Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli '13/11., Tel. 36-491 — Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11 - Poštni predal (casella post.) Trst 431. — Pošt. ček. račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
LIST
Posamezna št. Ur 25,—
NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po d ogovoru
Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 33
TRST, ČETRTEK 6. JANUARJA 1955, GORICA
LET. IV
PO ODOBRITVI PARIŠKIH SPORAZUMOV
Ali more vzhod živeti v miru z zapadom?
Kaj prinaša 1. 1955? - Moralni zakon - temelj resničnega miru
Konec leta 1954 in pričetek 1955 sla v znamenju povečane napetosti med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. Vzrok je Za-padna Nemčija, katero nameravajo sprejeti v zahodno politično in vojaško skupnost ter jo zopet oborožiti.
Ta sklep do danes niso še izvršili, ker ga vsi zapadni parlamenti niso še odobrili. Zadnji, ki so pred novim letom sklep potrdili, so bili Francozi, a še lo ni šlo zlahka. Mendes-France je moral napeti vse sile in v borbi založiti do kraja izredne sposobnosti svojega duha, da je zmagal. Zanj je glasovalo 287, proti 260 poslancev. Večina 27 glasov ni velika, a v danem položaju mora bili Mendes-France tudi z njo zadovoljen.
Francoskemu ljudstvu gre namreč težko- v glavo, da bi ono samo pomagalo oborožiti nemško sosede. V 70 lelili so nemške armade Irikral vdrle v Francijo. Bismarck je leta 1870 zasedel Pariz in narekoval Franciji v Versaillesu mirovne pogoje. Viljem II. je 1. 191-1- spet preplavil s- svojimi vojskami francosko zemljo. Hitlerjev napad na Francijo v drugi svetovni vojni je še v živem spominu francoskega ljudstva. Nemci so spet zasedli Pariz in postali neomejeni gospodarji dežele.
Strah pred oboroženimi silami Nemčije je zlezel Francozom globoko v kosti. Ta strah je skozi desetletja dajal pečat zunanji politiki Francije. Navadnemu francoskemu človeku je zato težko raztolmačiti, zakaj je treba Nemcem dovoliti, da sedaj zopet pridejo do- svoje armade.
Bolj razumljiva in pametna se mu mora zdeti zahteva Sovjetske Rusije, naj ostane Nemčija stalno razorožena. Spremeni naj se v nevtralno državo, v nekako veliko Švico;. Edino tako je mogoče preprečiti obnovo nemškega militarizma, ki je prinesel že toliko gorja sosedom, Evropi in vsemu človeštvu.
MALENKOV IN VOROŠILOV GROZITA
Ce naj bi o oborožitvi Nemčije imelo odločiti ljudsko glasovanje, bi bil Mend-es-Fran-ce ostal v manjšini.
To ljudsko razpoloženje so komunisti dobro poznali in politično- izkoristili. V vseli krajinah Francije so zbirali podpise zoper pristop Nemčije v Zapadnoevropsko zvezo ter pošiljali nešteta odposlanstva protestirat v Pariz. Množice so cele dneve oblegale dohode k parlamentu in Mendes-France je moral držati v bližini celo oklepne oddelke vojaštva, da bi zadušili morebitne nemire. Krvavih nemirov k sreči ni bilo, le poslanci bi se bili po glasovanju skoraj stepli.
Tako je Mendes-France zmagal, a dokončno veljavnega uspeha vendar ni še dosegel,
ker mora pariške sporazume sedaj odobriti še francoski senat. Neprijetna presenečenja so še vedno mogoča.	,
Sovjetska -diplomacija skuša to dobo negotovosti izkoristiti, upajoč, da se ji bo kljub vsemu posrečilo preprečiti v poslednjem trenutku oborožitev Nemčije.
Malenkov je na Novo leto priobčil v Ameriki razgovor, v katerem se zavzema za prijateljsko sodelovanje z Združenimi državami, a dodaja bistven pogoj: nemški militarizem se za nobeno ceno ne sme obnoviti.
Za Malenkovom se je oglasil državni poglavar Sovjetske Rusije maršal' Vo-rošilov. V primeru zopetne oborožitve Nemčije — je rekel — Sovjetska Rusija in njeni zavezniki ne bodo sami, kajti na njihovo stran bo stopila Kitajska z vso svojo vo-jaško silo.
Ustanovila bi se torej, kakor je bilo 2. decembra v Moskvi že sklenjeno, mogočna vojaška zveza, ki bi obsegala dežele od Prage do Pekinga, ®d osrčja srednje Evrope do Tihega oceana v daljni Aziji. To bi bilo naj-silnejše vojaško zavezništvo, kar jih pozna svetovna zgodovina.
KJE JE VZROK MEDNARODNE NAPETOSTI?
Zahodne države so kljub -tem grožnjam čvrsto odločene sprejeti Nemčijo v Zapad-noevropsko zvezo in jo oborožiti.
Zakaj? Ker menijo, da je to neobhodno potrebno za njihovo varnost. Edino če bo za-pad močan in enoten, ga bo Sovjetska zveza upoštevala in se z njim na pameten način sporazumela. Pred šibkostjo — je rekel te dni avstrijski kancler Raab — komunisti nimajo spoštovanja.
Vzrok sedanji mednarodni krizi je po mišljenju italijanskega zunanjega ministra Martina v tem, da so se po končani vojni zahodni zavezniki razorožili, Sovjetska zveza pa obdržala in izpopolnila svoje vojaške sile.
Z njihovo pomočjo si je podvrgla Poljsko, Češkoslovaško, vzhodno Nemčijo, Ogrsko, Romunijo in Bolgarijo- ter postala tako gospodarica vzhodne Evrope in velikega dela Balkana. Zavoljo svoje vojaške premoči je jzvojevala velike uspehe tudi v Aziji.
Moskva ■—• pravijo zahodnjaki — trdi, da smo mi tisti, ki pripravljamo novo vojno zoper Sovjetsko zvezo, toda številke govore drugače. Ob koncu 1. 1952, ko je bila Atlantska zveza že v polnem razmahu, je Moskva z zavezniki bila še zmerom v veliki vojaški premoči nad zapadom. Rusi so imeli 120 divizij pehote, 55 oklopnih divizij, ki so jih deloma lahko prevažali tudi z letali, 20 tisoč bombnikov in lovcev, 10 križark in 800 podmornic. Ra>en tega jim je bilo na voljo 60 poljskih, čeških, romunskih, ogrskih in
bolgarskih ter povrhu 58 kitajskih divizij.
Moskva je imela -torej na razpolago silno vojsko 295 di> bij, Atlantska zveza pa tedaj le 25 in do kiaja 1954 bi jih bila morala o-premiti in :zvežbati še 25. Bojnih let.il jt imel zapad tedaj le 4000.
In četudi bo Nemčija sedaj stopila v Zapadnoevropsko zvezo-, se bo vojaška moč zahodnjakov pomnožila samo za i2 nemških divizij. Še vedno bo Moskva vojaško- visoko nadkriljevala ves ostali svet! In preden se Nemčija more oborožiti, bo minil® najmanj poldrugo leto. Zgraditi mora nova letališča in nove vojašnice in priučiti moštvo modernemu orožju.
Kako more Moskva spričo tega trditi, da jo zapad vojaško ogroža?
POGLEDI V NOVO LETO
Oborožitev Nemčije jo nujno potrebna, da se vsaj nekoliko izravnajo ogromne neenakosti v vojaški moči zahoda in komunističnega vzhoda. Sicer bo- Rusija s svojo vojaško močjo toliko časa prisiljevala zapadni svet na popuščanja, dokler ne postane mednarodni položaj zares neznosen in nova vojna neizbežna.
Razume se, da je Moskva za take razloge gluha. V novi nemški vojski vidi le veliko nevarnost in zoper njo grozi organizirati vse komunistične države na svetu od reke Labe do Tihega oceana.
Kaj bo iz tega nastalo? Ali grozi človeštvu nova, še slrašnejša vojna, kot je bila zadnja ?
Mi v to ne verjamemo. Nove vojne ne žele niti na zapa-db niti v Sovjetski zvezi, ker so zavedajo, da s® ljudske množice neizprosno sovražne zopetnemu prelivanju krvi. Stalinovi nasledniki imajo vrhu tega vse polno drugih skrbi:	preurediti hočejo gospodar-
sko in politično življenje svoje ogromne države in utrdili položaj nove vladavine v ljudstvu. Na to meri vsa njihova dosedanja politika.
Zato je bilo leto 1954 doba splošnega mednarodnega pomirjenja. Moskva je izboljšala svoje razmerje do velikega števila držav v svetu in znatno pripomogla, da so prenehali krvavi boji v Indoldni. Šele s premirjem med Ho Ši Minhom in Francijo je pravzaprav nehala na zemlji vojna. Nove sovjetske politike tudi oborožitev Nemčije ne more zaustaviti, kajti mednarodno pOmirjenje je v stvarnem in nujnem interesu Sovjetske zveze.
Ist® potrebo po mini čutijo tudi na zapa-du. Velika Britanija se je 1. 1954 pobotala z Egiptom ter mu prepustila Sueški prekop
CNadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
EISENHOWERJEVE TEŽAVE
Na svete tri kralje se je sestala ameriška Narodna skupščina (Kongres), sestoječa iz; poslanske zbornice in senata. Značilno je, da ima sedaj v obeh demokratska opozicija večino.	;
Kako naj vlada Eisenhovver, če je njegova republikanska stranka povsod v manjšini?
V	zunanji politiki ne bo imel težav, ker se tu obe stranki v bistvu strinjata. Ena in druga hoče oborožiti Nemčijo ter začeti zatem pogajanja s Sovjetsko zvezo. Obe menita, da se je vojna nevarnost oddaljila ter bo treba v bodoče tekmovati s komunisti predvsem na gospodarskem področju. Zato naj Amerika širokopotezno podpre in tako pridobi zase zaostale narode v Aziji in šibkejše dežele v Evropi.
Prave težave bo imel Eisenhovver samo v notranji politiki, kjer se bo> v nekaterih vpra šanjih lahko celo bolj zanesel na opozicijo kot na repiiblikance. To velja zlasti za zakonodajo v korist delavstva. Povišati hoče n. pr. minimalne delavske plače od 75 na 90 centov na uro, to je od približno 470 na 560 lir.
Za take in podobne predloge bodo demokrati zmerom glasovali.
KAJ JE Z DJILASOM IN DEDIJEROM?
Po napadih na jugoslovansko vlado-, ki sta jih objavila v inozemskem tisku, ju je zaslišal preiskovalni sodnik. Proti njima so uvedli postopek, n oba sta na svobodi in Dji-las je rekel, da je bil sodnik z njim zelo prijazen.
Angleški iti ameriški novinarji v Indiji so bili zelo radovedni, kaj misli o celi stvari Tito. Zato so se na vse načine trudili, da bi dob<li od njega kako izjavo, pa je bilo zaman. NamesUi lita je odgovoril zunanji minister Popovič, ii je v njegovem spremstvu. Tito — je dejal Popovič —.ne m'ir,i dajati izjav, ker bi jih svet lahko kriv.) tolmačil. Zadeva je nastala med Titovo odsotnostjo iz Iugo«?avje. »Obtožbe zoper Djilas;i in Dedi-jera so sestavili, ue da bi bili prej vj,r?šali • a nasvet m .trša'a«.
Stvar bodo r »čistili sodniki.
ZAPRAVLJENE MILIJARDE
Ko je stara petrolejska ladja plula skozi Suez, je butnila v železniški most ter zamašila ozek prekop. Na obeh straneh se je nabralo 200 potniških in tovornih parnikov, ki niso mogli ne nazaj ne naprej. Nad 6000 potnikov je bilo prisiljeno pasti zijala po tamkajšnjih pristaniščih. Vse te je bilo trebi brezplačno hraniti, povrhu plačevati uslužbence, zgubljati dragoceni čas.
Izračunali so, da je dan zamude stal vsak« ladjo povprečno 3 milijone lir, vseh 200 torej 600 milijonov dnevno. Ker je bil prekop zamašen 4 dni. znaša celotna zguba 2 milijardi 400 milijonov.
Koliko škodo lahko povzroči površtnost in lahkomiselnost enega samega krmarja!
ERALCEM!
Ker na sv. tri kralje tiskarna ni delala, je ta številka Novega lista izšla en dan kasneje. Prosimo, da nam ne zamerite.
MENDES-FRANCE OBIŠČE ITALIJO
Te dni se pripelje načelnik francoske vlade z avtomobilom v Rim. Obiskal bo papeža in predstavnika republike ter pričel nato1 politične razgovore z italijanskimi državniki.
Razčistiti hoče odnose z Italijo, da bi tudi tu imel prijatelje in zaveznike. Med drugim namerava urediti položaj italijanske manjšine v Tuniziji ter povaibiti poleg Nemčije še Italijo, naj pomaga gospodarsko izkoriščati naravna bogastva francoske Afrike.
Komunisti pripravljajo haje demonstracije proti Mendes-Franceu. Proti revežu uo demonstrirali v Parizu, sedaj naj bi pa še v Rimu. Toda mož se zastran tega k sreči preveč ne razburja.
HOJA IN SNEG
Navaden pešec prehodi po ravnem en kilometer v 10 minutah. Ce leži na cesti 10 cm snega, potrebuje za isto razdaljo 20 minut in njegovo telo trikrat več napora. Pri 40 cm debelem snegu prehodiš isto pot v 35 minutah ter potrošiš toliko moči kot za 10 km dolgo cesto.
STROGI ZAKONI
V Saudski Arabiji je v veljavi zakon, po katerem kaznujejo tatove na ta način, d:v jim odsekajo eno roko. Tako določa in predpisuje koran, sveto pismo mohamedancev.
Te dni je šel po svetu glas, da nameravajo sedaj ta zakon odpraviti. Svetovalci kralja Sauda so ogorčeno izjavili, da to ni res. Zakon ostane v polni moči.
ADENAUERJEV ROJSTNI DAN
Nemški kancler Konrad Adenauer je včeraj dopolnil 79. leto starosti. Mož je krepak in borben tako, da uzuga igraje cele trume mladeničev.
Za rojstni dan so mu darovali vse mogoče reči: med drugim zaboje renskega vina, kokoši, jajca in tudi steklenice izbranega mleka. Hodniki vladne palače so bili natrpani rož, voščilcev je pa bilo toliko, da jim je 3 ure in pol stiskal roke. Zjutraj je bil pri maši, ki jo je daroval sin Pavel. Adenauer ima 7 otrok in 13 vnukov.
Med darovi ga je najmanj navdušilo mleko, kajti državnik ljubi mnogo bolj renska vina, žganje in konjak. Nihče ga ni še videl piti mleka. Pravijo, da ga je zadnjič pil na materinih prsih.
NOVOLETNO DARILO
Ker je nemški diplomat v Londonu Oskar Schlitter bil odsoten, je namesto njega sprejemala novoletne nemške goste njegova lepa žena. Imela je tudi govor, kjer ji je neprevidno ušlo, da je žalostno obhajati praznike »v tuji, sovražni zemlji«.
Besede so prešle v časnike in mož je moral odstopiti. Lepo mu je skuhala za Novo leto.
PRIMORSKI DNEVNIK
je, kakor beremo, z novim letom prenehal biti glasilo Osvobodilne fronte za Tržaško o-zemlje. V bodoče hoče biti »neodvisno politično glasilo naprednih tržaških Slovencev«.
Dnevnik bi po tem ne bil več tolmač ene stranke. Kako se bo to izkazalo, bomo spoznali iz njegovega pisanja.
SNEG IN MRAZ
Do pred kratkim so mnogi menili, da bo Italija imela v splošnem milo zimo. Božič so na primer v Liguri ji praznovali med cvetočimi mandeljni in poedinci so se kopali v morju.
Na Novo leto je pa temperatura naenkrat padla lcar za 10 stopinj, začelo je rahlo snežiti in nato je potegnila ostra burja in zadrvelu brzino 95 kilometrov na uro ter vse cvetje pomorila. Vršina morja je bila tako vzburkana in divja, da ladje ves dan niso mogle v pristanišče Genove niti iz nje-
Sneg je zapadel ne samo v hribih severne Italije, marveč tudi v nižavah. Bela o-de ja je legla na Padovo, Verono, Brescio in Torino.
Izreden mraz je zavladal posebno na Trentinskem in južnem Tirolskem. V mestu Brunecku kaže toplomer 22 stopinj pod ničlo, na gori Marmolada celo 25.
Ko sta dva mladeniča, plezala v nedeljo na planino Monte Rosa, ju je nenadoma zajel snežni vihar in sta si komaj otela življenje.
Planica, ena največjih in najboljših skakalnic na svetu
Ali more vzhod živeti
(Nadaljevanje s 1. strani) in se v velevažnem vprašanju petroleja pogodila s Perzijo ali Iranom.
Ravno tako se odnošaji med državami mirijo na evropski zemljini sami. Proti koncu 1. 1954 sta se po hudih sporih spravili Italija in Jugoslavija in tik pred novim letom je francoska poslanska zbornica odobrila sprejem Nemčije v Zapadnoevropsko zvezo.
„MOST MED NASPROTNIMA BREGOVOMA”
Ta poslednji dogodek je za Evropo najvažnejši. Nasprotje med Nemčijo in Francijo je izzvalo v enem pokolenju že dve svetovni vojni in potopilo človeštvo v morje trpljenja. Ce se ta sovražna naroda trajno sporazumeta ter postaneta prijatelja in zaveznika, ho s tem pogašeno doslej najnevarnejše žarišče vojne v Evropi.
In to je ravno najvišji smoter Mendos-Franceove politike. Da bi ga dosegel, je tvegal vse: svojo priljubljenost pri francoskem ljudstvu in obstanek svoje vlade. Odtrgati je moral svoje misli od žalostne in še žive preteklosti ter pogumno upreti pogled v bodočnost obeh narodov.
Miroljubni svet želi, da bi Mendes-France uspel, ravno tako pa, da bi človeštvi bila prihranjena vojna med komunističnim vzhodom in Zupadno demokracijo.
V	svoji ravnokar objavljeni poslanici na
v miru z zapadom?
krščanski svet je Pij XII. izrazil isto željo. Papež vošči vsej družini narodov, da bi se nanjo razlila »reka miru« ter razpel med nasprotnima obalama čvrst most sprave.
Mednarodna napetost je po njegovem popustila, vendar sožitje med protivnima taboroma temelji danes na žalost samo »na strahu«. Vsaka od »obeli skupin trpi drugo, ker noče sama poginiti«. Vsaka se bu-ji grozotnih učinkov in posledic sodobnega atomskega orožja.
To pa ni pravi in resnični mir. Trajen mir sloni na pravičnem redu v človeški družbi. Odvisen ji v prvi vrsti od dobre volje in od vesti odgovorni ti »n odločujočih državnikov.
In v tej točki mora ne le kristjan, marveč vsak pošten človek dati Piju XII. prav. Vse dotlej, dokler bodo na svetu državniki, ki zaradi političnih računov pošiljajo z največ-jo lahkoto v smrt tisoče in milijone sodržavljanov, človeštvo ne bo moglo varno živeti.
Sele tedaj, ko se bodo voditelji narodov čutili za usodo prebivalcev in družin, katerim vladajo, osebno odgovorni, lahko zavlada v svetu resničen mir. Trajen mir sloni na vestnosti ljudi, to se pravi na moralnih zakonih, ki niso odvisni od dobre ali slabe volje oblastnikov, temveč veljajo ve”no in za vse ljudi enako. To so krščanski in obenem resnično človeški pogoji pravega miru med posamezniki, med narodi in državami.
postava je letela proti gledalcem. V poslednjem trenutku se je k sreči ulovila ob rob galerije.
Kaj je bilo? Dvanajstleten deček je hotel brezplačno gledati predstavo in splezal zato na streho, ki se je pod njim ulomila. Brž ko so ga oprostili, jo je mladi zastonjkar bliskovito odkuril.
RAZMERE V ITALIJI IN NA TRŽAŠKEM
V laški republiki, ki šteje 47 milijonov 700 tisoč ljudi, se nad polovico državljanov bavi s kmetijstvom ter živi v trgih, vaseh in na samotnih naseljih. Na Tržaškem bivajo pa samo 3 odstotki prebivalstva na kmetih.
Kolika razlika v družabnem sestavu!
ITALIJANSKA DESETLETKA
Italija nima dveh milijonov brezposelnih, kakor običajno pišejo, ampak le en milijon in pol. Med te ni mogoče šteti otrok, starcev in gospodinj, za katere skrbe zaposleni svojci. V severni Italiji, kjer je tudi mnogo žensk v službah, vzdržuje ena nameščena o-seba eno nezaposleno, v Siciliji pa mora dve.
Toda prebivalstvo se naglo množi, dora-ščajoča mladina najde vse teže in teže kruha. Sele tedaj, ko bo država zagotovila vsem delazmožnim stalen zaslužek, bo' stala na trdnih nogah. Minister Vanoni je pripravil
v	ta namen poseben načrt, po katerem naj bi se narodni dohodek Italije s pomočjo novih in izpopolnjenih podjetij povečal v 10 letih za 64 odstotkov. Letni dohodek znaša danes približno 11 tisoč milijard lir, po desetlet.ki bi se zvišal na 18 tisoč milijard.
Ce bo potrošnja prebivalstva y tem času rasla bolj počasi kakor novi dohodki, bo 1. 1965 brezposelnost v Italiji popolnoma odpravljena.
NADVOJVODA EVGEN
V Meranu na južnem Tirolskem je umrl v 92. letu starosti bratranec pokojnega cesarja Franca Jožefa nadvojvoda Evgen. Starejši ljudje se ga spominjajo iz časa prve svetovne vojne, ko je v naših krajih poveljeval avstrijskim armadam v 12 bitkah ob Soči.
LJUBITELJU MLEKA
Ameriški živinorejci so se na Silvestrovo na poseben način spomnili Mendes-Francea. Cez ocean so mu poslali na letalu 48 litrov mleka: iz vsake zvezne države po eno steklenico. Toda ko je lepa, 18-letna mlekarica prispela v Pariz, Mendes-Francea ni našla. Mož ima pač druge skrbi po glavi . . . Bila je razočarana.
Naposled se je spomnil, pohitel v pred« sedništvo vlade in se ji zahvalil. Domov je odnesla 48 steklenic francoskega šampanjca, za vsakega guvernerja eno.
CHURCHILLU SE PODIRA STREHA
Angleški ministrski predsedniki prebivajo že 200 let v enem in istem poslopju: št. 10, Downing Street. V zadnji vojni je v bližini padla težka bomba in hišo močno pretresla. Zalo se bo moral Churchill začasno seliti arugtom. Hiša bo \ enem letu popravljena.
ZJUTRAJ SE NISO ZBUDILI
V soboto sta mlada zakonca SoTmani iz mesta Varese zaspala z 1-letno hčerko pri odprti plinski peči. Ponoči je začel uhajati plin in družina se ni več zbudila. Vse tri so našii mrtve ir. vsa družina je propadla.
NOVICE
2000 AVTOMOBILOV V SNEGU
V	nekaterih državah Amerike je zapadlo toliko snega, da je bil ponekod prekinjen ves promet.
Najhujše je bilo v Texasu. Na cestah je obtičalo nad 2000 avtomobilov. Policija in vojaštvo sta nosila potnikom odeje in hrano, ker je njihovo bivanje v avtomobilih trajalo čez noč.
BOGAT PLEN
Na švicarski meji so cariniki ustavili avtomobil, na katerem so našli nad 500 kg srebra in 277 ur z zlatimi zapestnicami. Cez mejo so torej hoteli »tihotapiti kar celo zlatarsko trgovino.
ZBOR KARDINALOV
Sedaj ko se papeževo zdravje vidno boljša, se čujejo spet glasovi, da bo Pij XII. prihodnji mesec uvedel neke važne spremembe v vrhovnem vodstvu Cerkve ter imenoval nove kardinale.
Po predpisih bi jih moralo biti največ 70, i a danes jih je le 64. Med njimi je Italijanov | slaba tretjina. Inozemci bi lahko izvolili za j papeža neitalijana, kar se že nekaj stoletij ; ni zgodilo.
Najvažnejša pravica kardinalov je, da volijo papeža, druge oblasti inozemci nimajo, kajti dejansko vodstvo Cerkve je v rokah kardinalov v Vatikanu. Tu živi pa samo en tujec, in sicer Francoz Tisserant.
GOSPODARSTVO RUSIJE
Da bi si pridobili naklonjenost prebivalstva, so Stalinovi nasledniki sklenili naredi-
ti dve stvari: streti vsemogočnost tajne policije in povečali proizvodnjo ljudskih potrebščin.
Kakor v vseh komunističnih državah so tudi v Rusiji posvečali prvo skrb težki industriji in vse drugi) zanemarili. Ljudje niso i-meli dovolj obleke in hrane, kmetje so neradi delali, ker za svoje pridelke niso prejemali, kar jim gre.
Malenkov je obljubil, da bo v 2 do 3 letih razmere temeljito spremenil. Ukazal je graditi številne tovarne tekstila in drugih predmetov vsakdanje potrošnje ter orati ledino v Sibiriji.
V	prostranih in neobljudenih pokrajinah onkraj Urala ustvarjajo sedaj nova poljedelska področja. Gre za ogromne površine: letos so preorali 17 milijonov hektarov, do leta 1956 jih mislijo še 13 milijonov, vsega torej 30 milijonov. Ker so ti deviški kraji brez vasi in cest, bodo čeznje potegnili 2000 kilometrov ozkotirne železnice. Ozemlje, na katerem rastejo »tovarne žita«, je večje kakor vsa Zapadna Nemčija.
Tako prostrana in silna je ruska zemlja.
VISOKA ODŠKODNINA
Pri lanskih poskusih z ameriško vodikovo bombo je 24 japonskih ribičev zgubilo življenje, nekateri pa ostanejo za vedno pohabljeni.
Te dni je Amerika morala plačati za to 2 milijona dolarjev ali 1260 milijonov lir. Ni se pogajala, temveč Japoncem kar odštela denar.
To je gosposko, a ne more vrniti življenja in zdravja ubogim žrtvam.
ZASTONJ JE HOTEL GLEDATI
Konec decembra so se obiskovalci nekega kinematografa v južnoitalijanskem mestu' Andra hudo prestrašili. Sredi predstave se je ob velikem ropotu udrl strop in človeška
BORŠT
V Novem listu se sicer bolj redko oglašamo, čeprav ga pri nas mnogi beremo. Kar bomo danes napisali, so pavrliu nekateri listi svoj čas že objavili. Potrebno je pa isto povedati tudi v tem listu, kajti le tako> bodo oblastva uvidela, da gre za splošno zahteva in potrebo naše vasi ter tega dela dolinske občine.
Prebivalci Boršta namreč vsak dan bolj občutimo potrebo po javni telefonski govorilnici. Telefon je danes sredstvo, ki ga zahteva sodobno življenje. Mnogi ga nujno potrebujejo, da brez zgube dragocenega časa o-pravijo svoje posle. Saj si v današnjih raz-merah človek ne more skoraj privoščiti, da za čisto navaden razgovor zgubi n. pr. pol dneva. Nekoč smo si lahko marsikaj privoščili, tudi enodnevni izlet v Trst in celo peš. Danes bi skoraj rekli, da nam čas ne dopušča niti hitre vožnje v mesto in nazaj. Veli ko opravkov bi zato lahko uredili po telefo-nu.
Kako je ta naprava koristna, vidimo, ko moramo poklicati zdravnika ali živinozdrav-nika. Ce bi imeli v vasi telefon, bi z dvajsetimi lirami in mnogo hitreje kakor danes i-meli zdravnika v vasi.
Priporočamo zato našim občinskim svetovalcem, naj to vprašanje temeljito' pretresejo in naredijo vse, kar je v njihovi moči, da dobi Boršt svojo telefonsko govorilnico.
ŠTIVAN
V ponedeljek, 3. januarja, smo spremili k večnemu počitku 79-letno Jožefo Peric. Pokojnica je bila še do nedavnega čila in zdrava ter je pridno gospodinjila možu in sinu. Pred kratkim si je zlomila nogo v kolku, zadnje dni pa jo je napadla še pljučnica. Ker je bila že v letih, ni mogla premagati bolezni. Umrla je lepo spravljena z Bogom v nedeljo zjutraj. Pokojna je bila iz Valentine-kove družine v Devinu in je s tihim in požrtvovalnim delom mnogo pripomogla, da sta si skupno z možem zgradila lepo hišo in kupila majhno posestvo. Tako sta se osvobodila graščine in postala neodvisna.
Težko prizadetemu soprogu, sinu in hčeram izrekamo iskreno sožalje! Pokojnica naj počiva v miru!
Mnogo so do sedaj že govorili o javni razsvetljavi v naši vasi. Ugotoviti moramo, da spada električna luč pri naš pod upravo A-cegata, ker je tu vodovod. Prepričani pa smo, da bi bilo mnogo bolje, če bi to opravljala Selveg kakor drugod v občini. Naša lepa cerkev n. pr. je najbrž edina na Tržaškem, ki nima električne luči. Pribijemo naj, da bi jo lahko že od vsega početka imela, če bi v tistih časih vladale drugačne razmere. Tedanji »podesta« je namreč dejal župniku, da bo dal napeljati luč, če bo iz cerkve izginil slovenski jezik. Jasno je, da je župnik ta nesramni predlog odbil. Danes lahko odkrijemo zgodovinsko ozadje, ki ne dela časti prejšnjim vsiljenim upraviteljem občine. Že zaradi tega bi morali današnji upravniki napeljati prepotrebno luč v cerkev in tako popraviti veliko krivico, ki je bila storjena ljudstvu.
Kakor čujemo, bodo v najkrajšem času začeli z deli v notranjosti cerkve. Potem bo nastalo vprašanje, kdo naj plača stroške '.a pri-
ključitev h glavnemu vodu. Mnenja smo, da ui morala kriti stroške Acegat, saj izkorišča našo vodo iz Timava in ima od tega mastne dohodke. Ravno tako bi morala ustanova poskrbeti za boljšo javno razsvetljavo v vas-i.
NABREŽINA
V	novi šoli so v sredo razdelili revnim o-trokom 100 zavojev, ki jih je za letošnji božič daroval predsednik italijanske republike. Seznam obdarovancev so sestavila šolska oblastva po lastni uvidevnosti. Slovesni izročit-
vi	so prisostvovali mnogi oblastniki in lepo število staršev.
ŠEMPOLAJ
Božične praznike smo spravili h kraju. )■ meli smo kot drugje po naši okolici lepo sončno vreme. Pevci našega cerkvenega zbora so se tudi za te božične slovesnosti kar lepo odrezali. Čas pa bi že bil, da bi slišali v cerkvi kaj novega. Saj ni prav, da se poje že trinajst let ena in ista maša. Glede drugih pesmi naj še bo, naj le ostanejo. Saj stare božične pesmi so večno lepe. Potrebno bi bilo, da bi ljudje raje hodili k vajam lepega petja. Samo malo dobre volje je treba. Pristopilo bi lahko tudi kaj novih pevcev. Saj dobrih grl v Šempolaju in okolici ne manjka! Zlasti to priporočamo mladim fantom. Naučili bi se malo not, zraven še kako pesmico in tako vzljubili lepo slovensko glasbo.
Po dolgem pričakovanju smo te dni zvedeli, da bodo v ponedeljek, 10. t. m., slovesno otvorili v naši vasi otroški vrtec.
Ko je bilo zgrajeno novo šolsko poslopje, je občinska uprava poskrbela, da so staro preuredili tako, da lahko služi vzgoji in negi naših najmlajših. S tem se je uresničila želja mater iz bivše šempolajslce občine, ki niso prav rade pošiljale svojih otročičev v oddaljene Mavhinje, čeprav je občina skrbela za prevoz in potrebno spremstvo.
Kakor slišimo, bo novi otroški vrtec obiskovalo 24 otrok. Upamo, da bo ustanova skrbela za telesno in duševno rast otrok in dobro vodila prve korake naše mladine.
Prav tako nas veseli novica, da bodo v kratkem postavili v vasi javno telefonsko govorilnico. Telefon mislijo vpeljati baje tudi v Mavhinjah in Vižovljah.
ZGONIK
Znano je, da se precejšen del naših Občinarjev ukvarja s kmetijstvom. Ker smo resnicoljubni in pravični do vseh, radi priznamo, da so si naši kmetje v povojni dobi znatno opomogli. Da je to resnica, pričajo nova kmečka poslopja, vzorni hlevi, kleti in svinjaki, ki so nastali v teh letih.
Mnogo zasluge ima pri tein kmetijsko nad-zorništvo, predvsem pa prejšnja oblastva, ki so kmete gmotno podprla.
Ce nočemo, da bodo sedaj naši sicer novi hlevi in nove kleti ostali prazni, moramo poskrbeti, da se naredi korak naprej tudi v načinu obdelovanja zemlje, spreminjanju kultur, v izbiri dobrega in zemlji primernega semena, skratka v vsem, kar nam omogoči čim večje izkoriščanje zemlje. Kak3 naj to dosežemo ?
Treba je prav gotovo mnogo strokovnega znanja, ki si ga kmet ne more-pridol>iti samo z vsakdanjim delom ali od starejših
kmetov. Saj ga li morda sami nimaio.
Mnenja smo, da so za odrasle potrebni? strokovna predavanja, še bolj nujni pa je pravočasno poskrbeti za kmečki naraščaj. Kmečkim sinovom je potrebna kmetijska šola. Do nedavnega smo na Tržaškem imeli kmetijski tečaj v Plavjah, a je danes odpadel.
Kje in kako šolo ustanoviti ni naša naloga, čeprav bi Zgoničani radi videli, da ni bila v Zgoniku ali kje v bližini. Prepričani smo, da bi ustanovitev te vrste šole naletela na splošno odobravanje vseh kmetov na Tržaškem in bi zanjo imeli tudi dovolj učencev.
REPENTABOR
V	zadnji številki smo priobčili dopis o seji repentuborskega občinskega sveta. Tik pred zaključkom lista smo prejeli nov dopis, v katerem pisec trdi, da je bilo naše poročilo netočno in iz trte izvito. Popravek prav tudi priobčujemo, ker želimo, da ostane naš list na razpolago svobodni diskusiji. Prosimo, du tudi o ostalih dopisih ljudje povejo svoje mnenje. Morebitne netočnosti ali krivice bomo vselej prav radi in takoj popravili, kar je edino pošteno. Kakor smo tudi iz uradnih virov zvedeli, je novi dopis v skladu z resnico ter ga zato tem raje ol>javljamo.	(Uredništvo)
»Novi list je zadnjič napisal, da bo znašal primanjkljaj naše občine v letu 1955 nekaj nad 33 milijonov. Kdor je seji prisostvoval, je pa lahko slišal, da to ne odgovarja resnici. V prihodnjem letu predvidevamo samo 2,490.000 lir pravega primanjkljaja, kajti taka je dejanska razlika med rednimi stroški in rednimi dohodki. Ostali milijoni spadajo med izredne stroške, ki jih vlada lahko o-dobri ali pa tudi ne. Zato je bil opomin naši občinski upravi popolnoma neutemeljen.
Dopisnik najbrž ni delal razlike med rednimi in izrednimi stroški ali dohodki ter vse spravil v en koš. Jasno je, da je stvar zato popolnoma napačno tolmačil naši javnosti.
Občinski upravi ne more zato nihče nič o-čitati«.
Mi bi se	A
ti ft't(tčititiO?
i
Glasbena Matica v Trstu priredi v soboto, 8. januarja v Avditoriju
VEČER JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI
Sodelujejo: Pevski kvintet Lisinski (Radio Zagreb), Gorenjski kvartet (Ljubljana) ter solisti Da-na Filiplič, Andjelka Neiii, Frane Koren ter Božidar Ivaniševič.
Na sporedu so slovenske, slavonske, dalmatinske makedonske, medjimurske in bosanske pesmi.
Vabila so na razpolago v ul. Roma 15-11 v petek od 11. do 13. in od 16. do 19. ure ter v soboto od 11. do 13. in od 16. do 21. ure. Vabila se dobe tudi v Barkovljah v drogeriji Sajmer, pri sv. Ivanu v trafiki Prosen in na Opčinah v pekarni Cok.
»SLOVENSKI BOZICv.
Spevoigro Matije Tomca »Slovenski božiču bodo prikazali v nedeljo, dne 9. t. m., in ne na praznik sv. treh kraljev, ker za ta dan ni bilo mogoče dobiti Avditorija. Začetek ob 17. uri.
Igro režira Stana Oficija, dirigent Josip Brkoje-vič. Nastopajo solisti in preko 60 pevcev v zboru.
Slovenci iz Trsta in okolice lepo vabljeni!
iz
SVETI SILVESTER JE POBRATIL SPRTE SOSEDE
Na Silvestrovo je goriško prebivalstvo o-kusilo prisrčnost odnosov, ki bodo med so-> bednima narodoma morda v kratkem zavladali, če bo na eni in drugi strani »v glavi in udih« dobra volja in zdrava pamet.
Ob šesti in pol zvečer so se podali italijanski obmejni stražniki in cariniki na jugoslovansko stran, da se udeležijo zakuske, ki so jim jo priredili jugoslovanski tovariši. Neki jugoslovanski polkovnik je v novoletni napitnici izrekel pomembne besede: »Bolje jc živeti v miru in prijateljstvu kot v prepiru«. Ob pol devetih pa so se jugoslovanski obmejni stražniki in cariniki udeležili zakuske na italijanski strani, v gostilni pri Rdeči hiši pri svojih italijanskih tovariših.
Pri obeli zakuskah je zavladalo iskreno in veselo razpoloženje.
Na bloku se je iz velike radovednosti zbralo obilno meščanov iz stare in nove Gorice; kdor je imel potni list pri sebi, 6epravcbrcz vizuma, je lahko preživel Silvestrov večer do polnoči v Solkanu ali v Šempetru.
Človek-vojak dveh svetovnih vojn se jei nebote spomnil na nepozabne doživljaje na svete in Silvestrove večere ter na pobratim-' sivo, ki je prešinilo tedaj borce na raznih sovražnih frontah. Nič ni bolj vzvišeno na svatu in v življenju kot trenutki, ko zmaga v ljudskem srcu posvečena dobrota in plemenita človečnost. Ob tej veličini zbledi vsa politika kot majhna in brezpomembna zadeva.
NOVO AVTOBUSNO PODJETJE
Goriški občinski svet je na eni izmed zadnjih sej kar iznenada sklenil odpovedali Ribi j evemu podjetju pogodbo za oskrbo avtobusnega prometa v mestu. Meščanstvo se je nemalo začudilo nad tem ravnanjem občinskih očetov, saj je Ribijevo podjetje opravljalo vestno svojo službo 30 let, to je od trenutka, ko je prenehal vozili goriški tramvaj. Premnogi meščani so bili mnenja, da sc se občinski svetovalci prenaglili ter morda ce-
lo	urezali na škodo njihovih žepov. To se Inv pa nokazalo morda šele v prihodnosti. Proti ukinitvi pogodbe z Ribijem je bil le slovenski občinski svetovalec Bratuž.
Avtobusni promet pa je prevzelo na dani novega leta tržaško podjetje Astra, ki vozi v Go-rici pod imenom ATA. Novi podjetnik je sprejel v službo vse Ribijeve uslužbence. Prav tako so zaenkrat ostale v veljavi 'tare prevozne cene. Vendar se vsi boje, da bodo prav kmalu povišane. Ce se to zgodi, se boi celo mrtvomirna Gorica razburkala kot vihar.
Potniki so se prvi dan izvrstno počutili v lepih in novih vozovih, ki jih je prevoznik uvedel, a zaenkrat le na progi št. 1, od postaje do postaje.
PODGORA
Ko smo zvedeli za sklepe zadnje seje go-riškega mestnega sveta in pregledali dolgi seznam novih gTadbenih del, ki jih misli občina izvršili v novem letu, smo se kar zgrabili za lase od razočaranja, da se ni nihče spomnil na zgradnjo tolikokrat obljubljene soško brvi iz Gorice do naše predilnice.
Saj so nam že večkrat obljubili, da bo ta »mostiček« postavljen v najkrajšem času. ?e leta čakamo nanj. Rečeno je bilo tudi, da je že določenih 15 milijonov lir. Sedaj pa že skoro eno leto molk! Za Podgoro in tudi za goriške meščane pomeni trajno zavlačevanje le zadeve ogromno škodo. Ali naj jo še dolgi* trpimo, morda le v korist avtobusnega podjetja? Skrajni čas je, da se ta »mostiček« zgradi. To je nujno potrebno tudi zaradi zdravja Podg‘o,rcev in goriških meščanov’ sploh. Sprehod čez Sočo razveseli in pomiril srce in živce, zlasti v lepih jutrih in nočeh, pa tudi socialna pravičnost to zgradnjo zahteva in vedno piškavi žepi delavstva.
IZ ŠTEVER JANA
Kakor običajno, so nam na Novo leto s prižnice oznanili, kako je bilo z našim prebivalstvom v preteklem letu. Številke so nas hudo zaskrbele. Rojstev je bilo lani 14, prav Ioliko pa tudi smrti, poroki pa sta bili dve. Če pomislimo, da smo imeli nekoč tudi do 140 krstov na leto in lepo število porok, bomo še huje občutili veliko nazadovanje.
Pri nas se je v zadnjih letih razpasla kaj čudna nav.-ida, da se dekleta možij> preroda s prišleivi iz tujih vasi in da si tudi fantje iščejo neveste v tujini, domače pa zanemarjajo. S leverjan postaja tako vs.ir>.<> bolj nešteverjanski. Vedno več je fantov, ki <ie marajo sknr.ii) v zakonski jarem in želijo o-staii stari •Mici.
Zaradi tega trpijo ne le pri nas v Stever-janu, m.i. 'eč tudi drugod po naših lepih Br-'*ili zdrn m kmečki domovi, ki doživljajo večkrat hudo družinsko in gospodarsko krizo. Odrasli sinovi se namreč ne marajo ženiti. Naj pomislijo razni Franceti, Jožefi in Zdenki na bodočnost rodne vasi in slovenskega /odu ter svojih domov in naj se nikar predeč ne vdajajo predolgemu razmišljanju o različnih težavah zakonskega stanu, da jih čas ne prehiti. Volja in ljubezen do dela premagata vse ovire.
Na^c prosvetno društvo se nikakor ne mo-re dovolj razviti; njegova knjižnica ne more uspešno delovali, ker nima stalnih prostorov. Čudimo se oskrbništvu dvora, da ne u-vjdi potrebe društva po stalnih prostorih. Znano je, da je imelo društvo svoje prostore skozi desetletja na dvoru, ki ni imel pri tem nobene škode, pač pa le korist.
Če drugače ne gre, bi morala občinska u-prava priskočiti društvu na pomoč in mu prepustiti nekaj prostorov v občinski hiš;. Proti temu ne more nihče nastopiti, ker je živahno krščansko prosvetno delo le v korist vse občine; druga pTosvetna organizacija i-ina pa že tako stalne društvene prostore.
SOVODNJE
V	četrtek pred božičem je naš otroški vrtec priredil prvo lepo božičnico, ki je napravila veliko veselje otrokom in njihovim staršem. Otrobi so se zlasti veselili daril, s katerim1 j• h je Jezušček obdaroval.
T)va dni prej pa je bila odlično pripravljena čajanka. Priredila so jo naša dekleta, ki obiskujejo v velikem številu gospodinj-sko-kuharski tečaj pod odličnim todslvom prof. g. Nade Rojc. Čajanke so se udeležili ludi razni oblaslniki. med njimi g. župan Ceščut in šolski skrbnik De Veita. Dekleta
so pokazala z raznimi okusnimi kuharskimi izdelki lep napredek. Ob tej priliki se je med nami porodila misel, da bi moralo naše županstvo ukrenili pri merodajnih oblast -vih čimprej vse potrebno, da se gospodinjski lečaj spremeni v pravo gospodinjsko šolo.
Dne 30. decembra je bila pri nas zadnja seja občinskega sveta v letu 1954. Na njej so občinski očetje razpravljali zlasti o ugovoru sovodenjskih trgovcev proti 50-odstolnetuiV povišku trošarine in o spomeniku padlim v zadnji vojni, za katerega naj bi občini brezplačno odstopila potrebni prostor. Občinski svet je sklenil, da bo povišek uredil sporazumno s prefektom. Velika večina občinskih svetovalcev je glasovala za brezplačni odstop prostora. Sodimo, da bi občinski svet moral upoštevali pameten predlog opozicije in soglasno sklenili, naj se spomenik zgradi na občinskem prostoru, a to v spomin in slavo padlih v obeh svetovnih vojnah in no le v zadnji.
RUPA
Z veseljem smo vsi Rupenci sprejeli vest, da je sovodenjski občinski svet tudi na zadnji seji v 1. 1954 sklenil, naj se pri nas v novem letu zgradi prepotrebni o‘-oški viiec. Ta ustanova je v naši vasi še toliko bolj po-irtbna, ker prebivamo ob »la m iležavni ce-sli. k- je za majhne •riioke negama. Ko bomo in. li olroški vrtec, bodo o^ro^i pod skrbnim varstvom svoje vrtnarice in njihove ma-lere a' do z večjo vn ‘mo in brij brez skrbi opra j.ale svoje težk? družinski, dolžnosti.
TRŽIČ
31. decembra so notranje sindikalne komisije tržiške ladjedelnice izdale uradni proglas, s katerim so obvestile javnost, zlasti pa svoje delavce, o velikem naročilu za gradnjo novih ladij.
Tržiška ladjedelnica bo zgradila predvsem 35 tisočtonsko petrolejsko ladjo, ki jo je naročila ameriška petrolejska družba Es-so Standard Panama Company; lo bo naj-večja ladja le vrste na svetu. Nadalje bo ladjedelnica zgradila kar štiri 19 tisočtonski} ladje, in sicer dve petrolejski ladji po naročilu družbe Bermati; eno turbinsko ladjo na rpčun pomorske družbe v Genovi in še eno 19 tisočtonsko po naročilu neke druge itali-jarske pomorske družbe.
Nekaj manjšo kot sedem tisočtonsko ladjo za prevažanje potnikov na progi Trst-Kong v je naročil tržaški Lloyd; 11 tisočtonsko potniško ladji; je naročila Jadranska družba iz Benetk.
V	nekaj dneh bo torej naša ladjedelnica pričela z gradnjo kar sedmih ladij, ki znašajo skupno 129.000 ton. Tako ima sedaj tr-žiško delavstvo vseh kategorij zajamčeno zaposlitev za polni dve leti.
Ves Tržič in naš goriški Kras sta se le Silvestrove uradne vesti do globin srca razveselila, saj je bilo delavstvo že več časa v hudih skrbeh za obstoj, ko je ladjedelnica preživljala težko krizo in morala izločiti iz dela stotine delavcev. Sedaj obstoji možnost, da se bo izločeno delavstvo ponovno zaposlilo, kajti opravičeno pričakujemo, da bo naša največja industrija dobila še nadaljnja naročila. Ta veliki uspeh naše ladjedelnice ludi priča, da prešinja vodilne politične in gospodarske kroge v državi resna volja, ubiti najhujšega zmaja naše dobe: namreč grozečo go-spodarsko-socialno krizo.
Spomini iz starega Trsta
Potem: vsi morajo prijaviti, če imajo kaj angleškega, siciljskega ali španskega blaga skritega. Če kdo skrivača izda, se je bralo na plakatih, prejme en« tretjino blaga za Jude-ževo plačo. Tudi tiskovno cenzuro je Schildt uvedel: niso smeli tiskati plakatov brez njegovega dovoljenja, niti v gledališču igrati. Jih je navadil tisti »Furbo« pri prvi zasedbi. Čez nekaj dni so pa Tržačani še bolj debelo gledali. Prišel je generalni intendant Jou-bert, nekak finančni blagajnik armade, in je naložil mestu kar 50 milijonov frankov vojne kontribueije! Trgovcem je kar kri zlede-nela.
Tistih petdeset milijonov frankov vojne kontribueije je ležalo kot mora nad Trstom. Vse se je treslo, ko je generalni intendant Joubert zagrozil, da bo mesto zažgal, če ne bo kmalu denarja. Poklical je odličnejše meščane, da bi se pogovorili. Ko pa niso' ničesar sklenili, se je francoski blagajnik prav zares razjezil. Ukazal je poloviti nekaj desetin bogatili trgovcev in tudi duhovnikov;, ki so jih zatožili, da so s prižnic grmeli pro-
 Popisi i/ Goriške
DOBERDOB IN JAMLJE
V	torek, 28. decembra, sta domača g. župnika Vošnjak in Kretič blagoslovila novi o-rožniški postaji v Jamljah in Doberdobu. Slovesnosti so se udeležili goriški prefekt De. Zerbi, podprefekt in kvestor ter naš župan. Pri slovesnosti v Doberdobu je imel kratek nagovor g. župan, ki mu je odgovoril polkovnik Bovio.
Čez nekaj dni pa je vso našo dolino prešinila z velikim veseljem vest, da so ladjedelnice v Tržiču dobile nova naročila za gradnjo ladij. Novica nam je vlila novega zaupanja v bodočnost. Naši delavci se odslej ne bodo več tresli kot šiba na vodi od strahu, da pridejo ob vsakdanji kruh.
Z VRHA
l'oi i}. ežljivo smo čakah, da -e uresniči naša stal? želja, naj se tudi pri na- napelje e-lektrika. Sedaj gojimo resno upanje, da bo elektrika v 1. 1955 vendarle zasvetila. Tako so vsaj sklenili naši občinski očetje tudi na zadnji seji v 1. 1954.
Občinski svetovalci so poleg tega skleniti, da se letos na našem Vrhu zgradi po možnosti tudi telefonska govorilnica. Mi sodimo, da ie ta dodatek »po možnosti« docela nepotreben in da mora odpasti. Telefonska govorilnica je pri nas zares nujno potrebna 'n njena postavitev ni združena z velikimi stroški. Zato pričakujemo, da bo sovodonjskn občinska uprava vsaj ti dve javni napravi, elektriko in telefonsko govorilnico, dejansko uvedla in ne bo ostala le pri obljubah. Doslej so se naše javne gospodarske potrebe že taki prehudo zanemarjale jn čas je, da razna ob-lastva tudi za nas vsaj nekaj storijo.
Na Silvestrovo se je na Majntci težko ponesrečil naš domačin Devetak Alojzij, ki se je vozil v prikolici motornega vozila. Motor se je prevrnil in Devetak je padel na cesto ter se močno pobil. Zdravniki so ugotovili zlom hrbtenice, zato je njegovo stanje resno. Mlademu 29-letnemu možu želimo, da bi čim prej okreval.
ti »brezbožnemu Napoiljonu«. Zagrabili so-med drugimi tudi pridigarja Jožeta Milano-viča. Dva druga, jezuit Platner in Rado d’A-scoli sla jo še pravočasno* pobrisala. IJjelc so odpeljali kot tale kar za dva meseca v trdnjavske ječe v Palmo.
To je izdalo. Mesto je prosilo, da bi vendar dovolili plačevati v obrokih. Tudi 1 ot prošnjo so Francozi odbili in zagrozili, da če ne plača Trst v dveh dneh vse kontribu-. cije, bodo zaplenili vse premoženje večjih tržaških trgovcev. Kdor ni pravočasno kaj skril, je postal čez noč berač.
ŠE POKA IN GRMI
Brigadir Schilt je skušal vso upravo urediti po* francoskem načinu, to s’e pravi po vojaško. Mesto je razdelil na osem odsekov. Vsak meščan je moral vedno imeti pri sebi osebno izkaznico. Francozi in Tržačani so se še vedno bali drug drugega. Napoleonova oblast v naših krajih še ni bila prav zasidrana. Pri prodiranju proti Dunaju, ga je nadvojvoda Karel nekajkrat porazil. Francoski nasprotniki so zato jeli dvigati glave. Proti koncu septembra so se raznesli glasovi, da bo udarila na Trst s Krasa deželna milica, z morja pa angleške fregate. Zato je poveljnik prepovedal vsako zbiranje po ulicah in je ukazal, »naj ostanejo ljudje doma ter o-pravljajo svoje posle«. Strah ni bil prazen. Res so začeli dol z Bazovice prodirati iregu-larni avstrijski četniki in so vrgli francoske predstraže do predmestij. Istočasno so priplule do Sv. Andreja angleške bojne ladje. Vnel se je hud topovski boj z obrežno bate-
»FURLANIJA IN DRUGE POKRAJINE
V	ITALIJI”
Pod gornjim naslovom je priobčila »Pa-trie dal Friul« v zadnji številki članek, v katerem poroča, da sta minister za kmetijstvo’ Medici in glavni tajnik krščanske demokracije razdelila tisoče ha zemlje med male kmete v pokrajini Grosseto. Vsega skupaj je bilo doslej dodeljenih 1,200.000 lia zemlje, in sicer v Maremuci, Fucinu in Abbarese.
»Patrie dal Friul« ugotavlja, da so v Furlaniji namesto tega vpeljali zborovanja, ki jih prireja združenje »Furlanije v svetu«. Ljudi navdušujejo za izseljevanje in jim nudijo olajšave.
To velja v prvi vrsti za Beneško Slovenijo, kjer se je iz premnogih vasi izselilo skoro celotno prebivalstvo. Tu se oblastva prema-
lo	trudijo, da bi olajšala gospodarsko bedo prebivalstva. Kdaj bodo spregledali, da je la dvojna mera v veliko’ škodo državi (
ŠEMPETER SLOVENOV
»Motorna bolezen« je zajela tudi naše nekdaj tako mirne doline. Nihče noče več trgali podplatov in meni, da je poniževalno', če se vozi z navadnim kolesom. Vsak pobič, ki se komaj reši ljudske šole, sanja o motorju in ne miruje, dokler ga ne kupi, pa čeprav morajo starši prodati lisko ali si denar izposoditi; brez motorja ni mogoče več živeti! Tudi »čeče« nočejo zaostajali za fanti in hoče jo imeti vespo. Zlasti ob nedeljah vse drvi po naših cestah kakor v času vojne in naši
rijo. S Krasa so prišle novice, d so v Sv. Križu domačini ujeli nekaj Francozov in jih pošteno premikastili. Francozi so začeli zdajj utrjevati mesto. Celo v zidu pri Sv. Justu so prebili strelne line. Francoski podrepniki so> se kar potuhnili in čakali boljših časov.
Pa kmalu se je zanje obrnilo* na bolje. Napoleon je cesarja porazil pred Dunajem. Dne 14. oktobra 1809 so podpisali mir v cesarskem gradu Schonbrunnu. Topovi so za nekaj let utihnili. Francoski pristaši, posebno framasoni in judje, so se brž postavljali s francoskimi kokardami. Avstrijakanti so* se pa poskrili.
NAPOLEON REČE: »ILIRIJA VSTAN’!”
V šenbrunskem miru je bila posebna točka, da se vse slovenske in večina hrvaških dežel združi v posebno politično enoto Ilirijo z lastnim guvernerjem. Posebni proglas v nemščini in takratni slovenščini se tako bere:
Napoleon
zesar Franzosov, Kral Italie, varih rajnske svese.
Smo sklenili inu sklenemo tako: Blaslika krasija (beljaška kresija), kranjska deshela, estrajska Istria, Strane Reka inu Terst (re-ška in tržaška stran), Primorje, en dejl Ilro-vashkiga inu vsa scmla nam perpushena na desnim kraju Save, Dalmazia inu nje otoki bodo sa naprej imenvane Ilirske Deshele.
V nashimu shotoru Versdenz (Sclionn-brunn) 14. dan kosaperska 1809.
Napoleon
(Nadaljevanje sledi)
domovi so prazni. Zato pa tudi nesreč no manjka.
Pred kratkim je dijak Lucijan Klemenčič nesrečno butnil v kmečki voz in se zgrudil nezavesten na cesto, lakoj sio ga prepeljali v čedadsko bolnišnico, kjer so mu zdravnik-i ugotovili nevarne poškodbe v trebuhu. Njegovo stanje je resno. Nadebudnemu dijaku želimo, da bi čimprej okreval. Ob tej priliki svetujemo slovenski mladini, da kroti v sebi preveliko strast do motornih koles. Nabavi naj si ga le tisti, ki ga res potrebuje.
ŽABNICE
Letošnji božič je vremensko sicer lep in suli, a ne odgovarja običajnim. Premalo snega je namreč zapadlo; tako je letos zimski šport popolnoma nemogoč; niti na s>amih Sv. Višarjah ni smuka možna. Zato letošnja zelena zima tudi ni zvabila številnih smučarjev v naše doline. Žabnice so tako ob primerne dohodke. Škoda je še zaradi tega večja, ker bi morale biti v prvih dneh januarja mednarodne skakalne tekme, ki so prejšnja leta pomenile središče vse športne dejavnosti v naših krajih.
Pomanjkanje snega v tem času bo imelo tudi zle posledice za naše travnike; trava bo namreč zopet redka. Verjetno je pa tudi, da se zima zavleče tja do maja, tako da pridelki ne bodo mogli ob pravem času dozoreti. Sicer pa še vedno upamo, da kaj kmalu zapade blagonosni pršič, ki bi omogočil lepo smuko in dal našim ljudem priliko zaposlitve.
/}i*iif>bltn {/lin* Viliju * iimiit Ihleri il ul inči
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Slovenci
Tedenska tribuna je za Novo leto objavila izide povpraševanja o najbolj čitanih pisateljih na Slovenskem. Na vprašanja je odgovorilo 2606 ljudi. Največ se jih je izreklo za Finžgarjeva dela. Očak slovenskih pisateljev je prejel 339 glasov ter s tem visoko nadkrilil vse ostale domače književnike. Ljudje najraje berejo njegov roman Pod svobodnim soncem. Drugi v lestvici je Ivan Tavčar s 180 glasovi. Od njegovih umetnin ljudje najraje čitajo Visoško kroniko: Najstarejši romanopisec Josip Jurčič je tretji domači pisatelj, čigar povesti na Slo^-venskem najraje berejo. Prejel je 121 glasov, od ka-
Kulturne vesti
Novembra je minilo sto let, odkar so v Ljubljani izšle Pesmi slovenskega pesnika, pisatelja, slovstvenega mentorja in preroditelja Frana Levstika. Njegova pesniška zbirka pomeni nadaljevanje umetniškega izročila našega duhovnega velikana Franceta Prešerna. Levstik je izoblikoval svoja književna dela na podlagi realnega doživljanja svojega življenja in slovenskega občestva.
Ameriška filmska družba Michael Todd bo letos začela snemati v Jugoslaviji zunanje prizore umetniškega filma Vojna in mir. Vsebina filmskega dela je povzeta po največjem romanu velikega ruskega pisatelja Leva Tolstoja. V filmu bodo sodelovali tudi oddelki jugoslovanske vojske. Kaže, da bodo zunanji posnetki posneti v Vojvodini.
Za snemanje filma Vojna in mir v Jugoslaviji se zavzema tudi neko italijansko podjetje. V italijanskem filmu bodo baje nastopili John Ford, Silvana Mangano in Lollobrigida.
Zveza jugoslovanskih skladateljev je lani nagradila pet domačih glasbenikov, med njimi mladega slovenskega skladatelja Janeza Matičiča. Nagrado so mu prinesle njegove Tri skladbe za klavir. Matičič je zelo plodovit umetnik. Med drugim je napisal Appassionato, Tri skladbe, Poeme lyri-que, Capriccio, Deux Poemes, Godalni kvartet v C-duru in Simfonijo.
Ob koncu leta so v Ljubljani odprli razstavo
»Otroška podoba«. Na njej je razstavljenih kakih 300 otroških risb in slik, med njimi tudi dela tržaških otrok, ki nam prikažujejo otroško domišljijo, realizem in fantastiko. Kasneje bo razstava obiskala razne kraje v Sloveniji.
13. decembra so v prostorih dramskega muzeja newyorške Kolumbijske univerze odprli razstavo jugoslovanske gledališke umetnosti. Nai njej so razstavili fotografije, gledališke lepake, portrete gledaliških delavcev, makete scen nastopov jugoslovanskih gledališč.
Na seji upravnega odbora Združenja jugoslovanskih filmskih proizvajalcev so ugotovili, da so jug. filmska podjetja lani uspešno sodelovala pri snemanju tujih filmov v Jugoslaviji. Znani tuji filmski proizvajalci in umetniki se vedno bolj zanimajo . za Jugoslavijo in sodelovanje z njenimi filmskimi podjetji. Odbor je tudi sklenil, da bodo v. bodoče uveljavili ostrejše merilo pri izbiri filmske snoyi, umetniški obdelavi in snemanju koprodukcijskih filmov.
L. 1953 je bilo v Sloveniji 38 znanstvenih in strokovnih knjižnic, ki so razpolagale s približno milijon 545 tisoč deli. Največja med njimi je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani s približno 683 tisoč deli. Druga je knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani s kakimi 100 tisoč deli; tretja pa Knjižnica filozofske fakultete z nekaj nad 47 tisoč deli.
•
Newyorški filmski kritiki so proglasili za lansko najboljše filmsko delo japonski barvni film Peklenska vrata. Takoj za njim sta ocenjena kot najboljša filma Počitnice gospoda Hulota ter Kruh, ljubezen in fantazija. Od angloamerišbih filmov so po njihovi isodbi najboljši Pristaniška fronta, Romeo in Julija, Dekle s podeželja in Carmen Jones. Najboljši lanski filmski igralec nai bi bil Marlon Brando, najboljša igralka Grace Kelly, najboljši režiser pa Elia Kazan, ki je zrežiral ameriški film Pristaniško fronto.
najraje Finžgarja
terih odpade 53 na Desetega brata. Četrti v lestvici je naš največji pisatelj Ivan Cankar. Od njegovih del je najbolj bran Hlapec Jernej ,in njegoVa pravica. Od vseh ostalih pisateljev ni nihče dosegel nad 100 glasov.
Od slovenskih pesnikov ljudje najraje prebirajo Gradnika. Za njim prideta Murn in velikan Prešeren.
Iz odgovorov je razvidno, da Slovenci zelo radi čitamo dela naših klasikov, kajti pri nobenem tujem pisatelju se ni nabralo omembe vredno število glasov. Velika večina prevedenih knjig je dobila po en, dva do dvajset glasov.
Izidi pa tudi dokazujejo, da se ljudje najbolj zanimajo za dela naših starih mojstrov, medtem ko mlajši pisatelji niso prodrli med narod, čeprav žanjejo v današnjem časopisju obilo hvale. Zelo zanimiv pojav.
France Mihelič je slikar in grafik. Rodil se je v Virmašah pni Škofji Loki leta 1907. Umetniško a-kademijo je študiral v Zagrebu. Izpopolnjeval se je v Parizu in Italiji. Tehnično je zelo raznovrsten, saj goji olja, gvaše, freske, litografije, ujedanke, linoreze in risbe. Mihelič spada med glavne predstavnike slovenskega barvnega realizma. Njegova glav-
Pogovor
V	govorici preprostega Slovenca pa tudi izobraženca opažamo neko naravno odkritost, ki je ne smemo grajati, dokler je v pravih mejah, vendar jo moramo poplemenititi in povzdigniti do višje stopnje.
Kadar pridemo v dotiko z ljudmi drugih narodov, nas preseneti takoj pri prvem pogovoru njih večja vljudnost .in eleganca, s katero nagovarjajo, se izgovarjajo, opravičujejo, prosijo, pozdravljajo, se poslavljajo itd.
Takega vljudnega tona se moramo tudi mi navaditi, ne da bi bili pri tem nenaravni in neodkriti.
Chr. Garve pravi; »Bistvo dobrega družabnika je, da se zna dostojno obnašati in dobro govoriti. Prav tako pa je neobhodno potreben dar, da znaš dobro poslušati.«
Vsaka družba zahteva žrtev. Zato se ne smeš nikdar izdajati, da se dolgočasiš v družbi prijateljev ali znancev. Ce kdo govori;, ne smeš brati časopisov, listati knjig, risati, zehati, pogledovati na uro ali kazati nejevoljo.
Kakar v družbi govore o napakah drugih, kadar jih opravljajo ali obrekujejo, pokaži, da ti tako govorjenje ni všeč. Ce ne moreš pogovora napeljati na kaj drugega, pa molči in obrni obraz drugam. S tem dokažeš, da obsojaš neolikano in netaktno govorjenje.
KULTURNE ZANIMIVOSTI
V nekem londonskem gledališču liigrajo z velikim uspehom komedijo Dobri vojak švejk, ki jo je po istoimenskem češkem delu priredil za oder Ewan MacColl.
Naš rojak z Opčin, univerzitetni profesor dr, Anton Kuhelj, je postal novi rektor ljubljanskega vseučilišča. Prorektor je univerzitetni profesor dr. Fran Zwitter, doma s Koroškega. Dr. Kuhelj je odličen znanstvenik ter član naše Akademije znanosti in umetnosti.
V Londonu so odprli Mednarodno razstavo barvnega lesoreza, na kateri razstavlja svoja dela 132 umetnikov iz 25 različnih držav. Iz Jugoslavije so povabili osem umetnikov. Le štiri države so zastopane z večjim številom razstav Ijalcev. Od jugoslovanskih umetnikov razstavljajo naslednji slovenski grafiki: Ri;ko Debenjak, Božidar1 Jakac, France Mihelič, Miha Ma-leš in Maksim Sedej. Prvi trije so zastopani vsak z dvema listoma, ostala dva vsak z enim. Med osmimi ilustracijami, ki jih vsebuje razstavni katalog, je tudi Debenjakova grafika I-strske žene. Razstavo bodo poslali tudi v druga angleška in evropska mesta.
na dela so: Božja pot na Ptujski gori, Sveta večer na Ptujski gori, Mrtvi Kurent, razne krajine iz Haloz, z Dravskega polja, z Barja in iz Bela krajine.
Odlični slovenski umetnostni kritik France Stele pravi o njem, da je izvabil slovenski haloški pokrajini in ljudskemu življenju slikarske make, ki jih doslej ni uresničil nobeden naših slikarjev.
v družbi
Govori kolikor mogoče malo o sebi ali svojih domačih, o svojih opravkih, svojem poklicu, svoji u-čenosti, zaslugah itd. Samoljubnih, vase zaverovanih in bahavih ljudi nikjer ne upoštevajo. Pa tudi drugih ne sprašuj po stvareh, ki jim niso ljube. Ravnaj se po geslu : »Cesar ne želiš, da bi te drugi vprašali, tega tudi ti njih ne sprašuj.«
Kako nadležna, neumna in mučna so n. pr. vprašanja: »Koliko pa zasluži vaš mož? Kako pa morete shajati s tako majhno plačo? Ali kupujete blago na obroke, ko ste tako lepo oblečeni? Ali je res vaš sin padel pri izpitih? Kaj pa bo z njim? Ali je vaš mož še na pljučih bolan? Al-i bo gospod Koren poročil vašo hčerko?« Itd.
Ne govori nikdar o stvareh, ki bi mogle zbuditi pri kom neljube spomine. Ne izprašuj nikogar o njegovih slabih gmotnih razmerah, če mu ne moreš pomagati. Pa tudi ne govori okoli o njegovih dolgovih. Sicer pa je v družbi skrajno nedostojno kazati radovednost in vpraševati po stvareh, ki nikomur niso nič mar.
Klepetulj se vsak izogiblje, saj ni nihče pred njimi varen. Danes obirajo tvojega prijatelja ali znanca, jutri pa tebe.
To in še marsikaj mora vedeti in upoštevati olikan človek.
V^GO.JIVI KOTJiClElK
GOSPODARSTVO
VRTNAR V JANUARJU
Opozarjamo na ono, kar srn« pisali /a december.
Kjer nič ne raste, tani naj ho zemlja globoko prekopana in naj leži v velikih kepah do setve. Zimski mraz je zelo koristen.
V	tem mesecu bomo sejali predvsem v toplo gredo, in sicer solato, zgodno' zelje in ohrovt, rdečo peso, korenček, redkvice.
Ce imamo res primerne sončne in zavetne Ieg'e, bomo sejali na prosto špinačo in peteršilj.
Lahko sejemo tudi grah. Za sedaj pa niso primerne sorte, kot so senator, telefon, al-derman in druge z zgrbančenim zrnjem. Glavni sorti, ki jih lahko sejemo brez skrbi, sla prvi ekspres ali Alaska in drugi ekspres ali ekspres z dolgimi stroki (bountifoul, ge-neroso).
Grah uspeva najbolje na zemlji, ki je bila lansko lelo obilno pognojena s hlevskim gnojem. Letos dodamo samo nekoliko' umetnih gnojil, in sicer po 6 do 8 kg superfosfata (perfosfato), 2 do 3 kg kalijeve soli (sale potassico) in 1 in pol kg žveplenokislega a-monijaka (solfato ammonico) na vsakih 100 kv. m površine. — Svež hlevski gnoj ni primeren za grah, ker začne potem rast divjati in tak grah da več slame kot strokov in rodi pozno.
V	GNOJU SO ODKRILI NOVE DRAGOCENE SNOVI
Hlevski gnoj je in ostane kralj gnojil, katerega ne moremo popolnoma nadomestili z drugimi gnojili, če hočemo obnoviti iti povečati rodovitnost zemlje. Poleg gnojilnih lastnosti pa je biokemija (bio—življenje, torej biokemija-—-veda o življenjskem presnavljanju) v zadnjem času odkrila v gnoju, pravzaprav v govejih odpadkih snovi, ki zvišajo v krmskem obroku vsebino vitaminov in ki tako ugodno vplivajo na rast in razvoj nekaterih domačih živali, predvsem prašičev in perutnine. V govejih odpadkih je namreč predvsem mnogo vitamina BJ.2, ki je za rast vseh živih bitij nujno potreben. Ta vitamin se razvije v želodcu prežvekovalcev in se izloči z odpadki.
Gotovo si že videl golobe ali druge ptiče, ki pridno brskajo po odpadkih, kot da nekaj iščejo in s kljunom nekaj lovijo. Ti ptiči ne iščejo v odpadkih morebitna neprebavljena zrna ali drugo krmo, temveč jih žene nagon, da iščejo v njih nujno potrebne vitamine. To je odkrilo znanstvo komaj v zadnjem času, zato pa je začelo izdatno izrabljati ta bogati vir vitaminov: goveje odpadke je začele uporabljati za krmo, zaenkrat prašičem in jjerutnini.
Priprava odpadkov za krmo je ze'o enostavna. Zberemo jih v hlevu, očistimo slame in morebitnih diugih primesi, položimo na kakšno desko iu v poletnem času jih posusi-mo' na soncii, v zimskem pa pri umetni lepi oti, ki pa ne sme biti previsoka, ker bi sicer šlo na škodo odstotka vitaminov. S:ii:mO pa odpadke tol ko časa, da se dajo zmteri a-
li	zdrobiti v drobno mo>ko, ki jo primešamo ostah prašičji ali perutninski krmi.
Najtežavnejše bo verjetno živali r>r praviti na to krmo posebne vrste, ker tudi posuse« ni goveji odpadki ohranijo svoj neprijetni vonj, ki pri začetku gotovo ni vabljiv niti za
živali. Zalo pa ne smemo takoj v začelivii dajali preveč take moke. Polagoma večamo količino, dokler ne dosežemo najvišje mere, ki je nekakih 8% celotnega krmskega obroka. Za ublažitev neprijetnega vonja nekateri primešajo krmi melase, koromačevega semena, ;>kimlja« ali pa enake količine moke iz rožičev, zrezke sladkorne pese, zribanega korenja itd. To pa samo- za prašiče, ker se perutnina prav kmalu navadi na goveje odpadke; zadostuje, da jih raztrosimo po slami v kurniku.
PARADIŽNIKI V PRAHU
V ZDA in v zadnjem času drugod po svetu kot tudi pri nas uživajo zelo mnogo paradižnikovega soka. Pijejo ga zjutraj namesto jutranje kave. Paradižnikov sok vsebuje mno-<ro vitaminov, več kot vsaka druga naša povrtnina, zato so paradižniki med povrtnina-nji najbolj zdravilni.
Sedaj so začeli prodajati v ZDA paradižnike v prahu: doliješ samo nekoliko vode in paradižnikov sok je pripravljen. Paradižnikov prah ima tudi to dobro stran, da se lahko dolgo ohrani.
DEDNI DOMOVI
Marsikje trpi kmetijstvo zaradi prevelik"? zdrohljencsti; premoženja so premajhna, da hi zaposlila in vzdrževala celo kmetovalčevo družino ali pa so parcele majhne in daleč okoli raztresene, tako da je obdelovanje zamudno in zato drago. Posledica takega stanja je beg z dežele v mesta, v industrijo.
V mnogih alpskih predelih in tako tudi na južnem Tirolskem poznajo še tako imenovane »dedne domove« (Erbliof), kjer podeduje naj starejši sin celotno kmetijo. Temu dej-
sl\u se imajo južni Tirolci zahvaliti, če so ohranili krepak kmečki stan.
Za pravno podlago »dednih domov« služijo še vedno patenti (predpisi) Marije Terezije iz lela 1770. Pozneje so jih večkrat spreminjali. posebno z zakonom 12. junija 1900, ki je predvideval ohranitev nerazdeljene kmetije in istočasno pravično udeležbo ostalih olrok na očetovi dediščini.
Lani so v južnem Tirolu na novo uredili celotno vprašanje »dednih domov« in uradni list za Irenijno-Alto Adige z dne 1. aprila 193-1 je priobč:l zadevne predpise.
PROIZVODNJA SLADKORJA
V	ITALIJI
V	1. 1951 je bilo v Italiji posajenih s sladkorno peso 227.000 ha ali 6% več kot prejšnje leto. Pridelek pese je znašal 60 milijonov q s 15% sladkorja, tako da bo znašala proizvodnja okoli 9 milijonov q sladkorja a-
li	nekaj več, kot znaša notranja potrošnja.
Potrošnja sladkorja se sicer viša, a znaša kljub temu komaj tretjino potrošnje v ZDA, kjer ga človek lelno porabi okoli 50 kg.
43.000 JAJC NA DAN
ali vsaki 2 sekundi 1 jajce odložijo matice nekaterih vrst termitov. To so mravljam podobne živali, ki živijo v gnezdih in katerih življenje in delo je do podrobnosti organizirano, kot pri mravljah ali pri čebelah.
Termiti živijo predvsem v toplejših krajih, a danes že resno ogrožajo knjižnice, zgodovinske zgradbe, muzeje, umetnine in stanovanja tudi v Italiji, Grčiji in Franciji, kot v Argentini, ZDA in še drugod. Hranijo se z lesnino (celulozo) in zato razjedo vse, kar je lesenega. Mnogokrat izdolbejo vse pohištvo, tako da ostane samo zunanja plast, torej oblika, ki se pod najmanjšim pritiskom zdrobi v prah.
Termite zatirajo predvsem z DDT.
C
V
O)po rt ni breg led
Znan evropski športni dnevnik je objavil letošnjo svetovno lestvico najboljših enajstoric, in sicer na podlagi odigranih srečanj. To pa ni uradna lestvica, ker je bila namreč uradna že določena letos v Švici. Ta lestvica pa. ne more biti prava slika svetovnega nogometa, ker veliko držav letos ni igralo spričo priprav na svetovno prvenstvo. Med temi državami so Urugvaj, URSS, Španija in druge, ki bi popolnoma spremenile lestvico. Objavljena lestvica je sledeča: 1. Madžarska, 2, Brazilija, 3. Švedska, 4. Jugoslavija, 5. Belgija, 6. Nemčija, 7. Italija itd. Ce pa bi objektivno ocenilii svetovni nogomet na podlagi resnične vrednosti, bi si pa dovolili sledeči vrstni red: 1. Madžarska, 2. Brazilija, 3. Urugvaj, 4. Anglija, 5. Jugoslavija, 6. URSS, 7. Švedska. Ce so dvomi o naši lestvici možni, ni noben spor mogoč glede Madžarske, ki je bila letos najmočnejša in izkazovala, najidealnejši nogomet sploh.
Za 14. kolo italijanskega nogometnega .prvenstva, katerega so odigrali v mrzlih pogojih, je bilo značilno, da »močnejši« zmagajo. In ker se tega mnoge enajstorice ne zavedajo, so posledice vidne in občutne. Recimo Firence, zavedajoč se svoje moči, so vnesle med nogometaše rokoborbo, ki naj bi služila premagati nasprotnika. Torej igrali so »alla fioren-tina«, doseženi uspeh je pa »alla bolognese«. Za vidno zmago pa pride še občuteni glavobol, ko bodo 1-gralci Fiorentine kaznovani, njihova blagajna pa bo precej delala, ko bo plačevala stroge kazni. Toskan-ci so še preveč pod vtisi svoje zgodovine, dvobojev Firenc in Arezza.
Milan je v Turinu dosegel zopet dve točki. Zmagal je v lepi in koristni igri z Juventusom (4:3). Ze sam rezultat nam priča, da je morala biti igra
zato lepa in odprta. Jasno, najboljša obramba je napad. In tega so se Milančani zavedali in zato tudi zmagali. Triestina ni presenetila. Izgubila je z Interjem s 4:1. Izid ni ravno katastrofalen, če upoštevamo, da se je Jensen v pričetku močno poškodoval in bil nesposoben za nadaljnjo igro. Po tej nedelji vidimo sledeče: kandidati za izgon iz lige A bodo Spal, Triestina in Pro Patria. žalostno, pa resnično.
Jugoslovanski klubi so po različnih turnejah na različnih kontinentih s svojimi nameni). Tako je Partizan premagal v Bruslju dunajski Rapid (3:2;, dva dni pozneje v Essenu Rotweis (1:0). Dinamo je
v	Atenah dosegel neodločen izid z AEK (1:1). Sarajevo je zmagal v Carigradu proti Feur Bahce <2 :1). Edino BSK je izgubil v Frankfurtu proti istoimenskemu klubu (4:0) in popolnoma razočaral.
Franjo Mihalič je ponovno zmagal v Sao Paulu na »Silvestrovem« teku. Progo dolgo 7,3 km je prepekel v 21:50.0. Drugi je bil Freiro (Brazilija), ki je iznenadil proti vsakemu pričakovanju. Mihaličevo j.mago je pozdravilo pol milijona navdušenih gledalcev. Torej že druga Mihaličeva zmaga.
V	Ljubljani so te dni dogradila novo najmodernejšo skakalnico. S tem je dana možnost, da bodo hudi Ljubljančani vendar enkrat skakali čez 60 m. Stari »Mostec« je torej odslužil! Nova skakalnica pa je bila v vsaikem primeru zelo potrebna, ne samo zaradi »skakanja«, ampak tudi v prometnem smislu. Ko so skakali namreč še na »Mostecu«, Je bil oviran promet pod Rožnikom, ker je dobrim skakalcem cesta služila za doskočišče. Ljubljančani imajo torej novo skakalnico, snega pa še ne.
Beograjski hokejski klub Partizan je odigral prvo letošnje srečanje na ledu v Cortini proti istoimenskemu klubu (3:3). Velik uspeh za Beograjčane. Za Cortdno so igrali 4 Kanadčani in dva Amerikam^. To je bilo mednarodno srečanje z mednarodnim moštvom. Uspeh je toliko večji.
ZA NASE NAJMLAJSE
/VWWWvVW
št. 33
rWVVWWVV\WVVVYYVVVWVVVVVVVV
^ArmVkVv/yyyv/y///77y/A//y7/7^y^jV'AAA/^/y7^7'yvA/y7'AW//^WA\'V\AAAAAA^Vy^vV«AAAAAAAAAAA;
fc
Tako sta drugo jutro krenila vzdolž obale proti severu; s seboj sta vzela vsak svojo puško, strelivo in nekaj živeža. Potovala sta mesec dnii. Nekega jutra sta sredi jase zagledala poslopja obdana z močnim plotom.
Izkazalo se je, da so poslopja naselbina francoskih misijonarjev. Prijazno so oba sprejeli ter ju povabili, naj ostaneta, dokler jima črnke ne sešijejo obleke. Tako je prišel Tarzan v stik z omiko.
Na potovanju vzdolž obale je Tarzan večkrat obsipal d’Arnota z vprašanji o svetu. D’Arnot ga je seznanjal z omikanimi navadami; Tarzan pa mu je pripovedoval o zaboju, ki so ga zakopali mornarji.
J
m
'V- 'V	^
v\\	< K1
»v	?
' V '	^	*
,\ s\	<•
\ \ v> / ' -	*
KuH Xs\’ \
\\VC
Tarzan mu je odgovoril: »Vse knjige v koči sem prečital, razen ene. Morda znaš ti čitati, kaj je v njej.« D’Amot je glasno čdtal dnevnik lorda Greystoika, ki je bil pisan v francoščini.
Končal se je z besedami: »Danes ima najin sinko šest mesecev. Leži v svoji zibelki in izteza ročice proti meni. Pravkar je zgrabil list in njegovi s črnilom zamazani prst-ki so se odtisnili na knjigo...«
Res je bilo videti na tisti strani odtise štirih majcenih prstkov. D’Arnotu pa se je v glavi porajal namen, da preizkusi znanstveno teorijo. Zazdelo se mu je, da bo razvozlal Tarzanovo skrivnost.
Nekoč je izpraševal Tarzana o njegovih roditeljih. Ta mu je odgovoril, da je bila opica Kala njegova mati. D’Arnot pa je resno odvrnil: »To je nemogoče. Saj si vendar pra-
vi	človek. Kaj veš o preteklosti?«
I
Potovala sta še mesec dni in prišla do majhnega pristanišča. Odtod je D’Arnot brzojavil svojemu bankirju po denar. Prav tedaj so vsi prebivalci mesta trepetali pred velikanskim zamorcem, ki je pobesnel.
Skrivnost -=
DRJA FU-MANČUJA
KOMAN - Spisal: Sax Rohner » Prevedel: A. P.
Dvignila au se spustna vratca in kak meter od mene se je skozi odprtino nejasno dvignila neka glava. Pričakoval sem grozo — in smrt ali še kaj hujšega. Namesto tega pa sem uzrl ljubek obraz, ki je bil kronan s kuštravi> kepo las; idel sem beli laket, ki je držal kvišku kamenito ploščo, lepo oblikovani laket, ki ga je nad komolcem krasil širok zlat obroč.
Dekle je splezalo v 'klet in postavilo leščerbo na ka menit a tla. V motni svetlobi je bila videti čisto neresnična — kakor kak opijev privid je stala :pred nama ta prikazen v tesno se prilegajočem svilenem oblačilu, okrašenem z blestečimi dragulji, v majhnih rdečih opankah. Skratka, bila je uresničena prikazen iz mojih sanj. Težko je bilo verjeti, da sva bila v dandanašnji, novodobni Angliji, lahko pa je bilo sanjati, da sva jetnika kakega kalifa v temniei starega Bagdada.
»Moje prošnje so uslišane,« je dejal Smith tilio. »Prišla je, da reši tebe!«
»Psst!« je posvarila mlada lepotica in njene čudovite oči so se plašno na široko odprle. »Le en šum, pa nas bo vse umoril.«
Sklonila se je čez mene, zaškrtnil je ključ v ključavnici, ki je strla moj nož — in ovratnica je odpadla. Ko sem vstajal, je osvobodila še Smitha. Potem je dvignila leščerbo nad vhod skozi spustna vratca in nama pokazala, naj greva dol po lesenih stopnicah, ki jih je luč razsvetljevala.
»Vaš nož,« je šepnila meni. »Pustite ga na tleh! Mislil bo, da ste s silo odprli ključavnici. Dol! Urno!« Nayland Smith je previdno stopajoč izginil v temo. Naglo sem mu sledil. Zadnja je šla najina skrivnostna prijateljica. Stala sva v nizkem obokanem hodniku.
»Zavežita si oči z rutami in storila vse tako, kakor vama povem,« je velela. Prav nič se nisva obotavljala ubogati jo. Z zavezanimi očmi sem se dal od nje voditi, .medtem ko je Smith položil roko na mojo ramo. V tem redu smo prišli do kainenitih stopnic in po njih smo šli gor.
»Držite se stene na levi,« sem zaslišal šepet, »zakaj na desni je nevarnost.«
S prosto roko sem tipal in našel zid. nakar smo hiteli dalje. O-zračje, skozi katero smo hodili, je bilo vlažno in nasičeno z vonjem neznanih rastlin. Toda tudi nekakšen lahen živalski duh sem začutil v nosnicah in tiho skrivnostno šumljanje nas je obdajalo.
Zdajci so mi nog'e stopile na mehko preprogo in z ramo sem podrsal neko zaveso. Zazvenel je gong. Ustavili smo' se.
Zaslišal sem ropotanje oddaljenega bobnanja.
TEDENSKI KOLEDARČEK
7. januarja, petek: Valentin — Svetoslav
8.januarja, sobota: Severin — Bogoljub
9.januarja, nedelja: Julijan — Nikosava
10.januarja, ponedeljek: Pavel — Dobroslav
11.januarja, torek: Higin — Božidar
12.januarja, sreda: Ernest — Bodigoj
13. januarja, četrtek: Veronika — Bogomir
TOVARNA
tPiincie
KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstuo pohištvo, spalni* ce, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
RADIO TRST
7T~|
Nedelja, 9. januarja ob 8.45: Kmetijska oddaja. 9.30: Vera in naš čas. 10.00: Prenos maše iz stolnice sv. Justa, 13.00: Glasba po željah. 15.30: Poje moški zbor s Peči. 17.00: Franz Lehar: Vesela vdova — opereta. 21.15: Puccini: Deklica zlatega za-pada — opera v 3 dej.
Ponedeljek, 10. januarja ob 12.00: Utrinki iz go^ spodarskega sveta. 14.00: Lahke melodije igra Fran Russo. 14.25: Slovenski motivi. 18.00: Bach: Koncert v E-duru za violino in orkester. 19.00: Mamica pripoveduje. 20.15: Poje vokalni kvintet. 21.00: Aktualnosti. 22.00: Književnost in umetnost.
Torek, 11. januarja ob 13.00: Glasba po željah. 18.00: Boccherini: Koncert za čelo in orkester. 19.00: Sola in vzgoja. 21.00: Radijski) oder. 22.30: Stavka iz slovitih koncertov.
Sreda, 12. januarja ob 12.00: Predavanje. 14.25:, Fantazije na slovenske narodne pesmi. 19.00: Zdravniški vedež. 20.30: Poje tenorist Renat Kodermac. 21.15 : Zbor Slovenske filharmonije, 22.00: Književnost in umetnost. 22.15: Lehar: Luxemburški grof — opereta v 3 dej.
Četrtek, 13. januarja ob, 18.00: Brahms: Dva stavka iz koncerta št. 1. 19.00: Mamičina povestica: 1-vanka Cegnar: Najmlajša kraljeva hči. 20.05: Vo'-kailni oktet. 22.00: Glasbeno predavanje. 22.30: Gla-zunov: Koncert v a-molu za violino in orkester.
Petek. 14. januarja ob 13.00: Glasba po željah. 17.50: Paganini:	Koncert	za	violino	in	orkester.
18.40: Debussy v interpretaciji Marija Sancina. 19.00: Okno v svet. 21.00: Tržaški kulturni razgledi.
Sobota, 15. januarja ob 12.00: Utrinki o krajih in
TVRDKA
IKIEK
JP I M &	J5.	S. GIOV3.NNI II
T R G O VIN A NA DROBNO IN DEBELO
Kmajlirani štedilniki in peči najmodernejših olilik na vsa goriva. Popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije, iz emajla nerjavečega (inox) jekla itd. Električni likalniki, sesalci r a prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki. Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala. Lestenci ter vseh Vrst električnih luči, klasične in moderne oblike. Prodaja tudi na obroke.
ljudeh. 14.00: Ravel: Španska rapsodija. 15.00: Zvonimir Ciglič: Obala plesalk. 16.00: Oddaja za naše najmlajše. 16.30: Slovenski zbori. 19.00: Pogovor z ženo. 22.00: Rimski-Korsakov: Sheherazade.
VALUTA — TUJ DENAR
; 5. januarja si	dal oz. dobil za:	
ameriški dolar	629—732	lir
avstrijski šiling	23,25—24	lir
100 dinarjev	88—90	lir
100 francoskih	frankov 163—166	lir
funt šterling	1640—1680	lir
pesos	20—23	lir
nemško marko	146—148	lir
švicarski frank	147,50—148,50 lir	
zlato	722—724	lir
napoleon	4375—4475	lir
VIMI lŠilVil 1IU ODGOVORI
Vprašanje št. 64. Ali se da popraviti kislo vino?
Odgovor. Ce zavisi kisloba od naravnih kislin, ki so v grozdju, predvsem če niii bilo grozdje dovolj dozorelo, se da kislobo odpraviti. Navadnoi zadostuje apneni karbonat. Kraški teran je v jeseni zelo kisel, s časom pa se njegove kisline presnovijo. Podoben je tudi cšibidin v Beneški Sloveniji. Teran in cibidin se popravita sama od sebe. Ce pa je vino kislo zaradi glivic ocetne kisline, še danes nimamo praktičnega sredstva, ki bi odvzelo oziroma spremenilo ocetno kislino. Strokovni časopisi so pisali, da so švicarski strokovnjaki uspeli vezati samo o-cetno kislino v vinu na neke smolnate snovi, a praktična izvedba takega postopka je še predraga in nerodna. Z današnjimi sredstvi, pa naj bo apneni karbonat ali kalijev bikarbonat aU mešanica na podlagi teh in drugih snovi, sicer zmanjšamo vsebino kislin v vinu, in sicer žlahtnih kislin, kot so vinska, citronova, grozdna in druge, medtem ko o-stane ocetna kislina nedotaknjena. Ce bi vino pasterizirali, to je s segrevanjem umorili delovanje vseh glivic, bi ostala v vinu še vedno vsa ocetna kislina, edino nadaljnjo tvorbo bi preprečili. Zato pa mora umni kletar paziti, da njegovo vino ne postane kislo. Kislobo bo onemogočil, če bo pazil, da je posoda zdrava, da so sodi polni in klet razkužena, prazni sodi pa suhi in zažveplani.
Za tiskovni sklad so darovali:	Modic dr. Jože
L. 400; Možina B. L. 2000; V. E. L. 1000; Sancin G. 300; C. g. S. L. 175; Klanjšček J. L. 1000; Rustja Adrijan ^L. 1000; Švara A. L. 150. — Darovalcem prisrčna hvala!
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
»Kje, za božjo voljo, pa smo?« mi je siknil Smith v uho. »Saj lo je orientalski boben!«
»Sššt! Sšššl!« Mala roka, ki je oklepala mojo, je živčno drhtela. Tedaj smo bili blizu nekih vrat ali kakega okna, zakaj dih vonja jo privel k nam, vonja, ki me je spominjal na druga srečanja s krasno žensko, ki naju je zdaj vodila iz hiše Fu-Mančuja in ki mi je z lastnimi usti pravila, da je njegova sužnja. In v duhu sem videl pred seboj varljivo prikazen — njeno zapeljivo in bogato ljubkost, ki se je ostro odražala iz črnega ozadja peklenske zlobe in umora. Ne enkrat, marveč tisočkrat sem skušal spoznati, kakšna je bila vez, ki jo je vezala na zločinskega doktorja.
Nastala je tišina. »Hitro! Tod!«
Po debeli preprogi smo šli navzdol. Najina vodnica je odprla še ena vrata, pa smo bili na prostem. Toda dekle sc ni ustavilo, temveč me je vleklo dalje po peščeni slezi, kjer mi je sveža sapa vela v lice, dokler nismo končno prišli, o čemer ni bilo dvoma, na obrežje reke. Tedaj sem slišal pod koraki škripanje desk in ko sem pod ruto pogledal dol, sem videl ob nogah blestenje vode.
»Bodite previdni!« sem bil posvarjep in spoznal, da stopam v ozek čoln. Nayland Smith je šel za menoj, nakar je dekle z drogom odrivalo čoln proti reki. »Ne govorita!« je ukazala.
Možgani so mi bili vročični in komaj sem vedel ali sanjam ali bedim ali se je resničnost končala z mojim jetništvom v blatni kleti in je ta slepi pobeg po reki, pod vodstvom dekleta, ki bi lahko stopilo iz knjige »Arabske noči«, bil domišljija — zasmehovanje
sna. Zares sem začel dvomiti, ali je reka, po kateri smo se vozili in katere valčki so pljuskali okoli nas, res bila Temza ali Tigris ali podzemni Styx. Coln je zadel ob breg.
»Čez nekaj minut bosta slišala udarce ure,« je reklo dekle z mehkim, očarujočim glasom, »toda zanašam se na vajino čast, da do takrat ne bosta odftranila rut. To mi obljubita!«
»Obljubljava!« je Smith vneto dejal.
Slišal sem, kako je splezal na obrežje, in trenutek potem je mehka roka prijela mojo, na kar me je vodnica vedla na suho. Ko sem bil na obrežju, sem še vedno držal dekletovo' roko in jo vlekel proti sebi.
»Vi se ne smete povrniti,« sem ji šepetal. »Midva bova skrbela za vas. Ne smele se vrniti na tisti kraj!«
»Pustite me!« je odvrnila. »Ko sem vas nekoč prosila, da bi me odvedli od njega, ste mi govorili o policijski zaščiti; da, lak je bil vaš odgovor, policijska zaščita! Vi bi dovolili, da bi me zaklenili, vtaknili v ječo — in me prisilili, da ga izdam! Zakaj, Cernu?« izvila se mi je iz rok. »Kako malo me razumete. Nič ne de! Morda me boste nekega dne razumeli. Torej, ko bo bila ura!« Odšla je. Slišal sem hreščanje čolna in šum z drogom vzvalovljene vode. Čedalje slabotnejše je postajalo.
»Kaj je njena skrivnost?« je zamrmral Smith zraven mene. »Zakaj se drži tega nestvora?« Daljno šumljanje je docela zamrlo. Neka ura je jela biti; udarila je pol. Tisti mah sem potegnil robec z oči, istotako tudi Smith.	(Nadaljevanje)