Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli '13/11., Tel. 36-491 — Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11 - Poštni predal (casella post.) Trst 431. — Pošt. ček. račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini LIST Posamezna št. Ur 25,— NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po d ogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 33 TRST, ČETRTEK 6. JANUARJA 1955, GORICA LET. IV PO ODOBRITVI PARIŠKIH SPORAZUMOV Ali more vzhod živeti v miru z zapadom? Kaj prinaša 1. 1955? - Moralni zakon - temelj resničnega miru Konec leta 1954 in pričetek 1955 sla v znamenju povečane napetosti med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. Vzrok je Za-padna Nemčija, katero nameravajo sprejeti v zahodno politično in vojaško skupnost ter jo zopet oborožiti. Ta sklep do danes niso še izvršili, ker ga vsi zapadni parlamenti niso še odobrili. Zadnji, ki so pred novim letom sklep potrdili, so bili Francozi, a še lo ni šlo zlahka. Mendes-France je moral napeti vse sile in v borbi založiti do kraja izredne sposobnosti svojega duha, da je zmagal. Zanj je glasovalo 287, proti 260 poslancev. Večina 27 glasov ni velika, a v danem položaju mora bili Mendes-France tudi z njo zadovoljen. Francoskemu ljudstvu gre namreč težko- v glavo, da bi ono samo pomagalo oborožiti nemško sosede. V 70 lelili so nemške armade Irikral vdrle v Francijo. Bismarck je leta 1870 zasedel Pariz in narekoval Franciji v Versaillesu mirovne pogoje. Viljem II. je 1. 191-1- spet preplavil s- svojimi vojskami francosko zemljo. Hitlerjev napad na Francijo v drugi svetovni vojni je še v živem spominu francoskega ljudstva. Nemci so spet zasedli Pariz in postali neomejeni gospodarji dežele. Strah pred oboroženimi silami Nemčije je zlezel Francozom globoko v kosti. Ta strah je skozi desetletja dajal pečat zunanji politiki Francije. Navadnemu francoskemu človeku je zato težko raztolmačiti, zakaj je treba Nemcem dovoliti, da sedaj zopet pridejo do- svoje armade. Bolj razumljiva in pametna se mu mora zdeti zahteva Sovjetske Rusije, naj ostane Nemčija stalno razorožena. Spremeni naj se v nevtralno državo, v nekako veliko Švico;. Edino tako je mogoče preprečiti obnovo nemškega militarizma, ki je prinesel že toliko gorja sosedom, Evropi in vsemu človeštvu. MALENKOV IN VOROŠILOV GROZITA Ce naj bi o oborožitvi Nemčije imelo odločiti ljudsko glasovanje, bi bil Mend-es-Fran-ce ostal v manjšini. To ljudsko razpoloženje so komunisti dobro poznali in politično- izkoristili. V vseli krajinah Francije so zbirali podpise zoper pristop Nemčije v Zapadnoevropsko zvezo ter pošiljali nešteta odposlanstva protestirat v Pariz. Množice so cele dneve oblegale dohode k parlamentu in Mendes-France je moral držati v bližini celo oklepne oddelke vojaštva, da bi zadušili morebitne nemire. Krvavih nemirov k sreči ni bilo, le poslanci bi se bili po glasovanju skoraj stepli. Tako je Mendes-France zmagal, a dokončno veljavnega uspeha vendar ni še dosegel, ker mora pariške sporazume sedaj odobriti še francoski senat. Neprijetna presenečenja so še vedno mogoča. , Sovjetska -diplomacija skuša to dobo negotovosti izkoristiti, upajoč, da se ji bo kljub vsemu posrečilo preprečiti v poslednjem trenutku oborožitev Nemčije. Malenkov je na Novo leto priobčil v Ameriki razgovor, v katerem se zavzema za prijateljsko sodelovanje z Združenimi državami, a dodaja bistven pogoj: nemški militarizem se za nobeno ceno ne sme obnoviti. Za Malenkovom se je oglasil državni poglavar Sovjetske Rusije maršal' Vo-rošilov. V primeru zopetne oborožitve Nemčije — je rekel — Sovjetska Rusija in njeni zavezniki ne bodo sami, kajti na njihovo stran bo stopila Kitajska z vso svojo vo-jaško silo. Ustanovila bi se torej, kakor je bilo 2. decembra v Moskvi že sklenjeno, mogočna vojaška zveza, ki bi obsegala dežele od Prage do Pekinga, ®d osrčja srednje Evrope do Tihega oceana v daljni Aziji. To bi bilo naj-silnejše vojaško zavezništvo, kar jih pozna svetovna zgodovina. KJE JE VZROK MEDNARODNE NAPETOSTI? Zahodne države so kljub -tem grožnjam čvrsto odločene sprejeti Nemčijo v Zapad-noevropsko zvezo in jo oborožiti. Zakaj? Ker menijo, da je to neobhodno potrebno za njihovo varnost. Edino če bo za-pad močan in enoten, ga bo Sovjetska zveza upoštevala in se z njim na pameten način sporazumela. Pred šibkostjo — je rekel te dni avstrijski kancler Raab — komunisti nimajo spoštovanja. Vzrok sedanji mednarodni krizi je po mišljenju italijanskega zunanjega ministra Martina v tem, da so se po končani vojni zahodni zavezniki razorožili, Sovjetska zveza pa obdržala in izpopolnila svoje vojaške sile. Z njihovo pomočjo si je podvrgla Poljsko, Češkoslovaško, vzhodno Nemčijo, Ogrsko, Romunijo in Bolgarijo- ter postala tako gospodarica vzhodne Evrope in velikega dela Balkana. Zavoljo svoje vojaške premoči je jzvojevala velike uspehe tudi v Aziji. Moskva ■—• pravijo zahodnjaki — trdi, da smo mi tisti, ki pripravljamo novo vojno zoper Sovjetsko zvezo, toda številke govore drugače. Ob koncu 1. 1952, ko je bila Atlantska zveza že v polnem razmahu, je Moskva z zavezniki bila še zmerom v veliki vojaški premoči nad zapadom. Rusi so imeli 120 divizij pehote, 55 oklopnih divizij, ki so jih deloma lahko prevažali tudi z letali, 20 tisoč bombnikov in lovcev, 10 križark in 800 podmornic. Ra>en tega jim je bilo na voljo 60 poljskih, čeških, romunskih, ogrskih in bolgarskih ter povrhu 58 kitajskih divizij. Moskva je imela -torej na razpolago silno vojsko 295 di> bij, Atlantska zveza pa tedaj le 25 in do kiaja 1954 bi jih bila morala o-premiti in :zvežbati še 25. Bojnih let.il jt imel zapad tedaj le 4000. In četudi bo Nemčija sedaj stopila v Zapadnoevropsko zvezo-, se bo vojaška moč zahodnjakov pomnožila samo za i2 nemških divizij. Še vedno bo Moskva vojaško- visoko nadkriljevala ves ostali svet! In preden se Nemčija more oborožiti, bo minil® najmanj poldrugo leto. Zgraditi mora nova letališča in nove vojašnice in priučiti moštvo modernemu orožju. Kako more Moskva spričo tega trditi, da jo zapad vojaško ogroža? POGLEDI V NOVO LETO Oborožitev Nemčije jo nujno potrebna, da se vsaj nekoliko izravnajo ogromne neenakosti v vojaški moči zahoda in komunističnega vzhoda. Sicer bo- Rusija s svojo vojaško močjo toliko časa prisiljevala zapadni svet na popuščanja, dokler ne postane mednarodni položaj zares neznosen in nova vojna neizbežna. Razume se, da je Moskva za take razloge gluha. V novi nemški vojski vidi le veliko nevarnost in zoper njo grozi organizirati vse komunistične države na svetu od reke Labe do Tihega oceana. Kaj bo iz tega nastalo? Ali grozi človeštvu nova, še slrašnejša vojna, kot je bila zadnja ? Mi v to ne verjamemo. Nove vojne ne žele niti na zapa-db niti v Sovjetski zvezi, ker so zavedajo, da s® ljudske množice neizprosno sovražne zopetnemu prelivanju krvi. Stalinovi nasledniki imajo vrhu tega vse polno drugih skrbi: preurediti hočejo gospodar- sko in politično življenje svoje ogromne države in utrdili položaj nove vladavine v ljudstvu. Na to meri vsa njihova dosedanja politika. Zato je bilo leto 1954 doba splošnega mednarodnega pomirjenja. Moskva je izboljšala svoje razmerje do velikega števila držav v svetu in znatno pripomogla, da so prenehali krvavi boji v Indoldni. Šele s premirjem med Ho Ši Minhom in Francijo je pravzaprav nehala na zemlji vojna. Nove sovjetske politike tudi oborožitev Nemčije ne more zaustaviti, kajti mednarodno pOmirjenje je v stvarnem in nujnem interesu Sovjetske zveze. Ist® potrebo po mini čutijo tudi na zapa-du. Velika Britanija se je 1. 1954 pobotala z Egiptom ter mu prepustila Sueški prekop CNadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA EISENHOWERJEVE TEŽAVE Na svete tri kralje se je sestala ameriška Narodna skupščina (Kongres), sestoječa iz; poslanske zbornice in senata. Značilno je, da ima sedaj v obeh demokratska opozicija večino. ; Kako naj vlada Eisenhovver, če je njegova republikanska stranka povsod v manjšini? V zunanji politiki ne bo imel težav, ker se tu obe stranki v bistvu strinjata. Ena in druga hoče oborožiti Nemčijo ter začeti zatem pogajanja s Sovjetsko zvezo. Obe menita, da se je vojna nevarnost oddaljila ter bo treba v bodoče tekmovati s komunisti predvsem na gospodarskem področju. Zato naj Amerika širokopotezno podpre in tako pridobi zase zaostale narode v Aziji in šibkejše dežele v Evropi. Prave težave bo imel Eisenhovver samo v notranji politiki, kjer se bo> v nekaterih vpra šanjih lahko celo bolj zanesel na opozicijo kot na repiiblikance. To velja zlasti za zakonodajo v korist delavstva. Povišati hoče n. pr. minimalne delavske plače od 75 na 90 centov na uro, to je od približno 470 na 560 lir. Za take in podobne predloge bodo demokrati zmerom glasovali. KAJ JE Z DJILASOM IN DEDIJEROM? Po napadih na jugoslovansko vlado-, ki sta jih objavila v inozemskem tisku, ju je zaslišal preiskovalni sodnik. Proti njima so uvedli postopek, n oba sta na svobodi in Dji-las je rekel, da je bil sodnik z njim zelo prijazen. Angleški iti ameriški novinarji v Indiji so bili zelo radovedni, kaj misli o celi stvari Tito. Zato so se na vse načine trudili, da bi dob
  • bodo oblastva uvidela, da gre za splošno zahteva in potrebo naše vasi ter tega dela dolinske občine. Prebivalci Boršta namreč vsak dan bolj občutimo potrebo po javni telefonski govorilnici. Telefon je danes sredstvo, ki ga zahteva sodobno življenje. Mnogi ga nujno potrebujejo, da brez zgube dragocenega časa o-pravijo svoje posle. Saj si v današnjih raz-merah človek ne more skoraj privoščiti, da za čisto navaden razgovor zgubi n. pr. pol dneva. Nekoč smo si lahko marsikaj privoščili, tudi enodnevni izlet v Trst in celo peš. Danes bi skoraj rekli, da nam čas ne dopušča niti hitre vožnje v mesto in nazaj. Veli ko opravkov bi zato lahko uredili po telefo-nu. Kako je ta naprava koristna, vidimo, ko moramo poklicati zdravnika ali živinozdrav-nika. Ce bi imeli v vasi telefon, bi z dvajsetimi lirami in mnogo hitreje kakor danes i-meli zdravnika v vasi. Priporočamo zato našim občinskim svetovalcem, naj to vprašanje temeljito' pretresejo in naredijo vse, kar je v njihovi moči, da dobi Boršt svojo telefonsko govorilnico. ŠTIVAN V ponedeljek, 3. januarja, smo spremili k večnemu počitku 79-letno Jožefo Peric. Pokojnica je bila še do nedavnega čila in zdrava ter je pridno gospodinjila možu in sinu. Pred kratkim si je zlomila nogo v kolku, zadnje dni pa jo je napadla še pljučnica. Ker je bila že v letih, ni mogla premagati bolezni. Umrla je lepo spravljena z Bogom v nedeljo zjutraj. Pokojna je bila iz Valentine-kove družine v Devinu in je s tihim in požrtvovalnim delom mnogo pripomogla, da sta si skupno z možem zgradila lepo hišo in kupila majhno posestvo. Tako sta se osvobodila graščine in postala neodvisna. Težko prizadetemu soprogu, sinu in hčeram izrekamo iskreno sožalje! Pokojnica naj počiva v miru! Mnogo so do sedaj že govorili o javni razsvetljavi v naši vasi. Ugotoviti moramo, da spada električna luč pri naš pod upravo A-cegata, ker je tu vodovod. Prepričani pa smo, da bi bilo mnogo bolje, če bi to opravljala Selveg kakor drugod v občini. Naša lepa cerkev n. pr. je najbrž edina na Tržaškem, ki nima električne luči. Pribijemo naj, da bi jo lahko že od vsega početka imela, če bi v tistih časih vladale drugačne razmere. Tedanji »podesta« je namreč dejal župniku, da bo dal napeljati luč, če bo iz cerkve izginil slovenski jezik. Jasno je, da je župnik ta nesramni predlog odbil. Danes lahko odkrijemo zgodovinsko ozadje, ki ne dela časti prejšnjim vsiljenim upraviteljem občine. Že zaradi tega bi morali današnji upravniki napeljati prepotrebno luč v cerkev in tako popraviti veliko krivico, ki je bila storjena ljudstvu. Kakor čujemo, bodo v najkrajšem času začeli z deli v notranjosti cerkve. Potem bo nastalo vprašanje, kdo naj plača stroške '.a pri- ključitev h glavnemu vodu. Mnenja smo, da ui morala kriti stroške Acegat, saj izkorišča našo vodo iz Timava in ima od tega mastne dohodke. Ravno tako bi morala ustanova poskrbeti za boljšo javno razsvetljavo v vas-i. NABREŽINA V novi šoli so v sredo razdelili revnim o-trokom 100 zavojev, ki jih je za letošnji božič daroval predsednik italijanske republike. Seznam obdarovancev so sestavila šolska oblastva po lastni uvidevnosti. Slovesni izročit- vi so prisostvovali mnogi oblastniki in lepo število staršev. ŠEMPOLAJ Božične praznike smo spravili h kraju. )■ meli smo kot drugje po naši okolici lepo sončno vreme. Pevci našega cerkvenega zbora so se tudi za te božične slovesnosti kar lepo odrezali. Čas pa bi že bil, da bi slišali v cerkvi kaj novega. Saj ni prav, da se poje že trinajst let ena in ista maša. Glede drugih pesmi naj še bo, naj le ostanejo. Saj stare božične pesmi so večno lepe. Potrebno bi bilo, da bi ljudje raje hodili k vajam lepega petja. Samo malo dobre volje je treba. Pristopilo bi lahko tudi kaj novih pevcev. Saj dobrih grl v Šempolaju in okolici ne manjka! Zlasti to priporočamo mladim fantom. Naučili bi se malo not, zraven še kako pesmico in tako vzljubili lepo slovensko glasbo. Po dolgem pričakovanju smo te dni zvedeli, da bodo v ponedeljek, 10. t. m., slovesno otvorili v naši vasi otroški vrtec. Ko je bilo zgrajeno novo šolsko poslopje, je občinska uprava poskrbela, da so staro preuredili tako, da lahko služi vzgoji in negi naših najmlajših. S tem se je uresničila želja mater iz bivše šempolajslce občine, ki niso prav rade pošiljale svojih otročičev v oddaljene Mavhinje, čeprav je občina skrbela za prevoz in potrebno spremstvo. Kakor slišimo, bo novi otroški vrtec obiskovalo 24 otrok. Upamo, da bo ustanova skrbela za telesno in duševno rast otrok in dobro vodila prve korake naše mladine. Prav tako nas veseli novica, da bodo v kratkem postavili v vasi javno telefonsko govorilnico. Telefon mislijo vpeljati baje tudi v Mavhinjah in Vižovljah. ZGONIK Znano je, da se precejšen del naših Občinarjev ukvarja s kmetijstvom. Ker smo resnicoljubni in pravični do vseh, radi priznamo, da so si naši kmetje v povojni dobi znatno opomogli. Da je to resnica, pričajo nova kmečka poslopja, vzorni hlevi, kleti in svinjaki, ki so nastali v teh letih. Mnogo zasluge ima pri tein kmetijsko nad-zorništvo, predvsem pa prejšnja oblastva, ki so kmete gmotno podprla. Ce nočemo, da bodo sedaj naši sicer novi hlevi in nove kleti ostali prazni, moramo poskrbeti, da se naredi korak naprej tudi v načinu obdelovanja zemlje, spreminjanju kultur, v izbiri dobrega in zemlji primernega semena, skratka v vsem, kar nam omogoči čim večje izkoriščanje zemlje. Kak3 naj to dosežemo ? Treba je prav gotovo mnogo strokovnega znanja, ki si ga kmet ne more-pridol>iti samo z vsakdanjim delom ali od starejših kmetov. Saj ga li morda sami nimaio. Mnenja smo, da so za odrasle potrebni? strokovna predavanja, še bolj nujni pa je pravočasno poskrbeti za kmečki naraščaj. Kmečkim sinovom je potrebna kmetijska šola. Do nedavnega smo na Tržaškem imeli kmetijski tečaj v Plavjah, a je danes odpadel. Kje in kako šolo ustanoviti ni naša naloga, čeprav bi Zgoničani radi videli, da ni bila v Zgoniku ali kje v bližini. Prepričani smo, da bi ustanovitev te vrste šole naletela na splošno odobravanje vseh kmetov na Tržaškem in bi zanjo imeli tudi dovolj učencev. REPENTABOR V zadnji številki smo priobčili dopis o seji repentuborskega občinskega sveta. Tik pred zaključkom lista smo prejeli nov dopis, v katerem pisec trdi, da je bilo naše poročilo netočno in iz trte izvito. Popravek prav tudi priobčujemo, ker želimo, da ostane naš list na razpolago svobodni diskusiji. Prosimo, du tudi o ostalih dopisih ljudje povejo svoje mnenje. Morebitne netočnosti ali krivice bomo vselej prav radi in takoj popravili, kar je edino pošteno. Kakor smo tudi iz uradnih virov zvedeli, je novi dopis v skladu z resnico ter ga zato tem raje ol>javljamo. (Uredništvo) »Novi list je zadnjič napisal, da bo znašal primanjkljaj naše občine v letu 1955 nekaj nad 33 milijonov. Kdor je seji prisostvoval, je pa lahko slišal, da to ne odgovarja resnici. V prihodnjem letu predvidevamo samo 2,490.000 lir pravega primanjkljaja, kajti taka je dejanska razlika med rednimi stroški in rednimi dohodki. Ostali milijoni spadajo med izredne stroške, ki jih vlada lahko o-dobri ali pa tudi ne. Zato je bil opomin naši občinski upravi popolnoma neutemeljen. Dopisnik najbrž ni delal razlike med rednimi in izrednimi stroški ali dohodki ter vse spravil v en koš. Jasno je, da je stvar zato popolnoma napačno tolmačil naši javnosti. Občinski upravi ne more zato nihče nič o-čitati«. Mi bi se A ti ft't(tčititiO? i Glasbena Matica v Trstu priredi v soboto, 8. januarja v Avditoriju VEČER JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI Sodelujejo: Pevski kvintet Lisinski (Radio Zagreb), Gorenjski kvartet (Ljubljana) ter solisti Da-na Filiplič, Andjelka Neiii, Frane Koren ter Božidar Ivaniševič. Na sporedu so slovenske, slavonske, dalmatinske makedonske, medjimurske in bosanske pesmi. Vabila so na razpolago v ul. Roma 15-11 v petek od 11. do 13. in od 16. do 19. ure ter v soboto od 11. do 13. in od 16. do 21. ure. Vabila se dobe tudi v Barkovljah v drogeriji Sajmer, pri sv. Ivanu v trafiki Prosen in na Opčinah v pekarni Cok. »SLOVENSKI BOZICv. Spevoigro Matije Tomca »Slovenski božiču bodo prikazali v nedeljo, dne 9. t. m., in ne na praznik sv. treh kraljev, ker za ta dan ni bilo mogoče dobiti Avditorija. Začetek ob 17. uri. Igro režira Stana Oficija, dirigent Josip Brkoje-vič. Nastopajo solisti in preko 60 pevcev v zboru. Slovenci iz Trsta in okolice lepo vabljeni! iz SVETI SILVESTER JE POBRATIL SPRTE SOSEDE Na Silvestrovo je goriško prebivalstvo o-kusilo prisrčnost odnosov, ki bodo med so-> bednima narodoma morda v kratkem zavladali, če bo na eni in drugi strani »v glavi in udih« dobra volja in zdrava pamet. Ob šesti in pol zvečer so se podali italijanski obmejni stražniki in cariniki na jugoslovansko stran, da se udeležijo zakuske, ki so jim jo priredili jugoslovanski tovariši. Neki jugoslovanski polkovnik je v novoletni napitnici izrekel pomembne besede: »Bolje jc živeti v miru in prijateljstvu kot v prepiru«. Ob pol devetih pa so se jugoslovanski obmejni stražniki in cariniki udeležili zakuske na italijanski strani, v gostilni pri Rdeči hiši pri svojih italijanskih tovariših. Pri obeli zakuskah je zavladalo iskreno in veselo razpoloženje. Na bloku se je iz velike radovednosti zbralo obilno meščanov iz stare in nove Gorice; kdor je imel potni list pri sebi, 6epravcbrcz vizuma, je lahko preživel Silvestrov večer do polnoči v Solkanu ali v Šempetru. Človek-vojak dveh svetovnih vojn se jei nebote spomnil na nepozabne doživljaje na svete in Silvestrove večere ter na pobratim-' sivo, ki je prešinilo tedaj borce na raznih sovražnih frontah. Nič ni bolj vzvišeno na svatu in v življenju kot trenutki, ko zmaga v ljudskem srcu posvečena dobrota in plemenita človečnost. Ob tej veličini zbledi vsa politika kot majhna in brezpomembna zadeva. NOVO AVTOBUSNO PODJETJE Goriški občinski svet je na eni izmed zadnjih sej kar iznenada sklenil odpovedali Ribi j evemu podjetju pogodbo za oskrbo avtobusnega prometa v mestu. Meščanstvo se je nemalo začudilo nad tem ravnanjem občinskih očetov, saj je Ribijevo podjetje opravljalo vestno svojo službo 30 let, to je od trenutka, ko je prenehal vozili goriški tramvaj. Premnogi meščani so bili mnenja, da sc se občinski svetovalci prenaglili ter morda ce- lo urezali na škodo njihovih žepov. To se Inv pa nokazalo morda šele v prihodnosti. Proti ukinitvi pogodbe z Ribijem je bil le slovenski občinski svetovalec Bratuž. Avtobusni promet pa je prevzelo na dani novega leta tržaško podjetje Astra, ki vozi v Go-rici pod imenom ATA. Novi podjetnik je sprejel v službo vse Ribijeve uslužbence. Prav tako so zaenkrat ostale v veljavi 'tare prevozne cene. Vendar se vsi boje, da bodo prav kmalu povišane. Ce se to zgodi, se boi celo mrtvomirna Gorica razburkala kot vihar. Potniki so se prvi dan izvrstno počutili v lepih in novih vozovih, ki jih je prevoznik uvedel, a zaenkrat le na progi št. 1, od postaje do postaje. PODGORA Ko smo zvedeli za sklepe zadnje seje go-riškega mestnega sveta in pregledali dolgi seznam novih gTadbenih del, ki jih misli občina izvršili v novem letu, smo se kar zgrabili za lase od razočaranja, da se ni nihče spomnil na zgradnjo tolikokrat obljubljene soško brvi iz Gorice do naše predilnice. Saj so nam že večkrat obljubili, da bo ta »mostiček« postavljen v najkrajšem času. ?e leta čakamo nanj. Rečeno je bilo tudi, da je že določenih 15 milijonov lir. Sedaj pa že skoro eno leto molk! Za Podgoro in tudi za goriške meščane pomeni trajno zavlačevanje le zadeve ogromno škodo. Ali naj jo še dolgi* trpimo, morda le v korist avtobusnega podjetja? Skrajni čas je, da se ta »mostiček« zgradi. To je nujno potrebno tudi zaradi zdravja Podg‘o,rcev in goriških meščanov’ sploh. Sprehod čez Sočo razveseli in pomiril srce in živce, zlasti v lepih jutrih in nočeh, pa tudi socialna pravičnost to zgradnjo zahteva in vedno piškavi žepi delavstva. IZ ŠTEVER JANA Kakor običajno, so nam na Novo leto s prižnice oznanili, kako je bilo z našim prebivalstvom v preteklem letu. Številke so nas hudo zaskrbele. Rojstev je bilo lani 14, prav Ioliko pa tudi smrti, poroki pa sta bili dve. Če pomislimo, da smo imeli nekoč tudi do 140 krstov na leto in lepo število porok, bomo še huje občutili veliko nazadovanje. Pri nas se je v zadnjih letih razpasla kaj čudna nav.-ida, da se dekleta možij> preroda s prišleivi iz tujih vasi in da si tudi fantje iščejo neveste v tujini, domače pa zanemarjajo. S leverjan postaja tako vs.ir>.<> bolj nešteverjanski. Vedno več je fantov, ki se kar potuhnili in čakali boljših časov. Pa kmalu se je zanje obrnilo* na bolje. Napoleon je cesarja porazil pred Dunajem. Dne 14. oktobra 1809 so podpisali mir v cesarskem gradu Schonbrunnu. Topovi so za nekaj let utihnili. Francoski pristaši, posebno framasoni in judje, so se brž postavljali s francoskimi kokardami. Avstrijakanti so* se pa poskrili. NAPOLEON REČE: »ILIRIJA VSTAN’!” V šenbrunskem miru je bila posebna točka, da se vse slovenske in večina hrvaških dežel združi v posebno politično enoto Ilirijo z lastnim guvernerjem. Posebni proglas v nemščini in takratni slovenščini se tako bere: Napoleon zesar Franzosov, Kral Italie, varih rajnske svese. Smo sklenili inu sklenemo tako: Blaslika krasija (beljaška kresija), kranjska deshela, estrajska Istria, Strane Reka inu Terst (re-ška in tržaška stran), Primorje, en dejl Ilro-vashkiga inu vsa scmla nam perpushena na desnim kraju Save, Dalmazia inu nje otoki bodo sa naprej imenvane Ilirske Deshele. V nashimu shotoru Versdenz (Sclionn-brunn) 14. dan kosaperska 1809. Napoleon (Nadaljevanje sledi) domovi so prazni. Zato pa tudi nesreč no manjka. Pred kratkim je dijak Lucijan Klemenčič nesrečno butnil v kmečki voz in se zgrudil nezavesten na cesto, lakoj sio ga prepeljali v čedadsko bolnišnico, kjer so mu zdravnik-i ugotovili nevarne poškodbe v trebuhu. Njegovo stanje je resno. Nadebudnemu dijaku želimo, da bi čimprej okreval. Ob tej priliki svetujemo slovenski mladini, da kroti v sebi preveliko strast do motornih koles. Nabavi naj si ga le tisti, ki ga res potrebuje. ŽABNICE Letošnji božič je vremensko sicer lep in suli, a ne odgovarja običajnim. Premalo snega je namreč zapadlo; tako je letos zimski šport popolnoma nemogoč; niti na s>amih Sv. Višarjah ni smuka možna. Zato letošnja zelena zima tudi ni zvabila številnih smučarjev v naše doline. Žabnice so tako ob primerne dohodke. Škoda je še zaradi tega večja, ker bi morale biti v prvih dneh januarja mednarodne skakalne tekme, ki so prejšnja leta pomenile središče vse športne dejavnosti v naših krajih. Pomanjkanje snega v tem času bo imelo tudi zle posledice za naše travnike; trava bo namreč zopet redka. Verjetno je pa tudi, da se zima zavleče tja do maja, tako da pridelki ne bodo mogli ob pravem času dozoreti. Sicer pa še vedno upamo, da kaj kmalu zapade blagonosni pršič, ki bi omogočil lepo smuko in dal našim ljudem priliko zaposlitve. /}i*iif>bltn {/lin* Viliju * iimiit Ihleri il ul inči IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Slovenci Tedenska tribuna je za Novo leto objavila izide povpraševanja o najbolj čitanih pisateljih na Slovenskem. Na vprašanja je odgovorilo 2606 ljudi. Največ se jih je izreklo za Finžgarjeva dela. Očak slovenskih pisateljev je prejel 339 glasov ter s tem visoko nadkrilil vse ostale domače književnike. Ljudje najraje berejo njegov roman Pod svobodnim soncem. Drugi v lestvici je Ivan Tavčar s 180 glasovi. Od njegovih umetnin ljudje najraje čitajo Visoško kroniko: Najstarejši romanopisec Josip Jurčič je tretji domači pisatelj, čigar povesti na Slo^-venskem najraje berejo. Prejel je 121 glasov, od ka- Kulturne vesti Novembra je minilo sto let, odkar so v Ljubljani izšle Pesmi slovenskega pesnika, pisatelja, slovstvenega mentorja in preroditelja Frana Levstika. Njegova pesniška zbirka pomeni nadaljevanje umetniškega izročila našega duhovnega velikana Franceta Prešerna. Levstik je izoblikoval svoja književna dela na podlagi realnega doživljanja svojega življenja in slovenskega občestva. Ameriška filmska družba Michael Todd bo letos začela snemati v Jugoslaviji zunanje prizore umetniškega filma Vojna in mir. Vsebina filmskega dela je povzeta po največjem romanu velikega ruskega pisatelja Leva Tolstoja. V filmu bodo sodelovali tudi oddelki jugoslovanske vojske. Kaže, da bodo zunanji posnetki posneti v Vojvodini. Za snemanje filma Vojna in mir v Jugoslaviji se zavzema tudi neko italijansko podjetje. V italijanskem filmu bodo baje nastopili John Ford, Silvana Mangano in Lollobrigida. Zveza jugoslovanskih skladateljev je lani nagradila pet domačih glasbenikov, med njimi mladega slovenskega skladatelja Janeza Matičiča. Nagrado so mu prinesle njegove Tri skladbe za klavir. Matičič je zelo plodovit umetnik. Med drugim je napisal Appassionato, Tri skladbe, Poeme lyri-que, Capriccio, Deux Poemes, Godalni kvartet v C-duru in Simfonijo. Ob koncu leta so v Ljubljani odprli razstavo »Otroška podoba«. Na njej je razstavljenih kakih 300 otroških risb in slik, med njimi tudi dela tržaških otrok, ki nam prikažujejo otroško domišljijo, realizem in fantastiko. Kasneje bo razstava obiskala razne kraje v Sloveniji. 13. decembra so v prostorih dramskega muzeja newyorške Kolumbijske univerze odprli razstavo jugoslovanske gledališke umetnosti. Nai njej so razstavili fotografije, gledališke lepake, portrete gledaliških delavcev, makete scen nastopov jugoslovanskih gledališč. Na seji upravnega odbora Združenja jugoslovanskih filmskih proizvajalcev so ugotovili, da so jug. filmska podjetja lani uspešno sodelovala pri snemanju tujih filmov v Jugoslaviji. Znani tuji filmski proizvajalci in umetniki se vedno bolj zanimajo . za Jugoslavijo in sodelovanje z njenimi filmskimi podjetji. Odbor je tudi sklenil, da bodo v. bodoče uveljavili ostrejše merilo pri izbiri filmske snoyi, umetniški obdelavi in snemanju koprodukcijskih filmov. L. 1953 je bilo v Sloveniji 38 znanstvenih in strokovnih knjižnic, ki so razpolagale s približno milijon 545 tisoč deli. Največja med njimi je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani s približno 683 tisoč deli. Druga je knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani s kakimi 100 tisoč deli; tretja pa Knjižnica filozofske fakultete z nekaj nad 47 tisoč deli. • Newyorški filmski kritiki so proglasili za lansko najboljše filmsko delo japonski barvni film Peklenska vrata. Takoj za njim sta ocenjena kot najboljša filma Počitnice gospoda Hulota ter Kruh, ljubezen in fantazija. Od angloamerišbih filmov so po njihovi isodbi najboljši Pristaniška fronta, Romeo in Julija, Dekle s podeželja in Carmen Jones. Najboljši lanski filmski igralec nai bi bil Marlon Brando, najboljša igralka Grace Kelly, najboljši režiser pa Elia Kazan, ki je zrežiral ameriški film Pristaniško fronto. najraje Finžgarja terih odpade 53 na Desetega brata. Četrti v lestvici je naš največji pisatelj Ivan Cankar. Od njegovih del je najbolj bran Hlapec Jernej ,in njegoVa pravica. Od vseh ostalih pisateljev ni nihče dosegel nad 100 glasov. Od slovenskih pesnikov ljudje najraje prebirajo Gradnika. Za njim prideta Murn in velikan Prešeren. Iz odgovorov je razvidno, da Slovenci zelo radi čitamo dela naših klasikov, kajti pri nobenem tujem pisatelju se ni nabralo omembe vredno število glasov. Velika večina prevedenih knjig je dobila po en, dva do dvajset glasov. Izidi pa tudi dokazujejo, da se ljudje najbolj zanimajo za dela naših starih mojstrov, medtem ko mlajši pisatelji niso prodrli med narod, čeprav žanjejo v današnjem časopisju obilo hvale. Zelo zanimiv pojav. France Mihelič je slikar in grafik. Rodil se je v Virmašah pni Škofji Loki leta 1907. Umetniško a-kademijo je študiral v Zagrebu. Izpopolnjeval se je v Parizu in Italiji. Tehnično je zelo raznovrsten, saj goji olja, gvaše, freske, litografije, ujedanke, linoreze in risbe. Mihelič spada med glavne predstavnike slovenskega barvnega realizma. Njegova glav- Pogovor V govorici preprostega Slovenca pa tudi izobraženca opažamo neko naravno odkritost, ki je ne smemo grajati, dokler je v pravih mejah, vendar jo moramo poplemenititi in povzdigniti do višje stopnje. Kadar pridemo v dotiko z ljudmi drugih narodov, nas preseneti takoj pri prvem pogovoru njih večja vljudnost .in eleganca, s katero nagovarjajo, se izgovarjajo, opravičujejo, prosijo, pozdravljajo, se poslavljajo itd. Takega vljudnega tona se moramo tudi mi navaditi, ne da bi bili pri tem nenaravni in neodkriti. Chr. Garve pravi; »Bistvo dobrega družabnika je, da se zna dostojno obnašati in dobro govoriti. Prav tako pa je neobhodno potreben dar, da znaš dobro poslušati.« Vsaka družba zahteva žrtev. Zato se ne smeš nikdar izdajati, da se dolgočasiš v družbi prijateljev ali znancev. Ce kdo govori;, ne smeš brati časopisov, listati knjig, risati, zehati, pogledovati na uro ali kazati nejevoljo. Kakar v družbi govore o napakah drugih, kadar jih opravljajo ali obrekujejo, pokaži, da ti tako govorjenje ni všeč. Ce ne moreš pogovora napeljati na kaj drugega, pa molči in obrni obraz drugam. S tem dokažeš, da obsojaš neolikano in netaktno govorjenje. KULTURNE ZANIMIVOSTI V nekem londonskem gledališču liigrajo z velikim uspehom komedijo Dobri vojak švejk, ki jo je po istoimenskem češkem delu priredil za oder Ewan MacColl. Naš rojak z Opčin, univerzitetni profesor dr, Anton Kuhelj, je postal novi rektor ljubljanskega vseučilišča. Prorektor je univerzitetni profesor dr. Fran Zwitter, doma s Koroškega. Dr. Kuhelj je odličen znanstvenik ter član naše Akademije znanosti in umetnosti. V Londonu so odprli Mednarodno razstavo barvnega lesoreza, na kateri razstavlja svoja dela 132 umetnikov iz 25 različnih držav. Iz Jugoslavije so povabili osem umetnikov. Le štiri države so zastopane z večjim številom razstav Ijalcev. Od jugoslovanskih umetnikov razstavljajo naslednji slovenski grafiki: Ri;ko Debenjak, Božidar1 Jakac, France Mihelič, Miha Ma-leš in Maksim Sedej. Prvi trije so zastopani vsak z dvema listoma, ostala dva vsak z enim. Med osmimi ilustracijami, ki jih vsebuje razstavni katalog, je tudi Debenjakova grafika I-strske žene. Razstavo bodo poslali tudi v druga angleška in evropska mesta. na dela so: Božja pot na Ptujski gori, Sveta večer na Ptujski gori, Mrtvi Kurent, razne krajine iz Haloz, z Dravskega polja, z Barja in iz Bela krajine. Odlični slovenski umetnostni kritik France Stele pravi o njem, da je izvabil slovenski haloški pokrajini in ljudskemu življenju slikarske make, ki jih doslej ni uresničil nobeden naših slikarjev. v družbi Govori kolikor mogoče malo o sebi ali svojih domačih, o svojih opravkih, svojem poklicu, svoji u-čenosti, zaslugah itd. Samoljubnih, vase zaverovanih in bahavih ljudi nikjer ne upoštevajo. Pa tudi drugih ne sprašuj po stvareh, ki jim niso ljube. Ravnaj se po geslu : »Cesar ne želiš, da bi te drugi vprašali, tega tudi ti njih ne sprašuj.« Kako nadležna, neumna in mučna so n. pr. vprašanja: »Koliko pa zasluži vaš mož? Kako pa morete shajati s tako majhno plačo? Ali kupujete blago na obroke, ko ste tako lepo oblečeni? Ali je res vaš sin padel pri izpitih? Kaj pa bo z njim? Ali je vaš mož še na pljučih bolan? Al-i bo gospod Koren poročil vašo hčerko?« Itd. Ne govori nikdar o stvareh, ki bi mogle zbuditi pri kom neljube spomine. Ne izprašuj nikogar o njegovih slabih gmotnih razmerah, če mu ne moreš pomagati. Pa tudi ne govori okoli o njegovih dolgovih. Sicer pa je v družbi skrajno nedostojno kazati radovednost in vpraševati po stvareh, ki nikomur niso nič mar. Klepetulj se vsak izogiblje, saj ni nihče pred njimi varen. Danes obirajo tvojega prijatelja ali znanca, jutri pa tebe. To in še marsikaj mora vedeti in upoštevati olikan človek. V^GO.JIVI KOTJiClElK GOSPODARSTVO VRTNAR V JANUARJU Opozarjamo na ono, kar srn« pisali /a december. Kjer nič ne raste, tani naj ho zemlja globoko prekopana in naj leži v velikih kepah do setve. Zimski mraz je zelo koristen. V tem mesecu bomo sejali predvsem v toplo gredo, in sicer solato, zgodno' zelje in ohrovt, rdečo peso, korenček, redkvice. Ce imamo res primerne sončne in zavetne Ieg'e, bomo sejali na prosto špinačo in peteršilj. Lahko sejemo tudi grah. Za sedaj pa niso primerne sorte, kot so senator, telefon, al-derman in druge z zgrbančenim zrnjem. Glavni sorti, ki jih lahko sejemo brez skrbi, sla prvi ekspres ali Alaska in drugi ekspres ali ekspres z dolgimi stroki (bountifoul, ge-neroso). Grah uspeva najbolje na zemlji, ki je bila lansko lelo obilno pognojena s hlevskim gnojem. Letos dodamo samo nekoliko' umetnih gnojil, in sicer po 6 do 8 kg superfosfata (perfosfato), 2 do 3 kg kalijeve soli (sale potassico) in 1 in pol kg žveplenokislega a-monijaka (solfato ammonico) na vsakih 100 kv. m površine. — Svež hlevski gnoj ni primeren za grah, ker začne potem rast divjati in tak grah da več slame kot strokov in rodi pozno. V GNOJU SO ODKRILI NOVE DRAGOCENE SNOVI Hlevski gnoj je in ostane kralj gnojil, katerega ne moremo popolnoma nadomestili z drugimi gnojili, če hočemo obnoviti iti povečati rodovitnost zemlje. Poleg gnojilnih lastnosti pa je biokemija (bio—življenje, torej biokemija-—-veda o življenjskem presnavljanju) v zadnjem času odkrila v gnoju, pravzaprav v govejih odpadkih snovi, ki zvišajo v krmskem obroku vsebino vitaminov in ki tako ugodno vplivajo na rast in razvoj nekaterih domačih živali, predvsem prašičev in perutnine. V govejih odpadkih je namreč predvsem mnogo vitamina BJ.2, ki je za rast vseh živih bitij nujno potreben. Ta vitamin se razvije v želodcu prežvekovalcev in se izloči z odpadki. Gotovo si že videl golobe ali druge ptiče, ki pridno brskajo po odpadkih, kot da nekaj iščejo in s kljunom nekaj lovijo. Ti ptiči ne iščejo v odpadkih morebitna neprebavljena zrna ali drugo krmo, temveč jih žene nagon, da iščejo v njih nujno potrebne vitamine. To je odkrilo znanstvo komaj v zadnjem času, zato pa je začelo izdatno izrabljati ta bogati vir vitaminov: goveje odpadke je začele uporabljati za krmo, zaenkrat prašičem in jjerutnini. Priprava odpadkov za krmo je ze'o enostavna. Zberemo jih v hlevu, očistimo slame in morebitnih diugih primesi, položimo na kakšno desko iu v poletnem času jih posusi-mo' na soncii, v zimskem pa pri umetni lepi oti, ki pa ne sme biti previsoka, ker bi sicer šlo na škodo odstotka vitaminov. S:ii:mO pa odpadke tol ko časa, da se dajo zmteri a- li zdrobiti v drobno mo>ko, ki jo primešamo ostah prašičji ali perutninski krmi. Najtežavnejše bo verjetno živali r>r praviti na to krmo posebne vrste, ker tudi posuse« ni goveji odpadki ohranijo svoj neprijetni vonj, ki pri začetku gotovo ni vabljiv niti za živali. Zalo pa ne smemo takoj v začelivii dajali preveč take moke. Polagoma večamo količino, dokler ne dosežemo najvišje mere, ki je nekakih 8% celotnega krmskega obroka. Za ublažitev neprijetnega vonja nekateri primešajo krmi melase, koromačevega semena, ;>kimlja« ali pa enake količine moke iz rožičev, zrezke sladkorne pese, zribanega korenja itd. To pa samo- za prašiče, ker se perutnina prav kmalu navadi na goveje odpadke; zadostuje, da jih raztrosimo po slami v kurniku. PARADIŽNIKI V PRAHU V ZDA in v zadnjem času drugod po svetu kot tudi pri nas uživajo zelo mnogo paradižnikovega soka. Pijejo ga zjutraj namesto jutranje kave. Paradižnikov sok vsebuje mno- / ' - * KuH Xs\’ \ \\VC Tarzan mu je odgovoril: »Vse knjige v koči sem prečital, razen ene. Morda znaš ti čitati, kaj je v njej.« D’Amot je glasno čdtal dnevnik lorda Greystoika, ki je bil pisan v francoščini. Končal se je z besedami: »Danes ima najin sinko šest mesecev. Leži v svoji zibelki in izteza ročice proti meni. Pravkar je zgrabil list in njegovi s črnilom zamazani prst-ki so se odtisnili na knjigo...« Res je bilo videti na tisti strani odtise štirih majcenih prstkov. D’Arnotu pa se je v glavi porajal namen, da preizkusi znanstveno teorijo. Zazdelo se mu je, da bo razvozlal Tarzanovo skrivnost. Nekoč je izpraševal Tarzana o njegovih roditeljih. Ta mu je odgovoril, da je bila opica Kala njegova mati. D’Arnot pa je resno odvrnil: »To je nemogoče. Saj si vendar pra- vi človek. Kaj veš o preteklosti?« I Potovala sta še mesec dni in prišla do majhnega pristanišča. Odtod je D’Arnot brzojavil svojemu bankirju po denar. Prav tedaj so vsi prebivalci mesta trepetali pred velikanskim zamorcem, ki je pobesnel. Skrivnost -= DRJA FU-MANČUJA KOMAN - Spisal: Sax Rohner » Prevedel: A. P. Dvignila au se spustna vratca in kak meter od mene se je skozi odprtino nejasno dvignila neka glava. Pričakoval sem grozo — in smrt ali še kaj hujšega. Namesto tega pa sem uzrl ljubek obraz, ki je bil kronan s kuštravi> kepo las; idel sem beli laket, ki je držal kvišku kamenito ploščo, lepo oblikovani laket, ki ga je nad komolcem krasil širok zlat obroč. Dekle je splezalo v 'klet in postavilo leščerbo na ka menit a tla. V motni svetlobi je bila videti čisto neresnična — kakor kak opijev privid je stala :pred nama ta prikazen v tesno se prilegajočem svilenem oblačilu, okrašenem z blestečimi dragulji, v majhnih rdečih opankah. Skratka, bila je uresničena prikazen iz mojih sanj. Težko je bilo verjeti, da sva bila v dandanašnji, novodobni Angliji, lahko pa je bilo sanjati, da sva jetnika kakega kalifa v temniei starega Bagdada. »Moje prošnje so uslišane,« je dejal Smith tilio. »Prišla je, da reši tebe!« »Psst!« je posvarila mlada lepotica in njene čudovite oči so se plašno na široko odprle. »Le en šum, pa nas bo vse umoril.« Sklonila se je čez mene, zaškrtnil je ključ v ključavnici, ki je strla moj nož — in ovratnica je odpadla. Ko sem vstajal, je osvobodila še Smitha. Potem je dvignila leščerbo nad vhod skozi spustna vratca in nama pokazala, naj greva dol po lesenih stopnicah, ki jih je luč razsvetljevala. »Vaš nož,« je šepnila meni. »Pustite ga na tleh! Mislil bo, da ste s silo odprli ključavnici. Dol! Urno!« Nayland Smith je previdno stopajoč izginil v temo. Naglo sem mu sledil. Zadnja je šla najina skrivnostna prijateljica. Stala sva v nizkem obokanem hodniku. »Zavežita si oči z rutami in storila vse tako, kakor vama povem,« je velela. Prav nič se nisva obotavljala ubogati jo. Z zavezanimi očmi sem se dal od nje voditi, .medtem ko je Smith položil roko na mojo ramo. V tem redu smo prišli do kainenitih stopnic in po njih smo šli gor. »Držite se stene na levi,« sem zaslišal šepet, »zakaj na desni je nevarnost.« S prosto roko sem tipal in našel zid. nakar smo hiteli dalje. O-zračje, skozi katero smo hodili, je bilo vlažno in nasičeno z vonjem neznanih rastlin. Toda tudi nekakšen lahen živalski duh sem začutil v nosnicah in tiho skrivnostno šumljanje nas je obdajalo. Zdajci so mi nog'e stopile na mehko preprogo in z ramo sem podrsal neko zaveso. Zazvenel je gong. Ustavili smo' se. Zaslišal sem ropotanje oddaljenega bobnanja. TEDENSKI KOLEDARČEK 7. januarja, petek: Valentin — Svetoslav 8.januarja, sobota: Severin — Bogoljub 9.januarja, nedelja: Julijan — Nikosava 10.januarja, ponedeljek: Pavel — Dobroslav 11.januarja, torek: Higin — Božidar 12.januarja, sreda: Ernest — Bodigoj 13. januarja, četrtek: Veronika — Bogomir TOVARNA tPiincie KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstuo pohištvo, spalni* ce, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. RADIO TRST 7T~| Nedelja, 9. januarja ob 8.45: Kmetijska oddaja. 9.30: Vera in naš čas. 10.00: Prenos maše iz stolnice sv. Justa, 13.00: Glasba po željah. 15.30: Poje moški zbor s Peči. 17.00: Franz Lehar: Vesela vdova — opereta. 21.15: Puccini: Deklica zlatega za-pada — opera v 3 dej. Ponedeljek, 10. januarja ob 12.00: Utrinki iz go^ spodarskega sveta. 14.00: Lahke melodije igra Fran Russo. 14.25: Slovenski motivi. 18.00: Bach: Koncert v E-duru za violino in orkester. 19.00: Mamica pripoveduje. 20.15: Poje vokalni kvintet. 21.00: Aktualnosti. 22.00: Književnost in umetnost. Torek, 11. januarja ob 13.00: Glasba po željah. 18.00: Boccherini: Koncert za čelo in orkester. 19.00: Sola in vzgoja. 21.00: Radijski) oder. 22.30: Stavka iz slovitih koncertov. Sreda, 12. januarja ob 12.00: Predavanje. 14.25:, Fantazije na slovenske narodne pesmi. 19.00: Zdravniški vedež. 20.30: Poje tenorist Renat Kodermac. 21.15 : Zbor Slovenske filharmonije, 22.00: Književnost in umetnost. 22.15: Lehar: Luxemburški grof — opereta v 3 dej. Četrtek, 13. januarja ob, 18.00: Brahms: Dva stavka iz koncerta št. 1. 19.00: Mamičina povestica: 1-vanka Cegnar: Najmlajša kraljeva hči. 20.05: Vo'-kailni oktet. 22.00: Glasbeno predavanje. 22.30: Gla-zunov: Koncert v a-molu za violino in orkester. Petek. 14. januarja ob 13.00: Glasba po željah. 17.50: Paganini: Koncert za violino in orkester. 18.40: Debussy v interpretaciji Marija Sancina. 19.00: Okno v svet. 21.00: Tržaški kulturni razgledi. Sobota, 15. januarja ob 12.00: Utrinki o krajih in TVRDKA IKIEK JP I M & J5. S. GIOV3.NNI II T R G O VIN A NA DROBNO IN DEBELO Kmajlirani štedilniki in peči najmodernejših olilik na vsa goriva. Popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije, iz emajla nerjavečega (inox) jekla itd. Električni likalniki, sesalci r a prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki. Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala. Lestenci ter vseh Vrst električnih luči, klasične in moderne oblike. Prodaja tudi na obroke. ljudeh. 14.00: Ravel: Španska rapsodija. 15.00: Zvonimir Ciglič: Obala plesalk. 16.00: Oddaja za naše najmlajše. 16.30: Slovenski zbori. 19.00: Pogovor z ženo. 22.00: Rimski-Korsakov: Sheherazade. VALUTA — TUJ DENAR ; 5. januarja si dal oz. dobil za: ameriški dolar 629—732 lir avstrijski šiling 23,25—24 lir 100 dinarjev 88—90 lir 100 francoskih frankov 163—166 lir funt šterling 1640—1680 lir pesos 20—23 lir nemško marko 146—148 lir švicarski frank 147,50—148,50 lir zlato 722—724 lir napoleon 4375—4475 lir VIMI lŠilVil 1IU ODGOVORI Vprašanje št. 64. Ali se da popraviti kislo vino? Odgovor. Ce zavisi kisloba od naravnih kislin, ki so v grozdju, predvsem če niii bilo grozdje dovolj dozorelo, se da kislobo odpraviti. Navadnoi zadostuje apneni karbonat. Kraški teran je v jeseni zelo kisel, s časom pa se njegove kisline presnovijo. Podoben je tudi cšibidin v Beneški Sloveniji. Teran in cibidin se popravita sama od sebe. Ce pa je vino kislo zaradi glivic ocetne kisline, še danes nimamo praktičnega sredstva, ki bi odvzelo oziroma spremenilo ocetno kislino. Strokovni časopisi so pisali, da so švicarski strokovnjaki uspeli vezati samo o-cetno kislino v vinu na neke smolnate snovi, a praktična izvedba takega postopka je še predraga in nerodna. Z današnjimi sredstvi, pa naj bo apneni karbonat ali kalijev bikarbonat aU mešanica na podlagi teh in drugih snovi, sicer zmanjšamo vsebino kislin v vinu, in sicer žlahtnih kislin, kot so vinska, citronova, grozdna in druge, medtem ko o-stane ocetna kislina nedotaknjena. Ce bi vino pasterizirali, to je s segrevanjem umorili delovanje vseh glivic, bi ostala v vinu še vedno vsa ocetna kislina, edino nadaljnjo tvorbo bi preprečili. Zato pa mora umni kletar paziti, da njegovo vino ne postane kislo. Kislobo bo onemogočil, če bo pazil, da je posoda zdrava, da so sodi polni in klet razkužena, prazni sodi pa suhi in zažveplani. Za tiskovni sklad so darovali: Modic dr. Jože L. 400; Možina B. L. 2000; V. E. L. 1000; Sancin G. 300; C. g. S. L. 175; Klanjšček J. L. 1000; Rustja Adrijan ^L. 1000; Švara A. L. 150. — Darovalcem prisrčna hvala! Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 »Kje, za božjo voljo, pa smo?« mi je siknil Smith v uho. »Saj lo je orientalski boben!« »Sššt! Sšššl!« Mala roka, ki je oklepala mojo, je živčno drhtela. Tedaj smo bili blizu nekih vrat ali kakega okna, zakaj dih vonja jo privel k nam, vonja, ki me je spominjal na druga srečanja s krasno žensko, ki naju je zdaj vodila iz hiše Fu-Mančuja in ki mi je z lastnimi usti pravila, da je njegova sužnja. In v duhu sem videl pred seboj varljivo prikazen — njeno zapeljivo in bogato ljubkost, ki se je ostro odražala iz črnega ozadja peklenske zlobe in umora. Ne enkrat, marveč tisočkrat sem skušal spoznati, kakšna je bila vez, ki jo je vezala na zločinskega doktorja. Nastala je tišina. »Hitro! Tod!« Po debeli preprogi smo šli navzdol. Najina vodnica je odprla še ena vrata, pa smo bili na prostem. Toda dekle sc ni ustavilo, temveč me je vleklo dalje po peščeni slezi, kjer mi je sveža sapa vela v lice, dokler nismo končno prišli, o čemer ni bilo dvoma, na obrežje reke. Tedaj sem slišal pod koraki škripanje desk in ko sem pod ruto pogledal dol, sem videl ob nogah blestenje vode. »Bodite previdni!« sem bil posvarjep in spoznal, da stopam v ozek čoln. Nayland Smith je šel za menoj, nakar je dekle z drogom odrivalo čoln proti reki. »Ne govorita!« je ukazala. Možgani so mi bili vročični in komaj sem vedel ali sanjam ali bedim ali se je resničnost končala z mojim jetništvom v blatni kleti in je ta slepi pobeg po reki, pod vodstvom dekleta, ki bi lahko stopilo iz knjige »Arabske noči«, bil domišljija — zasmehovanje sna. Zares sem začel dvomiti, ali je reka, po kateri smo se vozili in katere valčki so pljuskali okoli nas, res bila Temza ali Tigris ali podzemni Styx. Coln je zadel ob breg. »Čez nekaj minut bosta slišala udarce ure,« je reklo dekle z mehkim, očarujočim glasom, »toda zanašam se na vajino čast, da do takrat ne bosta odftranila rut. To mi obljubita!« »Obljubljava!« je Smith vneto dejal. Slišal sem, kako je splezal na obrežje, in trenutek potem je mehka roka prijela mojo, na kar me je vodnica vedla na suho. Ko sem bil na obrežju, sem še vedno držal dekletovo' roko in jo vlekel proti sebi. »Vi se ne smete povrniti,« sem ji šepetal. »Midva bova skrbela za vas. Ne smele se vrniti na tisti kraj!« »Pustite me!« je odvrnila. »Ko sem vas nekoč prosila, da bi me odvedli od njega, ste mi govorili o policijski zaščiti; da, lak je bil vaš odgovor, policijska zaščita! Vi bi dovolili, da bi me zaklenili, vtaknili v ječo — in me prisilili, da ga izdam! Zakaj, Cernu?« izvila se mi je iz rok. »Kako malo me razumete. Nič ne de! Morda me boste nekega dne razumeli. Torej, ko bo bila ura!« Odšla je. Slišal sem hreščanje čolna in šum z drogom vzvalovljene vode. Čedalje slabotnejše je postajalo. »Kaj je njena skrivnost?« je zamrmral Smith zraven mene. »Zakaj se drži tega nestvora?« Daljno šumljanje je docela zamrlo. Neka ura je jela biti; udarila je pol. Tisti mah sem potegnil robec z oči, istotako tudi Smith. (Nadaljevanje)