davki le na, ene in iste davčne subjekte. Tako mora trgovina kar naprej prenašati vedno nove davke, pa čeprav je njena donosnost vsako leto manjša.
In vendar ima država obilo prilike, da najde tudi takšne vire dohodkov, ki bodo ne samo brez škode za trgovino in obrt, temveč ki bi obema še znatno koristili, da bi se povečala njih donosnost m s tem tudi njih davčna sila. Trgovci in obrtniki so tudi na to možnost že neštetokrat opozorili, h>da vsa njih opozorila so bila zaman, kakor da bi imela naša država preveč denarja.
Dočim pada promet v trgovinah, dočim vedno bolj bedno životarijo obrtniki, pa raste v nabavljalnih zadrugah vedno bolj promet, da so se mnoge od njih razvile že v prava mamutska podjetja. Vsako leto dosegajo milijonske dobičke, a davka jim ni treba plačevati. Ali ima država res toliko denarja, da lahko izpušča tako močna podjetja? Ali si res more dovoljevati ta luksuz, da tako silna podjetja ne šteje med svoje davkoplačeval- j le zato, ker imajo v oklepaju za j hrmo zapisano r. z. z o. z.?
Nič drugega ko navadne trgovine so danes vse te nabavljalne zadruge, tako po svojem ustroju ko po svojem poslovanju. Vendar pa njim ni treba plačevati davkov, kakor jih mora plačevati vsaka druga trgovina. Zakaj? Ali ima država res toliko denarja, da more dovoljevati tako nezaslišano davčno neenakost? Pod vtisom beograj-skega kongresa se sedaj sicer na odločilnih mestih razpravlja vpra-šanje obdačenja nabavljalnih zadrug. Toda bojimo se, da bodo sentimentalni predsodki o zadružništvu, ki pa nima nobene prave zveze z nabavljalnim, zopet preprečili uresničenje te stare zahteve trgovstva. Ali naj bodo ti sentimentalni predsodki res več ko oziri do državne blagajne in ko življenjski interesi naše trgovine in našega obrta?
Pred kratkim smo poročali, da je bil pred kratkim kaznovan krošnjar, ki je z avtomobili prevažal blago po deželi. Nadalje smo Poročali, kako so bili v Ljubljani Ugotovljeni »krošnjarji«, ki so
imeli cele trgovine, ki so imeli na dan tudi po 10.000 dinarjev izkupička. In ti »krošnjarji« plačujejo po 65 din davka na leto! Zopet se moramo vprašati: Ali ima naša država res tako veliko denarja, da izpušča kot davkoplačevalce ljudi s tako mastnimi zaslužki? Kje na svetu pa je še to mogoče, da nastopajo pred uradi krošnjarji, ki prevažajo blago z avtomobili? In takšni »krošnjarji« se morejo pri nas z izgovorom na uboge ribniške krošnjarje s suho robo izmuzniti davčnim dolžnostim! Ali se res ne zaveda davčna oblast, kako s takšno zaščito kroš-
njarjev ubija trgovce, svoje najboljše davčne zavezance?
Neštetokrat pa je bilo tudi že opozorjeno na neenakost obdače-vanja industrijskih prodajalnic in samostojnih trgovin. Mnenja smo, da bi morala davčna oblast tudi že sama, brez vsakega opozorila trgovcev priti na to, da dobiva od ene prodajalnice v mestu deset-tisoče din davka, od druge pa, ki ima še večji promet, pa niti ne tisočaka! Ali ima morda res naša državna blagajna tako velike dohodke, da more resignirati na davke teh industrijskih prodajalnic?
Jasno je, da tako bogatih dohodkov naša državna blagajna nima in da bi zato morala gledati na to, da poveča svoje dohodke ne le s privijanjem davčnega vijaka vedno le pri enih in istih, temveč da nastavi enkrat davčni vijak tudi pri onih, ki imajo lepe zaslužke, a so bili kljub temu skoraj oproščeni pridobnine.
Z vso odločnostjo moramo zato znova zahtevati, da se sedanji davčni neenakosti že enkrat napravi konec, zlasti pa, da se ne poklanja davčna prostost baš podjetjem z največjim zaslužkom!
Samo v	industr
le	izhod	iz	gospoda
Če hočemo ali ne, nas vendarle gospodarska politika drugih držav sili, da povečamo svojo industrijsko delavnost. Naš izvoz si vedno teže pridobiva dostop na tuje trge in kmalu bomo prisiljeni, da bomo mogli dobavljati v tujino svoje pridelke, svoje surovine in svojo živino le proti plačilu v blagu. Takšno plačilo pa pomeni v resnici veliko znižanje cene našemu izvoznemu blagu, ker bomo morali sprejemati tudi blago, ki nam ni posebno potrebno in ker niti glede kakovosti blaga ne bomo mogli dosti izbirati. Tujina nam bo mogla kratkomalo diktirati, da moramo sprejeti tuje blago, če sploh hočemo priti vsaj do nekakšnega plačila svojega tujini dobavljenega blaga. Razvoj naše zunanje trgovine se vedno bolj giblje v to nevarno smer.
Zato smo vedno bolj prisiljeni gledati na to, da povečamo odjem na domačem trgu. To pa zopet ni na noben drug način dosegljivo, kakor da z večjo industrializacijo dežele povečamo domačemu prebivalstvu možnost zaslužka. Vsaka nova tvornica pomeni vagone in vagone večjega odjema deželnih pridelkov, vsaka nova tvornica pa omogoča tudi vedno večji odjem industrijskih izdelkov. Industrializacija dežele oplaja vse gospodarstvo in zato je treba industrializacijo pospeševati.
Kljub tej jasni potrebi pa je pri nas mnogo ljudi, ki so od sile nasprotni vsakemu pospeševanju industrije. Nekateri so neozdravljivo bolni za predsodkom, da so domači izdelki slabši od tujih, drugi zopet kar ne morejo prikrivati svoje nejevolje nad »velikimi« dobički industrije. Ti nasprotujejo vsaki zaščiti domače industrije in če bi šlo po njih mnenju, bi takoj naša država na široko odprla vrata vsem tujim cenenim izdelkom.
Res je, za prvi hip bi naš domači potrošnik res prišel ceneje do marsikaterega tujega izdelka, toda v kratkem bi se pokazale v vsej ostroti katastrofalne posledice takšne nepremišljene gospodarske politike. Kajti vsak tuj izdelek, ki bi prišel v našo državo, bi zmanjšal zaslužek našega domačega človeka in v kratkem bi se ustavila ena domača tvornica za drugo. Število brezposelnih delavcev bi silno naraslo, tuje tvornice pa bi mogle, proste konkurence naših domačih tvornic, prosto diktirati cene svojim izdelkom. Naj se že vendar enkrat naši ljudje otresejo te abotne misli, kakor (la ima tuji fabrikant več srca za na. šega potrošnika, ko naš domačil
V tem je namreč jedro vsega pro-
blema. Domača industrija ustvarja pri nas doma zaslužek, tuja ga ustvarja v tujini. Ce procvita domača industrija, potem ves okraj njenega področja boljše živi in more tudi več kupovati in tudi boljše plačati. Če pa procvita mesto domače tuja industrija, potem nima noben naš domači okraj od tega nič, potem gre ves dobiček od prodaje tujega izdelka pri nas v tujino. Razlika je torej v tem. Za domače izdelke plačamo njih ceno manj zaslužek, ki ostaja v naših krajih. Za tuje izdelke pa plačamo njih ceno v celoti. Zato pa so dejansko naši domači izdelki za nas- cenejši tudi takrat, kadar so nekoliko dražji od tujih.
Navadno pa tuji niso niti absolutno cenejši, za kar poskrbi konkurenca, ki sili tudi domače tvornice, da spravljajo svoje izdelke vedno ceneje na trg. Ni danes domačega tvorničarja, ki bi se zanašal le na zaščitno carino, temveč vsak gleda na to, da bo mogel svojo proizvodnjo poceniti tako, da bo ostal konkurenčen tudi če odpadejo zaščitne carine. To se vidi pri celi vrsti naših domačih industrijskih izdelkov in dognano je n. pr., da more danes naša domača tekstilna industrija ne le na našem domačem trgu konkurirati s tujo, temveč da bi mogla konkurirati s tujo že na njenem domačem trgu. Danes že marsikatera tuja industrija potrebuje pred našo domačo zaščitne carine. Drug primer: ko še ni bilo
pri nas zaščitne carine, so se prodajali plugi po 1200 din, danes veljajo kljub zaščitni carini le še 650 din. Konkurenca je torej ono sredstvo, ki poskrbi, da ne more nobena industrija, in tudi ne domača, delati s prevelikim dobičkom, ker prevelik dobiček vedno ustvarja konkurenco.
Že celo pa je napačno zavijati oči zaradi dozdevnih velikih dobičkov naših domačih tvornic. Statistika naših delniških družb, in večina domačih tvornic je last delniških družb, priča, da le redke delajo dobiček. Le premnoge pa morajo odpisovati kapital ter biti srečne, če dosežejo vsaj najskromnejšo dividendo. Dobro se pri nas godi le velikim tvorniškim velepodjetjem, ki pa so skoraj brez izjeme v tujih rokah. Pa še za večino teh je treba reči, da je boljše za nas vse, če imamo ta podjetja pri nas v državi, kakor pa da jih ne bi imeli. Drugo vprašanje je seveda, kako bomo uredili, da bomo imeli tudi od teh primeren dobiček.
Moramo pospeševati industrializacijo dežele, če hočemo povečati odjemno sposobnost domačega trga. Moramo pospeševati industrializacijo dežele, če hočemo odpraviti brezposelnost! In moramo pospeševati industrializacijo dežele, če hočemo dvigniti blagostanje. Zato pa iskreno in odločno na delo za dvig domače industrije, pa čeprav bi bile v začetku v ta namen potrebne tudi žrtve! 9
Trošarino na cement ie treba znižati
V skoraj vseh večjih mestih Jugoslavije so bile ta mesec velike stavke stavbinskih delavcev, ki so se skoraj brez izjeme končale s povišanjem delavskih mezd. Ne bomo se spuščali v to, če je bilo to zvišanje upravičeno ali ne, čeprav ni nobenega dvoma, da je bilo vsaj v nekaterih krajih nujno potrebno. Pač pa bi opozorili na nujne posledice tega zvišanja, da se bodo gradbeni stroški znatno podražili. Pri nas pa je gradbena delavnost nekoliko narasla predvsem zaradi nizkih gradbenih stroškov. Ljudje, ki niso zaupali denarja ne denarnim zavodom, niti niso vedeli, kako bi ga kje drugje naložili, so začeli zidati, ker jim na vse zadnje hiše ne more nihče odnesti.
Brez vsakega dvoma je, da bodo zvišani gradbeni stroški in s tem zmanjšana rentabilnost stavb znižali tudi v oljo do zidanja. Tako nastaja nevarnost, da bo komaj ne-
koliko oži vi j ena gradbena delav nos t zopet zapadla mrtvilu. To pa bi pomenilo zopetno povečanje brezposelnosti in uničenje tudi teh prvih veselih znakov bližnjega zboljšanja. Zato je v javnem interesu, da se gradbena delavnost poživi in država, kot glavni čuvar javnih interesov je dolžna, da tudi sama stori vse, da se gradbena delavnost poveča.
Država ima tudi vse polno sredstev, da to stori. Če so se povečale delavske mezde, pa se naj počene stroški za gradbeni material in s tem se bo višek izdatkov do znatne mere izenačil. Med izdatki za gradbeni material je izdatek za cement gotovo eden glavnih, cement pa bi se znatno pocenil, če bi se zmanjšala državna trošarina na cement. Danes znaša ta 1500 din od vagona, kar je prav gotovo mnogo preveč. Zato je nujno, da država to trošarino znatno zniža,
odnosno, da jo sploh popolnoma črta.
Že v lastnem interesu mora država storiti to. Čim več ljudi je zaposlenih, tem večji so dohodki države od uslužbenskega davka. Če torej država nekaj žrtvuje za večjo zaposlenost ljudi, potem se povečajo tudi njeni davčni dohodki. Zato bo od- povišanih mezd v stavbni stroki imela tudi država svoj dobiček. Samo pravično je, da zato tudi ona za povišek tega dohodka nekaj žrtvuje. To tem bolj, ker bi izgubila tako sedaj povišani dohodek, ko tudi svoj prejšnji dohodek, kakor hitro bi zaradi zastoja gradbene delavnosti nastala brezposelnost v stavbinski stroki. V lastnem interesu države je zato, da se gradbena delavnost poveča in zato se mora trošarina na cement znižati.
Pri tej priliki pa bodi ponovno opozorjeno tudi na nujno potrebo davčnih olajšav za nove hiše, da se tudi s tem poveča gradbena delavnost. Saj ima država od vsake nove stavbe itak že indirektno zelo velike dohodke. Treba pomisliti le na prometni davek, na uslužbenski davek in na razne takse, ki so vse zvezane z gradbeno delavnostjo. Naj bi se država že enkrat zadovoljila s temi indirektnimi in prav nič ne skromnimi dohodki, pa žrtvovala nekaj na svojih direktnih davkih. S tem si bo ustvarjala tudi lepo rezervo za bodoča leta, ko bo za vsa ta nova poslopja prenehala davčna prostost. Kakor povsod drugod, tako je tudi pri davkih, da je namreč včasih treba nekaj žrtvovati zato, da se dobe večji dohodki.
Prav tako pa bi morala postopati tudi vsa samoupravna telesa. Država ne bi smela dopuščati nobenih doklad, pristojbin in trošarin, ki podražujejo stavbeno delavnost, ali pa ne pridemo nikdar do (zboljšanja gospodarskega stanja. Kakor je treba na eni strani gledati na to, da se kupna moč prebivalstva dvigne, ker ni brez tega blagostanja, prav tako pa je treba paziti na to, da se stroški proizvodnje čim manj povečajo, ker bi drugače bila povečana kupna moč prebivalstva v podražitvi življenja paralizirana. Davščine, državne ko samoupravne, naj bodo le vir dohodkov za državo in samouprave, ne pa obenem tudi ovira za razvoj gospodarskega življenja. Danes so mnoge davščine takšna ovira in zato naj padejo. In med temi davščinami je tudi trošarina na cement, ki naj jo zato država zniža, ker bi sicer grešila proti dobri in pravični gospodarski politiki.
Zasedanje tarifnega odbora
Podjetja naj pravočasno sporoče svoje želje
Prometni minister ije sklical sejo tarifnega odbora za 2. julij v Sarajevu. Na dnevnem redu zasedanja so naslednja vprašanja:
1. reforma predpisov potniške tarife;
2. reforma blagovne tarife v smislu predlogov tarifnega odbora iz 1. 1935;
3. predlogi tarifnega odbora glede ukrepov, ki naj jih izda železnica, da se ublaže težke posledice sankcij;
4. razna aktualna vprašanja kakor: povišanje vozarine na izvoz manganove in kromove rude, etilen klorida, železnih legur, znižanje vozarine za surovi mavec, odprava ugodnostne tarife za izvoz boksita, magnezita itd.
Vsa podjetja, ki imajo kakšne posebne želje glede vozarinskih postavk, naj sporoče te želje ali Zbornici ali pa Zvezi industrijcev. Obenem naj pošljejo tudi vse potrebne podatke za utemeljitev teh predlogov. Zlasti bi bilo potrebno, da navedejo prevozne stroške inozemske konkurence po železnici in po vodni poti — vsaj v naši državi — do tuzemskega odjemalca. Navede naj se tudi železniška postaja, do katere naj se tarifa za posamezne predmete korigira.
Jernej Globočnik
V starosti 78 let je umrl včeraj v Ljubljani g. Jernej Globočnik, lastnik velike in daleč po vsej Sloveniji znane zastopniške tvrdke, ki jo je ustanovil pred nekako 40 leti. Z izredno agilnostjo je razvil svoje podjetje v eno največjih te stroke in si pridobil za špecerijsko, delikatesno in kolonialno stroko zastopstva najodličnejših domačih in tujih velefirm, obenem pa tudi velik in zanesljiv krog domačih odjemalcev. Posvetil se je ves svojemu podjetju in zato tudi užival med vsem poslovnim svetom splošno spoštovanje in velik ugled. Visoko pa je bilo tudi vedno cenjeno njegovo strokovno znanje, pridobljeno in preizkušeno v dolgi in vestni praksi.
Zapušča dve hčeri, gospo Amalijo, ki je poročena z gosp. Leom Franketom in gospo Semeno, poročeno z g. Vladimirjem Franke-tom. Naše najiskrenejše sožalje težko preizkušeni rodbini; pokojnega Jerneja Globočnika, ki je bil tudi zvest naročnik »Trgovskega lista«, pa ohranimo v svetlem spominu 1
Uredba o minimalnih plačah bo vendarle izdana
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Cvetkovič je bil te dni v Zagrebu, kjer se je udeležil tudi konference zastopnikov Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Na konferenci so se razpravljala razna aktualna vprašanja o zaščiti in zavarovanju delavstva. Pri tej priliki je minister Cvetkovič izjavil, da bo v najkrajšem času izdal uredbo o minimalnih mezdah, ker so priprave za to uredbo že dokončane. Naglasil je, da smatra vprašanje minimalnih mezd danes za najvažnejše vprašanje, ker so ponekod v resnici padle delavske mezde že pod vsako mero. Istočasno se bodo začele tudi priprave za uvedbo socialnega zavarovanja za primer onemoglosti, starosti in smrti. Na ta način se bo v celoti izvedel zakon o zaščiti delavstva iz leta 1922.
Kakor je hvalevredna vnema gospoda ministra, da čim bolj skrbi za zaščito delavstva, tako pa je treba vendarle poudariti, da je veliko vprašanje, če naše gospodarstvo danes sploh prenese prevelike nove socialne dajatve. Zlasti pa je treba naglasiti, da se more izvesti zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti le, če bo tudi država prispevala za to zavarovanje. Kakor v vseh drugih državah pada del stroškov socialnega zavarovanja na državo, tako se mora to uvesti tudi pri nas ali pa se morajo podjetjem znižati druge državne in samoupravne davščine.
V	borbi	p
Iz govora	iugotlovantkega
na zasedaniu	Mednarodne
v Ženevi 1936
Koiitiirzi - poravnave
Konknrz nad premoženjem trgovca Viktorja Piliha v Žalcu je odpravljen.
Končano je poravnalno postopanje o premoženju trgovca Josipa Vrenkota v Brežicah.
Srečno naključje me je vodilo letos v Južno Ameriko, odkoder so se mi pokazale evropske stvari dosti bolj natanko in jasno. Ako bi ravnatelj urada dela mogel biti v svojem poročilu enako odkritosrčen kot jaz, bi gotovo pričel z ugotovitvijo, da je vse, kar se godi v zadnjih letih evropske politike, pravi izvor vsega zla, od katerega trpimo zdaj skoraj že v vseli področjih in da državniki še nikoli niso znali tako zametavati svojega daru previdnosti. Manjka jim toliko Talleyranda, kolikor imajo preveč Richelieuja. Njihova zagonetna »prerokovanja« in nestalnost, ki so jo povzročili v Ev ropi, so vodila najbolj miru željne dežele v večna oboroževanja. Homo homini lupus.* Zdi se mi torej, da treba na vprašanje, ali je l. 1935. prineslo zboljšanje, glede Evrope odgovoriti, da ni ne zboljšanja ne omilje-nja krize. Delno oživljenje gospodarstva in delni padec brezposelnosti gresta le na račun oboroževanj in zmanjšanja starih zalog. Pogoji za zboljšanje so dani, a se ne morejo realizirati. Politična zmeda je spet odgnala zaupanje. To se izraža v dragi selitvi kapitala, ovirah za trgovino in plačila, za izmeno delavstva in surovin, v avtarkijah, nacionalizmu itd. Ze J. de Maistre je dejal, da je v diplomaciji vse skrivnostno, a nič skrivnost.
Javna dela so v primeri z oboroževanjem manj učinkovita. Še dolgo ne bo zaradi njih odpravljena brezposelnost. Navadno so neproduktivne investicije. So samo manj škodljivo sredstvo in stranke se laže zanje sporazumejo. Tudi v USA je ob 30% nem dvigu produkcije padla brezposelnost le za 3 odstotke.
Naša glavna skrb s socialnega vidika ostane torej brezposelnost. Ta se ne more zajeziti drugače ko z vrnitvijo zdrave proizvodne delavnosti in trgovine, ne z oboroževanjem in javnimi deli. — Torej ne v zvezi s socialnim skrbstvom in če je člankar v »West-minster Bank Revievv«, ki ga citira ravnateljevo poročilo, trdil, da je takšno skrbstvo rešilo Anglijo posledic svetovne gospodarske krize, bi ga mogli vprašati, čemu potem devalvacija lunta. Pač, ker so socialni izdatki tako podražili produkcijo in zmanjšali konkurenčnost angleške industrije, da je bilo treba to vzpostaviti z devalvacijo.
Gotovo gre v poročilu vsa važnost Zedinjenim državam, ker močno vplivajo na svetovno gospodarstvo. Zato smo vsako leto zasledovali stopnje ameriškega eksperimenta in to storimo kljub vsemu slabemu lahko tudi letos. Modri orel je res izgubil nekaj peres. Vlival je več spoštovanja v začetku, ohranil pa je svojo moč posebno zoper »big business« in »din-ner jacket opinion«,** ohranil socialno zavednost. Res se je tudi moral sprijazniti z visokim sodiščem, že zaradi bodočih volitev; zato pa bo ameriško ljudstvo ohranilo tako ustavo ko tudi predsednika.
In še zaradi nečesa je Roosevelt moral računati z volitvami: vzdržati mora prosperiteto, pa če je še tako umetna. Tem važnejše je opazovati politiko, kakršno bodo vodile USA po volitvah. Ako sem prav razumel mnoge zadnje izjave, tam ne bodo nadaljevali v dosedanjem ritmu umetne ekspanzijske politike in javnega vzdrževanja, že zato ne, ker nočejo zavirali naravne vrnitve v normalni tok gospodarske delavnosti in ker hočejo štedi-
Potrjuje se prisilna poravnava
ki sta jo sklenila mizar Henrik Florjančič ter posestnica Marija Florjančič v Vižittafjih.
* (Človek človeku volk.)
'** »velike kupčije« in »zaključe ne družbe«.
ti denar za poznejše težje case. Nadaljevali bodo tudi borbo proti dolarski diplomaciji v prid demokratičnosti dežele, varovali pa se bodo prevelikega vpliva komunizma, enako kakor so se fašizma.
V nasprotju z zniževanjem carin za ureditev svojega prometa s svetom je politika »dveh Amerik« in nevtralnost proti Evropi. Tako se črta ob britanskem, orientskem in ruskem četrti gospodarski in politični blok Amerike, medtem ko Evropa propada. Osušen od krize, si je naš kontinent oblekel kami-žolo kliringov, kontingentov in kompenzacij ter vse obdal z vojno armaturo, kar dokazuje, da naša-generacija ne zna ustaliti miru, preden bo pozabila strahote vojne.
Že nekaj let se naša zasedanja umikajo fikciji, da se smejo omejevati na samo socialno pristojnost, ker so še druga področja, ki vplivajo na pogoje gospodarstva in dela. To sta področji higiene in izobrazbe. Dokler nekod delavci umirajo v množicah za jetiko in drugimi, tudi nepoklicnimi boleznimi, ker je zdravstvena zaščita nezadostna in ker se niso naučili racionalne prehrane, dokler se niso odvadili alkoholu in privadili higieni, toliko časa ne morejo ukoristili socialnih pridobitev. In še manj bodo znali izkoristiti višje mezde. S šolstvom je treba tudi zmanjšati nezaposlenost. Mnogi izobraženci so brezposelni samo zato, ker bi po svoji kvalifikaciji mogli iti kvečemu za pastirje.
Gre torej za vprašanje, ali je bil piščanec prej ko jajce ali obratno. Ravnateljevo poročilo je obrnilo problem na glavo. Zdi se mu, da je treba vložiti socialni vidik v okvir gospodarstva. Tudi jaz mislim, da je treba najprej ustvarjati, da lahko delimo, da je torej treba najprej stvoriti gospodarski okvir. Toda najprej se mora prikrojiti ta okvir položaju in važnim dogodkom. Poročilo nam pa ponavlja razmere iz predvojne dobe, v katere naj se vrnemo. Napoleon je dejal, da kdor ne misli več kakor na preteklost, ni realen, kdor misli samo na bodočnost ni pameten; le kdor misli na sedanjost, dela prav. Čeprav se Napoleon ni povsem izkazal v tem smislu, ni da bi šli mimo te misli. Ako so zdaj razmere drugačne ko pred vojno, ako blagovni trgi in delovni trgi več svobodno ne delujejo, ako se cene in mezde več ne določajo s ponudbo in povpraševanjem, mar več po posredovanju države, kartelov in delavskih sindikatov, tedaj ne razumem ravnateljevega domotožja za en del preteklosti, ne pa za drug del. Vrniti bi se morali v razmere izpred vojne, ne bi se pa hotel vrniti na svobodni trg delovne sile. Hoče predvojno prosperiteto, a brez takratnega delavskega standarda, ko še niso bili zavarovani za vse eventualnosti, ko so shajali še brez mnogih potrebščin in ko so brezposelni živeli v jarkih ob cesti, zunaj vsake statistike.
V tem je nasprotje, kakor je nasprotje v tem, da za povratek v stari procvit še nočemo nazaj v svobodno gospodarstvo in njegov avtomatski tok. Čeprav manj ko lani, se še vedno drže vsi — zdaj novega tipa organizacije ali gospodarskega vodstva, ki sicer ne odvzema proizvodniku iniciative, toda kjer država po mili volji posega, ne da bi imela za to enoten načrt. Kadar tak poseg ni zakonit, se pač spremeni zakon ali pa način intervencije. To torej ni povsem včdeno gospodarstvo, marveč razsojevalno vodeno. Države, ki so zadnja tri leta pograbile ta problem ne da bi podržavile proizvodni aparat, so napravile že tako slabo izkušnjo, da so že začele zmanjševati te ukrepe, in le one
neizkušene so še ohranile iluzijo in jili še povečujejo. Mi podjetniki bomo še nadalje uverjeni, da je nevarno birokratizirati gospodarstvo in zvračati račun za napake — ne na krivce, marveč -n na davkoplačevalce, kajti nasprotje naravnega dobička je vselej tveganje izgube.
Res je, da kakršnikoli, še tako genialni ukrepi, niso nič drugega ko zoževanje, podreditve politiki, katere logike mi ne razumemo. Tako se včasih stori tudi kaj izrednega, kar se v normalnih časih ne bi nikakor moglo. Ako sedaj analiziramo globlje vzroke te zagonetne politike, ki se zdi utemeljena le na napačno razumljenih domnevah, tedaj bomo videli, da so med problemi, ki zahtevajo nujno rešitve, trije glavni problemi:
vprašanje redistribucije ljudi, surovin in kapitalov oziroma dolgov.
Ovire prostemu gibanju ljudi so povzročile umotno nakopičenost prebivalstva, najbolj v Evropi, kjer pomeni ta nakopičenost enega izmed vzrokov za politično nestalnost. Zemlja je — pravijo — pustinja z nekaterimi progami, kjer se človeštvo kopiči; ko stopiš z nabasane ceste, stopiš na prazno. Posrečilo se je v Evropi zgostiti takšne tesne proge, medtem ko neprimerno večja ozemlja z redkimi in še divjim prebivalstvom ostajajo neznane pokrajine. Res je tatu često vroče, toda drugim pomeni ta vročina sonce, kakor je dejal neki duhovit Francoz. Doseči je treba, da bodo takšne prazne dežele popravile svoje predpise za naseljevanje ali pa, da matere ne bodo več imele toliko otrok.
Drugi problem so surovine, kakor je zanimivo poročal Sir Sa-
Politične vesli
Na dardanelski konferenci se je
že večina držav izjavila za sprejem turških predlogov. Nekatere države pa le z nekaterimi pridržki. V načelu je konferenca turške predloge že sprejela. Konferenca je že začela s podrobno razpravo o turških predlogih. Italijanska vlada je sporočila turški vladi, da se more udeležiti konference šele potem, ko bodo ukinjene sankcije.
Popoldne je prišlo na dardanelski konferenci do precej ostrega nesoglasja med ruskim in angleškim delegatom. Ko je namreč Litvinov za Rusijo zahteval prost prehod za vse ruske — in tudi bojne — ladje skozi Dardanele, je vstal angleški delegat lord Stan-hope ter izjavil, da o tem vprašanju ne more dopustiti nobene razprave, ker nima še od svoje vlade glede tega vprašanja nobenih navodil.
Smernice francoske zunanje politike, kakor jih namerava izvajati nova francoska vlada, je podal v francoskem parlamentu zunanji minister Delbos. Predvsem je vlada za mir. Zato bo ohranila zvestobo Zvezi narodov, katero bo skušala okrepiti z organizacijo kolektivne varnosti. Ta je bila sedaj omajana, kakor je dokazalo brezuspešno izvajanje sankcij. Te je Francija sklenila, čeprav jo veže prijateljstvo z Italijo. Sedaj pa ne preostaja nič drugega, kakor da se sankcije odpravijo.
Nato je govoril minister Delbos o kolektivni varnosti. Mehanizem kolektivne varnosti se je izkazal kot pomanjkljiv ne zaradi napak v paktu o Zvezi nar., temveč zato, ker se je pakt nepopolno uporabljal. Vprašanje kolektivne varnosti se mora zato presojati z dveh vidikov. Skupina držav bi morala nastopiti proti napadalcu tudi z vojaškimi sankcijami, vse druge pa z gospodarskimi in finančnimi. Regionalne pogodbe se morejo sklepati, če ne vsebujejo nobene grožnje proti drugim državam. Soglasnost, ki se zahteva za sklepe Sveta Zveze narodov, je nemogoča, ker more Vsako akcijo ustaviti država, ki je ogrozila mir.
Delbos je prešel nato na razna konkretna vprašanja. Francija odločno priporoča sklenitev podonavskega pakta ter pakta, ki bi združil vse sredozemske države od Španije pa do Balkanske zveze,
m„el Hoare i„ ,udi ravnatelj ura-Ako je res manj važno imeti
da
surovine, kakor pa to, kako prodati izdelano blago, je pa tudi to res, da bi države surovin morale olajšati izvoz. A tudi siromašnim deželam moramo dati možnost za nakup surovin, olajšujoč izvoz njih izdelkov. To velja za siromašne agrarne dežele, da plačajo svoje dolgove in bodo potem nakupovale izdelke in surovine. Problemi se prepletajo drug z drugim.
Kaj nam torej predlaga urad konkretnega? Najprej za surovine — zameno. Fabrikacija je zelo draga in spominjam se vrtnarja, ki je zalival z luknjičasto cevjo. Ravnatelj priporoča proti vsem omejitvam mednarodno sodelovanje. To frazo že dolgo poslušamo in sami ponavljamo. A je samo fraza. Res omenja poročilo večkrat tudi gospodarske internacionalne konferenoe. A mi smo bili že dostikrat priče tem nezabavnim predstavam. Taka konferenca mora biti prej doma! Odbori iz neprevelike bližine s politiko bi morali po proučitvi svojega stališča do vseh teh vprašanj v resni instituciji — zbrati vse potrebne podatke, nato pa oddati s svojimi predlogi mednarodnemu odboru, kjer naj se predlogi vzporejajo. Na podoben način že deluje »Stalni odbor za mednar. visoke študije«, ki ga je ustanovil Mednarodni zavod za intelektualno sodelovanje v Parizu in je zadnjič zboroval v Madridu in izdelal načrt za proučevanje gospodarskih problemov: surovin, kolonij, izseljenstva itd Ako se ne odločimo za praktičen korak, ako nadaljujemo s fraza-miij »armade spasa«, tedaj bodo države V Stiski pridigale še dalje mednarodno sodelovanje in delale avtarkijo — po znani, ne samo La Fontainov! basni o miših, ki so hotele mački obesiti na vrat svarilni zvonec, pa vse skupaj tega načrta niso mogle izvesti, ko je prišel odločilni trenutek.
bi ter da se more v tem pogledu popolnoma zanesti na pomoč Anglije. Francija veruje v iskrenost besed Hitlerja, ki je večkrat izjavil, da se hoče sporazumeti s Francijo. V zvezi s tem analizira vprašanje nemške zopetne oborožitve ter pravi, da je mogoč sporazum z Nemčijo le na podlagi nedeljivega miru. Od ugodnega razvoja francosko-nemških odnoša-jev je tudi odvisno, če bo mogoče izvesti splošno razoroževanje.
Končno je govoril Delbos še o potrebi akcije za razorožitev narodov, o medsebojni letalski pomoči ter o nujnosti sodelovanja narodov za oživljenje gospodarskega življenja in gospodarskih stikov med narodi. Francija bo v ta namen predlagala sklicajne študijske komisije za evropsko unijo in v tej komisiji bodo zastopane vse države, ne glede na to, če so članice Zveze narodov ali ne. Na koncu svojega govora je izjavil Delbos, da Francija ne bo storila nobenih prenagljenih korakov glede svoje razorožitve, dokler vlada po vsem svetu mrzlično prizadevanje po čim večjem oboroževanju.
Tako v francoskem ko v angleškem parlamentu se je končala zu-nanje-politična debata z veliko zmago francoske, odnosno angleške vlade. Blumovi vladi je izrekel parlament s 382 glasovi proti 198 zaupnico, londonski parlament pa je odobril vladno politiko, da se sankcije odpravijo, s 384 proti 178 glasovom. Sankcije so s tem definitivno pokopane.
Nemčija zavlačuje svoj odgovor na znana angleška vprašanja, kakor trde francoski listi, v tihem dogovoru z Italijo, da bi se s tem Francija in Anglija prisilile, da bosta proti Italiji bolj popustljivi.
Francoska vojska bo popolnoma reorganizirana, da se čim bolj utrdi vzhodna meja. Vsi polki, ki so bili po svetovni vojni razpuščeni, bodo zopet obnovljeni. Na vzhodno mejo bodo poslani novi polki in tudi več maroških polkov.
Češkoslovaška vlada je izdelala načrt o uvedbi avtonomije v Karpatski Rusiji, še nadalje pa bo ostal v Karpatski Rusiji podguver-ner, ki bo odgovoren predvsem osrednji vladi v Pragi. Podguverner bo Čeh.
laponski vojni minister je izjavil, da bo imela Japonska v 5 letih najmočnejše vojno letalstvo na svetu.
Denarstvo
Pred mednarodnim hranil-niškim sestankom v Pragi
Stalni odbor mednarodnega instituta 7,a varčevanje se sestane dne 26. junija v Pragi na svoje redno /.asedanje. Zasedanja se bo udeležilo okoli 50 delegatov iz. 16 držav. V tem institutu je organiziranih na stdtine milijonov varčevalcev, ki so zbrali že na stotine milijard denarja. Sedaj je vstopila v ta institut tudi naša Postna hranilnica ter se bo udeležil praškega zasedanja tudi njen glavni direktor Nedeljkovič. Naša država je bila dosedaj zastopana v tem institutu le s posredovanjem Sa-Veza hranilnic kralj. Jugoslavije, ki je v njegov stalni odbor imenoval predsednika Erberja, dr. Novakoviča in dr. Božiča, ravnatelja Hranilnice dravske banovine. Oba Slednja se tudi udeležita junijskega zasedanja, poleg njiju pa še tajnik Saveza dr. Račič in dr. Kajon iz Sarajeva. V Pragi bodo gosti Zveze češkoslovaških hranilnic, ki upravlja premoženje 40 milijard din, dočim so mogle vse naše hranilnice zbrati komaj 2 milijardi din vlog.
Na dnevnem redu zasedanja so nad vse važna vprašanja. Predvsem se bo razpravljalo, kakšne zakonske ukrepe je treba izdati, da se zaščitijo varčevalci pred raz-himi zlorabami. V ta namen je potrebno, da se zboljša tudi strokovno nadzorstvo nad hranilnicami, da se pojem hranilnioe zaščiti, da se izvedejo krepke organizacije hranilnic. V poročilu, ki bo predloženo zasedanju, se obsojajo tudi razne loterije, ki samo odvajajo ljudi od pravega varčevanja in od poltenega zatslužka, da nekateri zidajo vse le na srečo. S pravilnejšim obdačenjem bi se moglo doseči, da bi bila razdelitev dobrin bolj socialna in da bi se ljudem bo bilo v tej meri zana šati na srečo. Na zasedanju se bo nadalje zahtevalo, da se z uvedbo stabilnosti valut omogoči medna rodno sodelovanje tudi na denar ham trgu.
Češkoslovaški vladni krogi pripisujejo zasedanju največji pomen ter je zato za udeležence kongresa ha programu tudi recepcija pri Predsedniku republike dr. Bcne-šu; nadalje bodo sprejeti delegati tudi od .predsednika vlade, zunanjega ministra ter od drugih vodilnih osebnosti Češkoslovaškega gospodarskega življenja.
Na koncu bi še pripomnili, da je stalni odbor mednarodnega.to* stituta za varčevanje že večkrat izrekel željo, da bi zboroval v naši državi, a žal dosedaj tej želji ni bilo mogoče ustreči, ker so pač naše hranilnice v primeri s hranilnicami v drugih državah še Preslabe.
določila glede italijanskih lir
»Glasnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine« objavlja na prošnjo italijanskega poslaništva v Beogradu naslednje sporočilo:
»Od 10. junija dalje smejo imeti s seboj vsi, ki potujejo iz Italije, njenih posestev in kolonij v tujino, ko tudi vsi oni, ki potujejo v Italijo, njene posesti in kolonije, s seboj samo 800 lir v papirju in 50 lir v kovinskem denarju.
Italijanski bankovci vseh velikosti, ki se nahajajo v tujini, za katere pa ni predpisanih dokumentov o njih legitimni iznositvi iz Italije, se morejo akreditirati ha brezobrestni račun, če bodo do ^0. junija t. 1. poslani po pošti na eho od podružnic Italijanske banke (Banca dTtalia) v Italiji.
Ta rok je podaljšan do 10. julija za bankovce, ki se nahajajo izven, Evropskih držav.
Preje omenjene bankovce pa hv»rejo poslati lastniki v označe-hfctn roku tudi po italijanskih kon-. zhlatih, toda na svoj riziko in na Svoj trošek.«
Finančni minister je odredil, da
se morejo za podpis blagajniških bonov uporabiti tudi blokirani dinarji. Kontrola nad temi blokiranimi dinarji pa se bo vršila še nadalje.
Vlagatelji v Petrovgradu so zahtevali na svojem občnem zboru, da sta v upravnih svetih bank tudi po dva zastopnika vlagateljev.
Priv. agrarna banka je dovolila Savinjski posojilnici v 2alcu kredit pol milijona din, ki jih naj uporabi za posojila hmeljarjem.
Bolgarska zveza narodnih bank je imela lani 1-32 milijona levov čistega dobička, od katerega se porabi po 45 odstotkov za rezerve in
dividende, 10 odstotkov pa za tantieme upravnih svetnikov.
Ker vlada v Franciji ne more direktno prepovedati izvoza zlata in srebra, si pomaga na indirekten način. Tako so banke na, poziv vlade sklenile, da bodo dajale devize samo onim, ki dokažejo, da jih po-I trebujejo iz kupčijskih vzrokov. ! Ker ni to dosti pomagalo, je sedaj izdala vlada carinarnicam na-i log, da natančno ugotove, koliko j ima vsak potnik v tujino pri sebi I zlata in srebra. Izvoz torej še ni prepovedan, vendar pa marsikateri potnik raje ne bo vzel s seboj zlata, ker se bo bal sitnosti. S tem pa je dejansko odpravljena svobodna
zamenjava frankov v zlato in frank je prenehal biti zlata valuta. To se vidi tudi iz borznih tečajev ter je v Londonu padel frank na 76-51, kar je znatno izpod njegove zlate paritete.
Švicarska narodna banka ni več
dolžna zamenjavati švicarske franke v zlato.
Compas-bank na Dunaju, ki ima do »Phonixa« za več ko 10 milijonov šilingov terjatev, je morala likvidirati.
Finančni odbor norveškega parlamenta je sprejel zakonski načrt o razširitvi pravic Norveške banke, ki bo smela odslej izdajati tudi bankovce.
Gospodarsko stanie Hrvatske
Plenarna sela Trg.-industrijske zbornice v Zagrebu — Zagrebška zbornica zahteva železniško
zvezo Slovenije z morjem
V torek je bila plenarna seja zagrebške zbornice, na kateri so se obravnavala vsa aktualna gospodarska vprašanja. Objektivno in mirno so se povedale vse napake, ki ovirajo naše gospodarstvo, da pa je bila pri tem beseda včasih tudi ostra, je le prenaravno, saj se že leta in leta z naravnost neverjetno lahkomiselnostjo omalovažujejo vsi predlogi in nasveti, ki prihajajo iz gospodarskih vrst. Plenarna seija zagrebške zbornice 'je dokazala, da trpi hrvatsko gospodarstvo pod istimi težavami kakor slovensko. In če bi se sestala še katera druga zbornica, bi tudi morala kon-statirati prav iste težave. To jasno dokazuje, da vsa država trpi, ker ni v državi prave gospodarske politike in da so vsi napori za zboljšanje gospodarskega stanja v državi zaman, dokler se ne začne v vsej državi izvajati nova državna gospodarska politika. Zato je nujno, da gospodarski stanovi vse države solidarno vodijo borbo za uveljavljenje nove gospodarske politike in da se v tej borbi z vso zvestobo medsebojno podpirajo.
Plenarno sejo zagrebške zborni-oe je vodil predsednik dr. Krasnik, ki je uvodoma poročal
o splošnem gospodarskem stanju v državi.
Sankcije proti Italiji niso imele uspeha, sedaj po končani vojni v Afriki pa so postale sploh nesmiselne. Poleg sankcij pa so škodovale zunanji trgovini tudi razne uvozne in izvozne omejitve. Vse to je imelo za posledico, da se je obseg zunanje trgovine zmanjšal. Naša država je sedaj uvedla kontrolo nad uvozom. Dovoljen bo uvoz samo iz 14 klirinških držav. Nemogoče je danes reči, kakšne bodo posledice te kontrole, ker se še ne ve, kako bodo neklirinške države na to prepoved uvoza iz njih držav reagirale. Zelo je treba obžalovati, da niso odločujoči čfni-telji sprejeli predlog ljubljanske, zagrebške m beograjske zbornice, naj bodo tudi one zastopane s po enim delegatom v tako imenovanem izvoznem odboru, ki naj izdaja sklepe glede izvajanja uredbe o kontroli uvoza. Zato mora že v naprej opozoriti, da je vprašanje uvoznih dovoljenj zelo občutljivo vprašanje in da se naša trgovina že danes boji, da bo prikrajšana v korist uvoznikom iz drugih delov države. (Slovenski uvozniki imajo popolnoma isti strah. Gp. ured.)
Val delavskih stavk,
ki se je sedaj pojavil v večji meri tudi v naši državi, je deloma prav težko zadel našo industrijo. Odkrito pa je treba priznati, da so ti levičarski delavski pokreti v prvi vrsti rezultat neuspeha vladnih ukrepov za zboljšanje gospodarskega stanja, življenjski standard se vedno bolj slabša in s tem se povečuje nezadovoljstvo ljudi. Dolžnost tudi naše vlade je, da pri takšnem položaju Čim bolj skrbi, da vsakemu delavoljnemu človeku priskrbi delo in zaslužek.
V naši državi brezposelnost si-
cer ni velika in se giblje med 50 in 100 tisoč. Mnogo težja je brezposelnost inteligence in duševnih delavcev. To je zelo nevarno vprašanje, kateremu pa se posveča mnogo premajhna pažnja. Na vse zadnje se postavlja vprašanje, zakaj pa se vsi ti ljudje šolajo, če po dovršenih študijah me morejo dobiti zaposlitve. Ti ljudje imajo pravico, da zahtevajo svoj Zaslužek!
Še cela vrsta drugih vprašanj je, ki vznemirjajo našo gospodarsko javnost. Tako je interffliniste-rialna konferenca na Sušaku v zadostni meri dokazala, kako se zanemarja naše pomorstvo. Kongres trgovecv v Beogradu je zopet dokazal, da se ne upoštevajo zahteve gospodarskih organizacij. Ali je potem morda čudno, če se vedno pogosteje sliši iz vrst gospodarskih ljudi očitek, čemu pa so nam vse gospodarske organizacije, če te itak nič ne morejo doseči. Ali pa se naj res to zgodi, da bo ves veliki trud naših zbornic in vseh drugih maših organizacij zaman? Ne gre, da odločujoči činitelji ne cenijo dovolj delo naših gospodarskih organizacij!
Nato je govoril predsednik doktor Krasnik
o gospodarskem stanju Hrvatske
Na podlagi statističnih podatkov more reči, da se je gospodarska konjunktura zboljšala. Močan uvoz v zadnjem času bi mogel pomeniti povečanje industrijske delavnosti, kar se vidi tudi iz večje zaposlitve delavstva. S item pa raste tudi kupna sila prebivalstva. Vendar pa je povečani uvoz v prvi vrsti posledica uvedbe uvozne kontrole.
Težko so zadele naše gospodarstvo sankcije. Naša trgovinska bilanca je bila v prvem letošnjem tromesečju pasivna za več ko 200 milijonov din. Izvoz v Italijo je popolnoma prenehal, silno pa se je povečal izvoz v Nemčijo, ki pa zaradi dolgotrajnega čakanja na plačilo tizvoza ter depresiacije marke na našem trgu nima tega pomena, kakor ije imel za nas izvoz v Italijo.
Notranja 'trgovina je v prvem tromesečju poslovala nekoliko žl-vahneje, v drugem tromesečju pa so neugodne klimatične razmere pokvarile vse upe. Slabe cene deželnih pridelkov so poleg tega zmanjšale kupno silo prebivalstva. Od vseh trgovinskih panog ima samo živilna v mestih stabilen promet. Zato pa so cene v tej stroki tako nizke, da komaj zadostujejo za kritje režije.
Davčna obremenitev naše industrije je bila letos zopet povečana
Pri obolenjih želodca in čreves,
pri žolčnih kamnih, boleznih pre-osnove, jeter, ledvic in tbehnrja M je
Rogaška slatina
vedno sijajno obnesla!
j s povišanjem prometnega davka za 25%. Poleg tega so bile odpravljene razne ugodnosti pri uvozu industrijskih surovin. Vrhu tega pa se še naprej poostruje praksa pri izvajanju predpisov o družbenem davku.
Vlada je izdala načrt uredbe o minimalnih delavskih mezdah. Po tem načrtu bi se določile minimalne mezde po banovinah in bi veljale kot minimalne one, ki so se izplačevale na dan, ko bi stopila uredba v veljavo. Naša industrija je ta načrt odklonila, ker zahteva, da se določijo minimalne mezde, če se že te določijo, za vso državo.
Nadaljujoč svojo akcijo za izvajanje nekega načrtnega gospodarstva ije vlada v večji meri začela delati na to, da se poveča proizvodnja nekaterih industrijskih rastlin. Kakor je ta akcija v načelu zdrava in dobra, tako pa ne gre, da bi morala industrija, ki je že itak preobremenjena z raznimi dajatvami, financirati še to akcijo.
Pomisliti pa je treba tudi na to, da bodo imele nove socialne reforme, ki jih je začela izvajati francoska vlada, tudi pri nas svoj vpliv. Treba pravočasno na to misliti, da ne bodo vsa ta vprašanja rešena brez nas in zato proti nam.
Sanacija našega denarništva
je v najožji zvezi z vprašanjem kmečkih dolgov. Dosedaj so bili v tem pogledu izdani le začasni mo-’ ratorijski ukrepi. Položaj našega i denarništva se je popravil le v toliko, da so vsi zavodi pod zaščito Jprečistili svoje bilance in prilagodili svoje poslovanje sedanjim revnim poslovnim razmeram. Samo zavodi, ki so mogli povečati svojo likvidnost, morejo konstatirati večje zaupanje prebivalstva. Zato je brezpogojno potrebno, da se za sanacijo denarništva mobilizirajo potrebna denarna sredstva. Drugega izhoda ni!
V zavarovalni stroki smo pred izdajo predpisov, s katerimi se bo uredilo vprašanje državnega nadzorstva nad zavarovalnicami. Obžalovati je, da se je vlada odločila na ta korak šele po polomu »Ph8-nixa«.
Nato je govoril predsednik doktor Krasnik x> stanju tujskega premeta. Število gostov bi bilo sicer zadovoljivo, splošna kriza pa je
povzročila, da vsi pri svojih izdatkih silno varčujejo. Zato se položaj gostinskih obratov ni mogel popraviti.
Prometna vprašanja
Blagovni1 promet se je zboljšal, in sicer samo zaradi notranjega prometa. Nujna pa je pocenitev železniških prevoznin, ker je Zaradi njih preobremenjena tako Paša zunanja kb notranja trgovina. Tudi potniški promet je narastel. Potrebno je, da se dovolijo še nove ugodnosti za okrepitev turističnega prometa. Železniške proge so se vendarle začele zboljševati in popravljati. Glede novih prog zahteva gospodarstvo dokončanje proge Varaždin—Koprivnica ter ures-
ničitev železniške zveze Slovenije ! z morjem. Večjo pažnjo pa je tre-,ba posvetiti tudi izpopolnitvi in zboljšanju našega cestnega omrežja. Glede ročne plovbe zahteva gospodarstvo, da pride do plodonos-nega sodelovanja med rečno plovbo in železnico. Obžalovati je treba, da je Zagreb izgubil redno zračno zvezo z Dunajem. Glede poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa je zbornica že ponovno navedla vse svoje zahteve. Sedaj se dela na to, da se zagotove potrebna investicijska dela. (Za Slovenijo žal tega ne moremo trditi. Op. ured.)
Glede našega pomorstva je še cela vrsta nerešenih problemov. Naglasiti je treba, da odločilni činitelji za ta vprašanja nimajo dovolj razumevanja. Naša privatna iniciativa ije nadaljevala svoje delo, da se organizira redni morski promet. Nove proge v Španijo in severno Evropo so se že uvedle, še vedno pa je nerešeno vprašanje redne zveze z Levanto. Brez teh zvez ter primerne revizije pristaniških pristojbin pa je naš izvoz v tuje države še vedno problematičen. Predsednik dr. Krasnik je , navedel še celo vrsto vprašanj, ki bi jih bilo treba rešiti v interesu našega pomorstva.
Končno je govoril še o instituciji revizorjev, ki jih je zagrebška zbornica že uvedla in ki jo predvideva tudi načrt novega trgovinskega zakona. Je to nova institucija, toda nad vse koristna in samo obžalovati je, da se je naši gospodarski ljudje ne poslužujejo v tej meri, kakor bi bilo.želeti.
Debata
Svetnik Pcxidr-Sriča kritikuje delo tujih zastopnikov ter opozarja na težavni položaj domačih potnikov in zastopnikov.
0 težkočah gradbene stroke je govoril g. Miiller, ki je zlasti opozarjal na posledice stavke. Vse stavbe se bodo sedaj podražile in potrebno je, da se po povišanju mezd znižajo davščine.
Za dvig tujskega prometa je govoril g. Ružič. Potrebne so velike investicije, ki pa bi bile tudi rentabilne. Občine bi hotele za takšne investicije tudi dati denar, a je njihov denar zamrznjen y denarnih zavodih. Naše zanemarjene ceste so prava zapreka za dvig tujskega prometa. Na odločilnih mestih se na vse intervencije odgovarja s stereotipnim odgovorom: Neona kredita! S to prakso se mora že enkrat nehati!
0 sankcijah je govoril g. Axel-r-ad. Ko se obnove trgovinski od-nošaji z Italijo, je treba v prvi vrsti misliti na to, da se likvidirajo naše stare terjatve. Boji se, da bo Italija pri reguliranju tega vprašanja stavila iste pogoje ko Nemčija, to je, da bo zahtevala, da plača svoj dolg z izvozom v našo državo. Vprašanje pa je, če bomo mogli vzdržati, da se plačuje naš izvoz z blagom. Opozarja, da se bo pri obnovi trgovinskih odnoša-jev z Italijo najbolje odrezal oni, ki bo prišel prvi. (To mi seveda ne bomo, ker je češkoslovaška že ukinila sankcije in dovolila v Italijo celo izvoz orožja. Op. ured.) Prosi Zbornico, da opozori vlado, naj takoj stori vse potrebno, da zavzamemo na italijanskem trgu svoj stari položaj. Nadalje je ostro kritiziral, kako se je uvedla uvozna kontrola. Za preje naročeno blago se mora na vsak način dovoliti izjema!
Svetnik Dušan Frkovič opozarja na težkoče, s katerimi se mora boriti naša Usnjarsko obutvena stroka. Sistem industrijskih prodajal-nic je pogin za trgovce in Obrtnike. Samo letos je v Zagrebu propadlo že 49 čevljarjev. Razpust Centralnega odbora za zaščito usnjarskega gospodarstvu je bil pOpolnoma nelegalen.
Na škodljive posledice ‘eentra-liztna opozarja svetnik Fudhs. Bjelovar je nekoč imel županijo, finančno ravnateljstvo in. okrožni urad za zavarovanje delavstva. Se-
daj je vse to izgubil. (Kakor naš Maribor! Op. ured)
Proti postopanju šipada
Pri tretji točki dnevnega reda o sankcijah in (njih posledicah je zlasti obširno govoril zbornični svetnik Murkovid, ki je med drugim dejal:
Žage Like in Gorskega Kotora so 80% navezane na izvoz v Italijo. Zaradi sankcij je pretrpel Gorski Kotar in vsa Lika silno škodo, ki jo je še povečalo delovanje Šipada. To državno lesno podjetje dela stalno silne tcžkoče malim žagam in manjšim lesnim trgovcem ter gozdnim posestnikom. Sedaj je uvedel Šipad abnormalno klasifikacijo svojih proizvodov v mehkem lesu. Uvedel je šest vrst, čeprav po Šipadovem lastnem priznanju sploh ni od njega uvedene prve vrste. II. in III. vrsto tvori les, ki je čist, brez grč, lepe barve in idealne strukture. IV. in V. vrsti pa ustreza po Šipadovi klasifikaciji les iz Gorskega Kotara in. Like. Šipad si more dovoliti takšno klasifikacijo, ker dolguje državi samo za šum-ske takso okoli' 50 milijonov din, vse, kar iztrži za blago, pa uporablja izključno samo za kritje režije! Zato je treba male žage in gozdne posestnike ter trgovce pred takšnim delom Šipada zaščititi in preprečiti, da se prodaja les iz državnih gozdov v brczcenje ter s tem ubija cena domačemu lesu. Šipad naj najde odjem za svoj les na drugih tržiščih, italijanski trg pa naj prepusti drugim!
Ko se je govorilo še o več notranjih vprašanjih zbornice in lokalnih gospodarskih zadevah, je zahteval zbornični svetnik Medved, da se prepove delovanje veleblagovnic kakor je »Ta-Ta«, svetnik Malvič pa |je v zvezi z Bodijevo afero opozoril, kako silno škodo ima legalna trgovina od tihotapstva ter zahteva zato proti krivcem naravnost drakonične kazni!
Zaposlenost delavstva raste
Toda v Sloveniji najmanj
Suzor je objavil podatke o zaposlitvi delavstva za mesec maj, kakor je razvidna iz števila njegovih zavarovancev. Po teh podatkih se je število zavarovanih delavcev povečalo v primeri z marcem 1936 za 24.035 na 598.363 zavarovancev. V primeri z lanskim aprilom pa se je število zavarovancev povečalo celo za 47.282. Od 1. 1932. dalje se število zavarovancev stalno veča, kakor je razvidno iz spodnje tabele, ki pa obenem dokazuje, da v Sloveniji število zavarovancev ne raste v istem razmerju.
Zavarovanih nameščencev pri Suzoru je bilo: v aprilu v vsej državi
Kako se godi tuicem
oti
Na zboru upnikov tvornice špi- Farkaš premoženje v upravljanje, rita »Všetačka«, d. d. je njen last-1 Ko je pred tremi leti tvornica pre-nik Bernar Farkaš ponudil 10% nehala plačevati in je bilo odkrito dolžne vsote, ki jo plača v 18 me- tihotapljenje s špiritom, je Farkaš
secih. 20 upnikov s terjatvami v višini 9,031.000 din je ta predlog sprejelo. Proti pa je bilo 10 upnikov s terjatvami v višini
2.078.00 dinarjev. Na zbor upnikov pa ni prišlo 6 upnikov, ki so imeli terjatev za 515.000 din. Beograjsko trgovinsko sodišče je potrdilo predlog o prisilni poravnavi, ker je bila dosežena kvota in ker je bilo tudi zadostno število glasov za poravnavo. Tako bo dolžnik Farkaš z 1,162.000 zbrisal dolg v višini 11,624.000 din. Nič manj ko 10’5 milijona din bodo morali upniki odpisati, da dobi Bernar Farkaš nazaj svoje trgovsko ime. Tvornico in zemljišče v obsegu
48.000 m2 pa obremenjujejo poleg tega še intabulacije: Hipotekarne banke trgovskega fonda v višini 4*3 milijona, Anglo-Ceškoslovaške banke in Praške kreditne banke za 2'7 milijona din. Davčni dolg znaša 512.000 din, delavcem dol-
pobegnil v Budapešto, kjer mu je vodila žena veliko železarno in kjer ima luksuzno vilo v najbolj elegantnem delu mesta. Iz Buda-pešte se je vrnil pred nekoliko meseci in tedaj .je obležal mesec dni v preiskovalnem zaporu, iz katerega pa je bil izpuščen, ker ni bilo vzrokov, da bi ga držali v zaporu. Sedaj bo Bernar Farkaš nadaljeval s proizvajanjem špirita, ker je njegovi tvornici dodeljeno 40 vagonov na leto.
Tako piše resni in ugledni beograjski »Privredni Pregled«. Ce je vse to res, potem se pač ne more nihče čuditi, če vstaja med narodom vedno večja nejevolja proti tujcem. Samo čudimo se, da ti tujci sami ne izprevidijo, da tudi angelska potrpežljivost našega naroda ne more prenesti prav vsega. Ali kako bo takrat, ko bo te potrpežljivosti konec! Naj na to tudi sedaij, ko še ni prepozno, malo
v	barva,	plesira	in
Ze v 24 urah
itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere suši. monga in lika domate perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ni. 8. Telefon St. 22-72.
guje Farkaš še 80.000 din, nadalje | pomislijo ti tujci, in naj se že otre-dolguje na redni trošarini 1,300.000 sejo misli, da je nastala Jugosla-din in na trošarinski taksi (zaradi i vi ja samo zato, da oni po mili volji tihotapljenja) 8 milijonov din. Po | razpolagajo z njenimi naravnimi zakonu o prisilni poravnavi in bogastvi in z njenimi dobrinami!
konkurznem postopku se dolžnik oprošča kazni ter je torej dobil
Naj pomislijo vse to, dokler ne bo prepozmo!
Velikanski dobički škode
Na ponedeljkovi bilančni seji Škode so bili objavljeni podatki o naravnost izrednem uspehu podjetja v preteklem letu. Samo fakturirani promet je narastel od 284 na 1074 milijonov Kč. Tako domača ko tudi tuja naročila so silno narasla. Zato je moglo povečati podjetje število delavstva za 4581, uradnikov pa za 600. Izplačane mezde in plače so se povišale od 299 na 380 milijonov Kč.
Kosmati dobiček podjetja je narastel od 88,3 na 154,7 milijona Kč. Državni	davki so	se zaradi
tega dvignili	od 6,1 na 16,05, so-
cialne dajatve pa od 27,7 na 30,2 milijona KČ. Vsi redni in izredni odpisi znašajo 68,7, lani le 43,2 milijona Kč, nove investicije pa so znašale 7,04 milijona, kljub temu se je čisti dobiček podjetja več ko potrojil: od 11,2 na 39,6 milijona Kč. Upravni svet predlaga zato iz- Nj. Vel. kralj Peter II. je dovr-
divirflpnHp	šil z	odličnim	uspehom	tretji	gim
plačilo 49 50	Kč čiste	dividende,	naviW]ri	r„rpri	ter	so	mu	bile	,
lani le 29 Kč.
vrč, Sv. Barbara v Halozah, Leskovec, Krško, Mengeš, Trzin, Šenčur in Preddvor — Uredbo o ustanovitvi občine Bučka — Uredbo o ustroju ministrstva za gozdove in rudnike in podrejenih naprav ter o upravljanju državnih gozdov in državnih rudniških podjetij — Odredbo o izpremembi naziva razdelka gornjeradgonske carinarnice v Trdkovi v Martinje — Potrdila o kakovosti slivove čežane ob izvozu v Poljsko — Naredbo o izpremembi naredbe o izpremembi lovopusta in o zaščiti redke divjačine — Razglas o občinskih volitvah v obč. Šmarjeta in Bela cerkev — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Doma in po svetu
v Sloveniji 96.584 75.033 77.375 77.412 83.371
1930	622.211
1932	507.211
1934	535.152
1935	551.081
1936	598.363
V vsej	državi bo število zavaro-
vanega delavstva skoraj doseglo stanje v letu 1930, dočim smo v Sloveniji še precej daleč od tega Zaposlenost delavstva v Sloveniji zaostaja za ono v 1. 1930. še vedno za 13'7%. Tudi iz teh številk je torej ponovno razvidno, da so trditve »Narodnega blagostanja«, češ da se ije gospodarski položaj v Sloveniji najbolj popravil, brez najmanjše podlage.
Po statistiki SUZOR-a je naraslo število zavarovancev v primeri s prejšnjim letom najbolj v okrožnih uradih v Dubrovniku (za 21*3%), v Nišu (za 22*2%), in v Skoplju (za 20*9%), dočim je naraslo v Ljubljani samo za 7*7%.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v vsej državi 21*35 din, to je za 0*22 din manj ko v aprilu 1935. Skupni zavarovani zaslužek zavarovancev pa se je zaradj večjega števila zavarovancev dvignil od 297*1 na 319*3 milijona din,
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 24. junija objavlja med drugim: Uredbe o pregrupacijah občin: Kropa, Zagradec, Žužemberk, Cankova, Strukovci, Tišina, Bodonci, Kupšinci, Leskovec, Za-
Vreče
vseh velikosti prodaja In kupuje
ALOJZ GREBENC
LJUBLJANA. Praiakova
trgovina i vrečami
ul. 2
Mednarodni kongres za radiofo-nijo bo od 22. junija do 1. julija v Losanni. Kot zastopnik jugoslovanskih radijskih oddajnih postaj se udeleži kongresa upokojeni armijski general Kalafatovič.
Načrt o kmetijskih zbornicah je posebna komisija pri kmetijskem ministrstvu izdelala ter bo sedaj predložen načrt vsem večjim kmetijskim organizacijam v izjavo.
Predsednik italijanskega senata Federzoni se je na potovanju v Grčijo ustavil v Splitu, kjer mu je tamošnja italijanska kolonija priredila seveda takoj svečan sprejem.
Prometno ministrstvo je tudi letos dovolilo polovično vožnjo za obiralce hmelja.
18 posebnih vlakov bo organizirala subotiška železniška direkcija za udeležence sokolskega zleta v Subotici.
Na zahtevo naše vlade se bo zgradila v Boru tvornica elektro-litičnega bakra in tvornica za žvepleno kislino.
Zveza jugoslovanskih izseljeniških društev se je ustanovila v Parizu pod imenom »Jugoslovanska zajednica v Franciji«.
Sladkorna tvornica v Velikem Bečkereku je imela lani 9-94 milijona din čistega dobička.
Hitler je sprejel nemškega dunajskega poslanika v. Papena, kateri mu je poročal o svojih pogajanjih s Sušnikom, kako bi se uvedel med Nemčijo in Avstrijo »modus vivendi«.
V Gradcu je avstrijska vlada priredila veliko svečanost, na kateri naj bi se delala velika propaganda za Habsburžane. Namero avstrijske vlade pa so temeljito preprečili hitlerjevci. Ko je namreč po slavnostnem govoru zaigrala godba staro avstrijsko himno, so hitlerjevci zapeli nemško himno: »Deutschland, Deutschland liber alles!« Iz nekega dobro skritega zvočnika pa je začela doneti hitlerjevska himna »Horst Wessel-Lied«. Od vseh strani so začeli ljudje klicati »Heil Hitler!« in celo hajmverovci so se pridružili ovacijam Hitlerju. Policija je imela polne roke posla, da je končno demonstrante vendarle razgnala. Zvočnik pa je odkrila šele pozno proti večeru.
Belgijskemu parlamentu bo predložen zakonski načrt o uvedbi 40 urnega tednika.
Na Bolgarskem so začeli stavkati šoferji. Skupno stavka okoli 8000 šoferjev. Ves avtomobilski in avtobusni promet v Sofiji je ustavljen.
Stavka v Franciji se še vedno ni končala, temveč se je nasprotno posebno razvila v pomorskih mestih. V Marseilleu, Havreu in še nekaterih mestih so mornarji zasedli ladje. Desničarski krogi za-
nazijski razred ter so mu bile v priznanje njegovega šolskega uspeha podeljene kot marljivemu dijaku izbrane knjige.
Knez r.aWiAgtnik Pavle se je s J htevajo od vlade, da energično na-
svojo rodbino odpeljal na Bled. | stopi proti temu postopanju mor-Minister Behmen, ki je bival trijnarjev
tedne v Turčiji, kjer je bil sprejet nad vse gostoljubno, se je vrnil v Jugoslavijo.
Na skupščini pristašev dr. Mačka v Makuševcu pri Zagrebu je doktor Scholl vehementno napadel komuniste, ki da škodujejo interesom hrvaškega naroda. Sploh se opaža, da stalno narašča nasprotje med radičeve! in komunisti.
Na delavski skupščini v Varaždinu je prišlo do pretepa med radičeve! in komunisti.
Zagrebški nadškof dr. Bauer je bil zopet operiran. Po operaciji se je njegovo stanje nekoliko popravilo.
Dobave - licitacije
Razpisana je redna avtobusna zveza Ptuj—Haloze. Prošnje za potrebno obrtno dovoljenje je vložiti do 15. julija.
Krajevni šolski odbor v Žalcu razpisuje za oddajo gradbenih del za prezidavo narodne šole v Žalcu I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 1. julija ob 11. uri dopoldne v sobi krajevnega šolskega odbora v Žalcu; brez gradbenega materiala, ki ga dobavi občina sama, znaša vsota odobrenega proračuna 399.966 din.
Mestna elektrarna ljubljanska potrebuje: 3 trofazne transformatorje in 3 oljna stikala. Potrebna pojasnila daje ravnateljstvo elektrarne v Ljubljani, Krekov trg 10. Ponudbe je poslati v zaprtem ovoju do 18. julija.
Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 26. junija ponudbe za dobavo elektromotorjev; do 30. junija za dobavo prednih signalov, 135.000 kg negašenega apna, 3 kompletnih vlačnih zapornic, stojalnih vijakov in priiožnih ploščic; saobračajno-komercialno odelenje pa do dne 30. junija ponudbe za dobavo 300 kilogramov carinske vrvice z žično blogo.
Dne 26. junija bo v Intendantu-ri štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo 13.100 kg kisa za potrebe vrbaske in osiješke divizijske oblasti.
Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 30. junija ponudbe za dobavo 9000 azbestnih plošč.
Komanda mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 30. junija ponudbe za dobavo raznega železnega materiala; do 4. julija za dobavo raznih barv in ostalega ličarskega materiala; do 8. julija za dobavo večje množine raznega jekla; do 28. julija za dobavo 25 ton motornega bencina in 25 ton bencola; do 30. julija za dobavo agregatov.
Strojni oddelek direkcije drž. žel. v Ljubljani sprejema do 1. julija ponudbo za popravilo kožuhov.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju
sprejema do 2. julija ponudbe za dobavo jekla za ventile; do 9. julija za dobavo kompletne naprave za pripravljanje ledu.
Komanda pomorske flotilje v Šibeniku sprejema do 5. julija ponudbe za dobavo krogličnih ležajev.
Licitacije:
Dne 24. junija bo pri Komandi 30. pešadijskega polka v Celju ofertna licitacija za dobavo potrebne dnevne količine alkoholnega kvasa.
Dne 6. julija bo pri gen. direkciji državnih železnic v Beogradu ofertna licitacija za dobavo blazinic in stenja za mazalico osovin.
Dne 8. julija bo v štabu 1. vele-cipedskega bataljona v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo rezervnih delov za kolesa.
Dne 8. jul. bo pri štabu granične trupe v Skoplju ofertna licitacija za dobavo 60 kompletnih strelovodov.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Radio Ljubljana
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in trgovskim znancem, da je gospod
Jernej Globočnik
zasebnik, bivli trgovski zastopnik
dne 24. junija po kratkem trpljenju preminul.
Pogreb se vrši v petek dne 26. junija ob 14.30 iz Leonišča.
Prosimo tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 25. junija 1936.
Žalujole rodbine Franke in ostalo sorodstvo
Brci poaebnega obvestila
Švicarska vlada je sporočila ne-gušu, da bi bil v Švici neljub gost, dokler ni rešen v Ženevi italijan-sko-etiopski konflikt. Tudi najbolj demokratične države, kakor sebe hvali Švica, nimajo baš posebno visokih pojmov o gostoljubju.
Odkritja nemškega mornariške- Petek, dne 26. junija. 12.00: Naga spomenika v Laboe so se ude- ša pesem, naša glasba (plošče) — ležile tudi delegacije bivše avstro- 12.45: Vreme, poročila — 13.00: ogrske, bolgarske in turške vojne čas, obvestila—13.15: Koncert or-mornarice.	I kestralnih simfonij (Radijski orke-
Ustavni odsek nizozemskega par- ster) — 14.00: Vreme, borza — lamenta je izdelal načrt nove usta- 19.00: čas, vreme, poročila—19.30: ve. Načrt določa med drugim: Ti- Nac. ura: Jugoslovani na medna-skovna svoboda se nekoliko omeji rodnem kongresu za glasbeno vz-in more vlada začasno ustaviti li- gojo v Pragi v aprilu 1936 (Emil ste, ki so se pregrešili proti javne- j Adamič) — 19.50: Lalo: Namouna, mu redu. Civilna lista kraljeve rod- j orkestralna suita (plošče) — 20.10: bine se zniža od 1-2 na 10 milijo-j ženska ura: Obisk v dunajski umo-na goldinarjev. Plače poslancev se bolnici (ga. Hočevar-Megličeva) — znižajo od 5 na 4 tisoč goldinar- 20.30: Klavirski večer originalnih jev na leto. Imuniteta poslancev: štiriročnih skladb gojencev prof. se omeji.	Toneta Ravnika — 21.30: Verdijevi
Nemški zrakoplov »Hindenburg«; zvoki (Radijski orkester) — 22.00: je potolkel svoj lastni rekord ter čas, vreme, poročila — 22.15: Ra-preletel severni Atlantik v 59 urah. 'dijski orkester — 22.30: Angleške
Italijanski motorni čoln, ki je bil
prijet od naših oblasti v Šibeniku zaradi nedovoljenega lova rib ter kaznovan na globo, je nenadoma pobegnil, ne da bi plačal globe. V zgodovini pomorstva je to skoraj
plošče.
Sobota, dne 27. junija. 11.00: Vidovdanska proslava (II. drž. deška meščanska šola)—12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče —
edinstven primer, da krši na tak 14.00: Vreme — 18.00: Radijski or-
način tuj parnik pristaniške pred pise.
Strašna železniška nesreča se je pripetila v Španiji. V nekem predoru v bližini mesta Ponferada sta trčila osebni in tovorni vlak. Dose-daj so našli pod razvalinami razbitih vagonov 20 mrtvih in okrog 60 ranjenih potnikov, število smrt-
kester — 18.40: Pogovor s poslušalci—19.00: čas, vreme, poročila
— 19.30 Nac. ura — 19.50: Plošče
— Zunanji politični pregled (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Kvintet »Hmtadra« igra domače napeve — 21.00: Prenos iz Subotice: Otvoritev sokolskega zleta v odmoru: čas, vreme, poročila, spored. — Po kon-
nih žrtev pa bo najbrže še precej .ganem ■ prenosu reproduciran kon-naraslo.	I	cert	plesne	glasbe.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d..
njen predstavnik O. Mlhalck. vsi v Ljubljani.