Poštnina plačana v gotovini. Cena 30.- lir Spediz. in abb. post. I. gruppo DEMOKRACIJA Druži nas Skupna slovenska lista Leto XVII. - Štev. 9 Trst - Gorica, 27. aprila 1963 Izhaja 1. in 15. v mesecu SL_qy_EJ^CJ_ PRED VjOJJUL KA Ml DOKAŽIMO SVOJO POLITIČNO ZRELOST Dne 28. aprila bodo politične volitve. Takrat se bo moral vsakdo izreči, ali je za samostojen slovenski nastop in za slovenske predstavnike, ali pa za postopno utapljanje v italijanskih strankah in za italijanske kandidate in njihove sopotnike Slovenci, bodimo enotni! Šestnajst let je že preteklo od podpisa mirovne pogodbe, osem od podpisa Londonskega spora* zuma. Narodnostni položaj slo« venske manjšine v Italiji pa še vedno ni urejen! Še danes nam dblastva prepovedujejo uporabo našega jezika v javni upravi in na sodišču, ne izvajajo šolskega zakona, načrtno raznarodujejo naše kraje in ljudi. Še danes ni* simo Slovenci sorazmerno zaisto* parni v javnih uradih in ustano* vah, še vedno so v veljavi proti* slovenski fašistični zakoni ter še do danes niso objavili zakona, ki bi vseboval stvarna določila za zaščito slovenske manjšine. V Beneški Sloveniji in Kanalski do* liinii pa žive naši rojaki kot brez* pravna raja. Slovenci v Italiji smo globoko prepričani, da bomo odpravili tako nevzdržno' stanje, si pribo* rili svoje pravice ter ustavili po* tujčevanje, če bomo združeni v eni sami nadstrankarski skupno* sti. Zato simo se pristaši vseh slovenskih političnih skupin in številni rojaki, ki niso v nobeni stranki, združili ter ustanovili SKUPNO SLOVENSKO LISTO Naša lista je nastala iz globoke zavesti, da mora narodna skup* nost složno in enotno nastopiti, kadar so ogrožene njene bistve* ne vrednote, kakor sta njena zemlja in j n jezik. Globoko se zavedamo nauka, ki nam ga da* je naša trpka a borbena prete* klost. Slovenci simo mnogo ali vsaj nekaj dosegli, kadar smo složno nastopili. Kadar smo bili razcepljeni in sprti, so nas izigra* vali in teptali. To velja tudi da* nes. Za lastne politične predstavnike Da bi Skupna slovenska lista lahko postavljala zahteve sloven* ske manjšine in tolmačila njene želje na najvišjih mestih, je nuj* no potrebno, da si izvolimo spo* sobne in značajne slovenske po* litične predstaviike. Ta cilj je do* segljiv. Če bomo Slovenci 28. a* prila složno glasovali za Skupno slovensko listo, bomo dobili svo* jega lastnega poslanca. In Slo* venci moramo izvoliti svojega lastnega predstavnika! Kajti le samostojno slovensko predstav* ništvo, ki ni vezano na italijan* ske stranke, lahko svobodno in dosledno brani slovenske pravi* ce in koristi. Samo takšno pred* stavništvo ne bo zgolj govorilo o slovenskih pravicah, temveč 1 k a*.*aa a a -a aa-s. aa«.a*»"a i. aa-aaa% i-a.ii. a s.aa^&^.aaa-e.aaaa-tftta-aa.-a-aa.aa.v •a-a. «.-a aaaaaaaaa-aaau *. •» -s. a a a a a aa a«.-a« e a a-a aa-a a. a. a -a -a■a. a a-a ■aaaaa-aaa-aa^.aaaaaa-a.aaaaaaaaaaa j. a -a -a a a a -a a a a v. -a a a. a a a a a a a a ft a a -a aaaa-ia^aaaaaaaaaa^-s.a-aaaaaaaa •aaaaaa-aaaaaaaaaaa«- ^a-aaaaaaaaa aaaaa^aaaaaaaaaaaa.a-ta-aaaii>aaaaa •aaa-sa-a-aa-a-aa.aaaaat-a^a-aaaaaaaaa aaaaaa^aaaaaaaaaa-caa »■■aat.-s. ~a«raa •a*aaaaaaaaaaaas-aaaaaaaaaaaa^aWaaa aa.aaaaaaa-aaaaaa-aa-^aa%a\a^^.aa ■s.a.aaaaaaaaaaa-aaaaa-ag.-šV.-A^aaaa aa.aaaaa.aaaaaaaa-aa^|v-%aaaaaaa aaaaaaaaaaaaai^.'\a^u^\aaaaaa-aa-£.-s.-$.-E.-č.aaaaaaO--iX'%aa.aaaaaa^.aa aa-a.^-s.aaaaaaaa^te^aaa-eaaaaaaaa uaaaaaaaa^waa*a^feaau.aaaaaaaaaa aa-®.aaaaa»,.aa«ira.aaaaaa aaaaa-ia « aa »taa-aaaaaa aaajCai%fc.vTaa'«i.aaaaaaaa taaaaaaa aa^^fclfC^aaaaaaa *aaaaaa t a.aaaaa aaa^a^faaaaaaaaa-aaafeaaaaaaaaaa a a a-aa a. a-a a a a a a a a a a a a aa a a a a a a a aaaaaaaaaaaaaaaaaa^aaaataaaaa •aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaava-« aaaaaaaaaaaaaaaaaaa^aaauaa-t.a aaaaaaaaaaaaaaa-iaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaa.aaaaa.aaaa-aaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaat ta aaaaaaaa.aaaaaaa-taaaaaaaaaaaas aaaaaaaaaaaaaaaaat.aaaaaaa aaaa aaaa-aauaaaa^aaaaaa^a-? a aaaaaa-st aaaaaaaaaaaaaaaaaaštaaaaaaaa-»v‘ aaaaaaaaaaaaaa^a* a«.aaaaaa a a a« aaaaa-aaaaaaaaaaaaateaaa aaa aaaa aaaaa-aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaatas-a-aaaaeaaaa a a a a aaaaa a aa a aa aa a*i.a a a a-a-e a a a a aaaaaaaaaaaaaaaaa^aaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa-iaaaa aaaa-2.aaaaaaiaaaaaa«-^aaaaaaaaa aaa-i-^-j-a-a-i.aa.aaa-aa^-aaaaaaa^-taa 2 a-a-?.aaaaaaaaaavaaaajiaaaaaa.«aaa a a a a .^a.a •* a a -a «.a a a a a a u.'i * a a a ž-sa-fcaaaa«; ta-a € a a«-a a ti a-tf-a-a a-a a a a a a a -a a •» a a a a a a a a ^aa a a a a % a a aa aa^aaaaaaaa-aaaaaaaaaaaaaaaaaa -(taaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaa^iaaaaa-aaaa-aa-aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa«.aa' ■^aaaauaaaaaaaa-aaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaa-ataaaaaaa'i5-aaa aaaaaaaaa-aaaaaaaaaaaaaaaaa-aa-s •a.aaa-aa-s.-aaa-aaaaaaaaa.a aaaaa-iiaa * -a.aaaaaaaaaaaaaaaaaa^aa.-aaaav-a ^ aaaaaaaaaaaaaaa.-a^aaaaa-fcaaaaa aaaaaaa-aa-a aaaaaaaa-aaa-a^a-aa-aaaa aa-aaa-a-aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa a-i^a-a-aaaaaaaaaaaaa-aaaaaaaaaaa -«.aa iiaaaaa-a-a-a aa-Raa-a-a-a-aa-aa-a-a-aa-a aaaaa-aa-aaa-aa-a-aaaaaaa^aaa «.a a«. -•a^a-a-aaa-a-a a a a a a a a a-a-a-a a a a-v a * a a aaa-aa-aaa-aaaaaaaaaaaaa^aaaa^aa aaaaaa-aau-aa.aaaa-a-aaaa aaa-a-s aaaa aaaaaa-aaa-aaaaaaaa-aa-a aaa^aaaaa •aaa.aaaaaaaaaaaaaaaaa^aaaaaa.a'' aaaaaaaaaa^aaaaaaaaaaaaaaat-aa -a-a-aaaaa-aaa-aaaaaaaaaaaaaaaaaaa •aaaaaaa-a-aaaaaaaaaaaaaaaaa a v.a a aaaaaa-aaaaa*aaaaa-aa'-aa a aaaa'iaaaaaa'a aa-i-aaa^aaaaaaaa^a aaaaauaaaaaaaaa-a^^aaa-Aaaaij-A® a 'ii-a-aaaa-aaaa iaaaaaaa-taaaa^a^a-aa a a a aaa •aaa aaa Aaaaaaa-aaauaaaaaa aaaaaa i aaa-a-fe a-aaaaaa aaaaaaaa-ia •*aa i'fe.-e.aaaaav ia-a.aaaaaaaaaa.aaa-i?.. .-».aaa^aaa^a-aaaaa ®.aaaa aaa?. aaa.*-®, aaaa"5. aaa aa^ aaa aaa aaa a® a aaaaaa .aa'aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa.aaaaa-s ■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaa^a-a-aa-a.^a-s.aaaaa •aaattaatiaTaaaaaa^aa-a-i.aaaaaaa va ai». a? ».•».■».a aaaaaaaa aaa^aaaaaaaa* Navodila slovenskim volivcem 1. Ko greš volit, vzemi s seboj VOLIVNO POTRDILO in OShBNO IZKZNICO ali kakšno drugo listino s fotografijo. Osebna izkaznica je veljavna tudi če je zapadla. Če nimaš pri se* bi dokumenta, lahko glasuješ, ako te pozna eden od skrutinatorjev. 2. Na volišču ti predsednik izroči dve glasovnici in svinčnik. 3. Nato1 greš v kabino in prekrižaš na glasovnici za POSLANSKO ZBORNICO ZNAK LIPO* VE VEJICE S HELEBARDO, ki ima okrog napis SKUPNA SLOVENSKA LISTA v s/o* venščini in italijanščini. Naš znak je na glasovnici v DESNI KOLONI DRUGI ZGORAJ, kot je razvidno v zgornjem fac simile. ZA SENAT NE GLASUJEŠ, pač pa oddaš BELO GLASOVNICO, ker Slovenci nimamo kandidatov. 4. Nato glasovnici zviješ in ju izročiš predsedniku volišča. Pazi, da ne napišeš nanju nič druge* ga, kajti sicer je glas neveljaven. Zaveden Slovenec glasuje za SKUPNO SLOVENSKO LISTO se bo z vsemi silami zavzelo za njihovo dejansko uresničenje. Le človek, ki na lastni koži občuti krivico, se bo proti njej boril is* kramo, nesebično in vztrajno. Po drugi strani pa bodo zahteve, ki jih bo postavljalo slovensko po* liitično predstavništvo, resničen izraz volje in hotenja slovenske manjšine. Takšnih zahtev ne bo mogel nihče smatrati zgolj za pretvezo, s katero si ta ali ona italijanska stranka kuje politični kaipital. Izkušnja, stvarnost in razum pa nam tudi pravijo, da se v lastnih zadevah lahko zane* semo samo na lastne politične ort ganizacije in na lastne slovenske predstavnike. V odniki, ki so zvodniki! Takšni predstavniki pa me mo* rejo biti tisti Slovenci, ki kandi* dirajo na listah italijanskih političnih strank. Ti kandidati -rr ka* kor sta Marija Bernctič na listi PCI itn inž. Josip Pečenko^ na li* sti PSI — morajo izpolnjevati ukaze osrednjega vodstva, ki je italijansko. In kakšni so ti italijanski vo* ditelji Vidali je v Bariju 24. 3. izjavil: »Occorre far presto se non vo* gliamo trasformare la citta italia* nissima (Trieste) in un cimitero di italiani.« Na tiskovni konferenci v Trstu 22. 10. 1953 je isti komunistični voditelj dejal: »Gli jugoslavi muoiono dalla voglia di vederci tutti impiccati. Combatteremo contro i titini.« Komunistični poslanec Pastore pa je leta 1952 v majski številki lista »Vie Nuove« potrdil, da so slovenski glasovi, oddani za KPI, šteti kot italijanski, ter poudaril, da je zasluga KPI, če se tržaški delavci borijo za italijanstvo v Trstu. Tržaški tajnik PSI Pittoni pa je izjavil 9. 10. 1962 v Trstu: »Uentrata di un certo numero di membri della disciolta USI non puč in aleun modo modifU care il carattere nazionale del PSI«, itd. Italijanski komunistični vodi* telji so tudi prelomili besedo, da ne bodo glasovali za statut deže* le Furlanija*Julijska krajina, če ne bo vseboval stvarnih določil za obrambo slovenske manjšine. Krivičnemu ukrepu tržaškega občinskega sveta za razlastitev slovenske zemlje na Kolonkoveu se je uprl samo svetovalec Skup* ne slovenske liste, medtem ko so se komunistični in socialistični (Nadaljevanje na 4. str.) ZA SLOVENSKO ENOTNOST naprej s Skupno slovensko listo! EGIPT - SIRIJA - IRAK NOVA ARABSKA REPUBLIKA *—M"**—||||M||MB|||B||B|M||||iB|[|||[M[|[|||B ,, /g,,,,,, hmm—aBB— V razdobju petih mesecev bodo razpisali ljudski referendum, ki naj potrdi željo treh narodov, da se vključijo v enotno državo. Nasser začasni predsednik. Zarota v Argentini 17. april predstavlja rojstni datum nove Združene arabske republike. Po mesecih in mesecih posvetovanj, razgovorov med predstavniki treh držav Egipta, Sirije in Iraka so preteklo sredo v Kairu izdali skupni komunike, v katerem so točno določene temeljne postavke ustave bodoče arabske federacije. Ta dokument vsekakor predstavlja kompromisno rešitev. Nasser je z vsemi silami hotel prepričati zagovornike socialdemokratske ureditve. Morda je glavna razlika med predstavnik5 prve in druge skupine prav v naslednji točki: Nasser želi, da bi federaciji stal na čelu en sam opolnomočeni predsednik,njegovi nasprotniki pa zagovarjajo večstransko predsedniško oblast. Obe struji pa ste našli kompromis, kar potrjuje vsebina dokumenta, ki so ga objavili v Kairu. Na čelu federacije bo predsednik — skoraj gotovo bo to mesto pripadalo Nasserju -vendar pa bo poleg tega obstojal tudi predsedniški svet. ki bo vsekakor omejil predsednikovo moč. To pa je samo temeljni kompromis med obema strujama. Vsekakor ne smemo misliti, da se s tem že ustanovila nova arabska federacija. Za sedaj pripravljajo na podlagi sporazuma skupno ustavo. Cez nekaj mesecev — komunike zatrjuje, da ne sme preteči več kot pet mesecev — pa bodo razpisali ljudski referendum, ki naj odobri ali ovrže predlagano ustavo. Toda referendum ne bo mogel pripraviti večjega presenečenja Znano ie, da so Egipčani v večini, poleg tega pa štejejo tudi v ostali dveh državah Nasserjevci številne pristaše. Nujno , e da bo Nasser izšel iz referenduma kot zmagovalec. Značilno je tudi, da bodo prav volivci morali povedati, kakšen državni ustroj si želijo. Odločili se bodo lahko — vsaj tako se sedaj predvideva — za totalitarni socialistični ustroj Nasser-jevega tipa ali za socialno demokracijo. V prvem slučaju bi preprečili vsak obstoj notranje opozicije, obstajala bi samo ena stranka, to se pravi »Arabsko- socialistično združenje«, vse ostale politične organizacije pa bi bile prepovedane. To pa je se veda zelo važno vprašanje saj je od njega odvisna bodočnost nove federacije. Poleg tega pa bodo volivci morali povedati, ko ga si bodo izbrali za predsednika federacije. Brez dvoma lahko napovemo, da bo to funkcijo prevzel sam Nasser. Na te način bo nastala nova republika v arabskem svetu svetu. Na kakšen način bodo delovali nasprotniki totalitarne državne uredbe? Kakšne možnosti jim ostajajo? Predvsem lahk računajo na lekcijo, ki so se jo naučili v bližnji preteklosti, povezava med Egiptom in Sirijo ni mogla dolgo trajati, kajti v Siriji so se kmalu naveličali egiptovskega gospodarstva, vedno bolj so občutili, da se zgolj kairska provinca. Izgubljali so na ugledu, doma niso sami upravljali notranjih zadev, vsi ukazi so prihajali iz egiptovske prestolnice. Vsem je dobro znano, da se Nasser v tem času ni spremenil Vendar smo lahko prepričani, da nauka ne bodo pozabili, zato si bodo hoteli n' vsak način zavarovati hrbet. Z več člansko predsedniško komisijo pa bodo lahko od blizu nadzorovali Nasserjevo početje in učinkovito prepričevali njegove želje po samovladi. Upati je, da bo v arabski federaciji prevladala zamisel socialdemokratskega ustroja, da bo imela tudi 5. FIZIČNI IN PSIHIČNI NAPOR Napor spada med bistvene sestavine dela, tako telesnega kot umskega. Naporu pa neizbežno sledi utrujenost. Družba zahteva od vsakega človeka, da opravlja določeno delo. In četudi pustimo ob stran-' vse človečanske nagibe, tedaj je družba zainteresirana, da vsak človek opravlja svoje delo ob čim manjšem naporu, če za drugo ne, vsaj zato, da ga bo lahko čim dalje opravljal in da pri odpravi kvarnih posledic svojega dela ne bo zahteval pomoči od družbe. Tako je v korist vseh. posameznika kot družba, da se po možnosti vsako delo opravi ob čim manjšem naporu. Za dosego tega cilja pa so v glavnem potrebne tri stvari: prvič, da pridr pravi človek na pravo mesto, drugič, da je tako fizično kot psihično okolje, v katerem človek dela, čim prijetnejše, in tretjič, da se prepreči izčrpanost, ki neizbežno sledi prevelikemu naporu. Več rodov je pri naših prednikih ve ljala navada, da so dali študirati tistega sina, ki ni bil za boljšo rabo, t.j. za kmečko delo. V vsej svoji preprostosti nam tako gledanje priča o nekem preudarku ki se tiče sposobnosti za opravljanje d ločenega dela. Od tedaj je družba preče5 napredovala, vendar so poklicne posvetovalnice še danes precej neznana zadeva in se jih poslužujejo v glavnem le vojska in nekatera večja industrijska podjetja. Da nam bo bolj jasno, kako je izbira pravega dela za vsakega človeka važn zadeva, si oglejmo bistvene sestavine na pora! Takoj moramo opozoriti, da določan ' napora tako po kakovosti kot po količini ni lahka stvar. Čeprav imamo namreč mnogo sredstev, da precej natančno določimo količino dela, ki ga opravi vsak človeški organ posebej in tudi organizem kot celota, je do presojanja napora nekaj opozicija svojo besedo in da bodo lahko nastopale vse stranke. V taki demokra tični ureditvi pa bo Združena arabska republika lahko uspela, če se bo odpovedala svojemu pretiranemu nacionalizmu. Iz svojega ozemlja pa bo morala izgnati številne nacistične zločince, ki so sedaj v Nasserjevi službi in ki podžigajo meč Arabci antisemitsko in rasistično gonjo. Poglejmo si na kratko, kako so se odvi jala pogajanja med predstavniki treh dr žav. Najprej je prišlo do številnih kon ferenc, ki pa so se zaključile s polomom Delegaciji Sirije in Iraka sta namreč hoteli na vsak način preprečiti, da bi se pn-navila usodna napaka in da bi ena država zadobila celotno ohlast nad drugima. V Damasku je tedaj prišlo do državnega udara. Vlada, ki je do tedaj vodila razgovore .je prešla pod kontrolo »narodnega revolucijskega odbora« — to se pravi vojske, ki je pod Nasserjevim vplivom Istočasno pa se je začela tudi gonja prot) sirskim predstavnikom, ki so se udei razgovorov v Kairu. Cez nekaj te??-se pogajanja obnovila. Sirija je posla1? v Kairo skoraj popolnoma prenovljeno delegacijo, v kateri so prevladovali ri'o nasserjanci. V tem trenutku je prišlo d sporazuma in do kompromisa. Kakšna bo bodočnost nove arabske ve publike. Vsekakor bi bilo prerano govoriti, da se bo tudi drugi poskus ponesrečil zaradi želje po samovladi, ki je Nasserju v krvi. Opozicija v Damasku in Sovjetsko-kitajski ideološki spor, kot ga skušajo prikazati tako v Moskvi kot v Pekingu, čeprav je vsem znano, da se spor dotika tudi drugih realnejših in otipljivej-ših problemov, je zopet postal aktualen in celo prikazuje, da je zašel v mrtvilo. Napadi enih in drugih so prav v zadnjem času postali še ostrejši. V zadnji številki »Demokracije« smo prikazali, na kakšen način skuša italijanska komunistična partija že sedaj pripraviti italijansko mnenje na možni preobrat sovjetske politike. S tem hočejo italijanski komunisti pripraviti že vnaprej teren za možno spremembo. Nihče bi jim na ta način ne mogel očitali nedoslednosti. Lahko bi se hvalili da so takoj razumeli, kakšno novo pot bo izbrala sovjetska komunistična partija. V Hongkongu, ki je najbližja zahodna postojanka na daljnem Vzhodu se je razširila novica, da so se Kitajci pripravljeni pobotati se s sovjetskimi tovariši le pod pogojem: Hruščov se mora umakniti z vodilnega mesta. Toda na vsak način se nam zdi, da si Kitajci delajo utvare, č mislijo, da bo Hruščev sprejel njihov pogoj. Tajnik sovjetske komunistične partije je še vedno zelo močan, čeprav se mora po eni strani boriti proti starim partijcem, ki so s srcem bližji Pekingu in ki ne odobravajo politike večje svobode; po drugi strani pa mu nasprotujejo mlad5, zaenkrat nepremostljivih težav. Vsakomur je n. pr. znano, da človek z manjšim naporom opravi neko delo, če ga je vajen ali če je — kot tudi pravimo — izurjen za določeno delo. Tako smatramo v glavnem za napor tisto fizično in psihično stanje, ki zmanjša našo zmogljivost ali sposobnost za opravljanje določenega dela; subjektivno, to je na sebi, pa občutimo napor v obliki neugodja ali utrujenosti, ki je povezana z željo, da delo prekinemo. Tako pri naporu najprej upoštevam-mišično komponento. Ne bomo se spuščal5 v prezamotano razlago sprememb, ki r vršijo v naših mišicah, ko opravljamo kako telesno delo. Poskusi pa so pokazali da se posledice telesnega dela pokaže5? tudi v krvnem obtoku. Fiziolog Mosso jr namreč v živalih priklical zunanje znakr utrujenosti s tem, da jim je vbrizgal kr' drugih živali, ki jih je utrudil s telesnim delom. Kot sem omenil,, sta pri opravljanji’ telesnega dela bistvene važnosti že telesna konstitucija in prirojena ali z vajo or5-dobljena ročna spretnost. Ze drža sam;/ ima svojo važnost, in pa vse tiste lastno sti, zavoljo katerih preprosto govorimo < nekem človeku, da je neroden ali da 5? spreten. Pri opravljanju telesnega dela p; nam napor zunanje, to je ambientalne okoliščine lahko še povečajo. Tudi z zgol5 fiz5čnega stališča ni vseeno, ali dei > o pravljamo na intenzivnem mrazu ali ra ob pretirani vročini. Močan veter, neprijeten duh, oglušen šum, slaba ali neprijetna osvetlitev delovnega prostora — vsi ti činitelji znatno vplivajo na napor, ki je potreben pri opravljanju določenega dela. Čeprav je torej telesni napor skupno z zunanjimi okoliščinami važen pri opravljanju nekega dela, pa njegovo važnost Bagdadu mora zelo šibka, če se je ie sedaj udala. Verjetno so se bali notranje moči filonasserjancev in zunanjega vpliva, ki ga ima v arabskem svetu kairski vodja. Zato so se odpovedali nekaterim prednostim, da bi v zameno dobili močno federacijo. Vprašanje pa je. ali bo Nasser nadaljeval s svojo totalitarno politiko in ali bo dovolil notranjo napredno opozicijo. katerim je košček svobode premalo in je hočejo več, kajti kdor je okusil, kaj po meni svoboda, ta si želi popolno osvoboditev ter mu ne zadostujejo malenkostne liberalnejše reforme. Zgleda pa da se je v zadnjem času tudi Mao Tse-Tung prepričal, da ne bo prišlo tako lahko do pomiritve med obema komunističnima ta boroma. Zato naj bi se namenil ustanoviti novo komunistično centralo, ki naj bi im ■ la svoj sedež v Pekingu. Brez dvoma so se Kitajci močno kom promitirali v svoji gonji proti Hru.ščovu V prvih dne aprila so pričeli v raznih svojih lokalnih federacijah s ciklusom predavanj. Na teh sestankih prikazujejo odlični partijci iz osrednjega vodstva svojim perifernim kolegom, kakšna je ideološka razlika med Pekingom in Moskvo. Iz prikazovanja ideologov pa je jasno razvidno, da Kitajci krivijo Sovjete, ali bolje rečeno Hruščova je razdor, ki je nastal v komunističnem svetu. Istočasno pa kitajsko časopisje dnevno napada tajnika sovjetske komunistične partije. Razlogi za kritiziranje Hruščovega delovanja so različni. Tako so na primer po svoje prikazali razmerje med Hruščovom in Thorezom. Togliattijem in južnoameriškimi komunisti. Najrazširjenejši kitajski časopis »Rde ča zastava« je pred kratkim objavila v več nadaljevanjih zgodovino komunistič- večkrat pretiravamo ali vsaj napačno presojamo. Posebno dandanes, ko si človek pri težkem telesnem delu vedno boli pomaga s stroji, lahko vsepovsod opazujemo ljudi, ki se po opravljanjem dnevnem delu ukvarjajo s kakim drugim delom ah s športom, ki je s fizičnega stališča tud' delo. ' Pri tem mora našo pozornost pritegnit5 psihična prvina napora. Kolikokrat nas takoj mine utrujenost, če prenehamo z delom, ki nam je neprijetno, in smo morda takoj pripravljeni za sprehod, ki je z zoglj fizičnega stališča tudi delo. Pri ten moramo upoštevati tudi to, da si pri opravljanju določenega dela večkrat utrudimo samo nekatere dele telesa, da, celo sami nekatere določene skupine mišic. Pri (• kem delu je seveda zelo umestno, če utrujenost mišic iz prvega dela dopolnimo : delom in utrujenostjo recimo nasprotne skupine mišic. V ta namen so razgledan? vodstva nekaterih podjetij vpeljala posebno telovadbo, ki je pri nameščencih v sakem oddelku drugačna. To je razumljivo, če pomislimo na strogo enakomern in dolgočasno delo pri upravljanju z nekaterimi stroji, da omontažni verigi splol-ne govorimo. Toda med psihične komponente ali se stavine telesnega dela štejemo v glavne«-dolgočasnost, nepomembnost, majhen ugled in podobne lastnosti dela. Pri tem sp *-drugim vrnemo k osebnemu odnosu, k’ ■ imamo do dela. Delo, ki nas ne zanima nas namreč dolgočasi, dolgčas pa je že znak neugodja in končno tudi napora i? utrujenosti. Zato lahko v tej zvezi pon?--mo pomembnost pravilne izbire poklica ker ima neposredno zvezo z našim telesnim in duševnim ugodjem. Vendar lahko nekaterim psihičnim nedostan-kom odpomoremo tudi s tem, da delovno okolje čim prijetneje uredimo. Trima ne samo veliki fizični, ampak tudi psihični vpliv, saj psiha in telo nista tako daleč, narazen, kot bi se neupoučene-mu na prvi pogled zdelo. Tudi večja odgovornost, upoštevanje osebnega mnenja/ večja prostost pri izbiri delovnih metod to je, tudi uporaba lastnih možganov — Težavna normalizacija položaja v Argentini je zabeležila nov zastoj, ki bo lah ko privedel do večjih komplikacij. Pre-’ nekaj dnevi je notranje ministrstvo izdale komunike, da bi na ta način prepreči’a zaroto. Iz krogov, ki so blizu vlade se izvedelo, da tokrat ne gre za vojaško za roto, kot se je večkrat primerilo v prete klosti, pač pa so jo organizirali člani fi5o marksističnih političnih organizacij. Ti politične grupacije naj bi vodil RogeU Frigerio, o katerem so sodili, da je teoretično vodil Frondizijevo vlado. Komunike notranjega ministrstva najprej prikazuje krivde, ki naj bi jih pristaši omenjene politične grupacije zagrešili. Med temi je najvažnejše dejstvo, da nega gibanja. V zgodovinski razlagi je šr najbolj podčrtano dejstvo, s kakšno sile se je Lenin boril proti revizionistom — to je proti politiki, katero očitajo Hruščovu V sporu zgleda, da je edino Hruščov pripravljen na kompromis. Na ta način lahko tudi razumemo pripravo na konferenco v dvoje, ki naj bi se razvijala 15 maja. Kaj lahko je razumeti Hruščov? željo, da pride do kompromisne rešitve r Kitajci, kajti sovjetski vodja bi v reš5tv' spora samo povečal svoj ugled. Cim bol se spor zaostruje tem bolj je v nevarnost5 vodilna vloga, ki jo igra Moskva, medter? ko se ugled in vpliv Pekinga, ki se je Sovjetom postavil po robu veča. Mao bi na ta način postal voditelj vseh onih komunističnih partij na zahodu, ki se borijo proti »kapitalizmu«. Znaki za kompromis, ki si ga Sovjeti želijo so mnogi. V moskovskem časopisju naletimo le na redke napade na Kitajce, poleg tega pa so sprejeli predlog za razgovore v dvoje, na katerih naj bi prišlo do izmenjave medsebojnih pogledov. V zadnjem času so celo prenehali z povzdigovanjem Tita, ki so ga še do pred kratkim v Moskvi rehabilitirali in o njem govorili, da ie pravoveren komunist. Zagotovili so, da bodo obnovili diplomatske odnošaje z Albanci. Nadalje zgleda, da so izpustili na svobodo tudi Molotova — to vse to je pomembno pri izločanju psihičnih sestavin napora. Poleg vseh teh telesnih in psihičnih se stavin napora pa ne smemo pozabiti n-emotivno prvino, ki jo nekateri smatra5? za sestavni del psihične. Za emotivno sestavino štejemo recimo strah, ki nas obide pri opravljanju nekega dela, ali negotovost delovnega razmerja, živična napetost in podobno. Pri nekaterih poklicih, na pr pri letalskih pilotih ali športnih avtomobilskih vozačih, je telesna, ali točneje — mišična, sestavina napora neznatna ali vsaj veliko manjša od emotivne komponente. Seveda lahko te emotivne komponente vsaj deloma obidemo s tem, da človeka dovolj izurimo tako telesno in tehničn«-kot tudi duševno za 'prevzem odgovorne ga dela. S tem tudi znantno povečam'/ njegovo zadoščenje in zmanjšamo napor-nost določenega dela. Vendar je znano, d; ravno ta, namreč emotivna komponent? dela, največkrat privede do izčrpanosti. Pri tem ne smemo pozabiti na povezanost umske in duševne sestavine s telesno sestavino v ožjem pomenu besede. V zadnjem predavanju smo slišali, kako važnr so hipofiza in vse žleze z notranjim izločanjem za izmenično posredovanje vplivov med telesnimi in možganskimi funkcijami. Ravno Selye je s teorijo o stresu dokazal, kako lahko hud telesni ali dušev ni napor tudi pri opravljanju vsakdani« ga dela preseže odporne sposobnosti našega organizma; tedaj — kot pravimo podležemo izčrpanosti. Naj na tem mestu osvežimo, kar smo slišali v prejšnjem predavanju: tedaj smo ugotovili, da duševnost ne le vpliva na naše splošno ugodje, temveč tudi soada med glavne vzroke nekaterih želodčnih in srčnih bolezni, ki s? krive tolikih smrti. Ko smo si tako ogledali bistvene sestavine napora, nam na podlagi znanja < stresu ni težko presoditi, katere sestavine napora, ki ga povzroča vsakdanje delo nam najbolj škoduje — in katere med njimi lahko z malenkostnim preudarkom odpravimo, da ne pride do tako razširjenih in zloglasnih psihonevroz. O njih bomo spregovorili prihodnjič. naj bi skušali spraviti na tla demokratično uredbo in demokratične ustanove v Argentini. Izjava pa se zaključuje z naštevanjem sedmih oseb, ki so jih aretirali. Dovolj bo le omeniti nekatera imena osum ljencev, da se bomo lahko prepričali r resnosti položaja. Med aretiranci so bivš5 sodelavci Frondizijeve vlade Arnaldo Mu-sich, ki je bil večkrat na čelu argentinskih trgovinskih odposlanstev, pisatelj Ernesto Sabato, ki je načeloval enemu izmed oddelkov zunanjega ministrstva ir multimilionar Simon Sivak, ki je leta 195P finansiral volivno kampanjo »Ljudskega nepopustljivega radikalnega združenja.« Poleg tega pa je znano, da so v prete klih dneh aretirali še dvanajst drugih pomembnih osebnosti na gospodarskem po lju, ki so obteženi, da so sabotirali narod no gospodarstvo. Obtožnica pravi, da so falsificirali na debelo uvozna dovoljenja in se ukvarjali s tihotapstvom. Med lemi aretiranci je tudi bivši, podtajnik ekonomskega ministrstva Julian Freaza. Zgleda, da so s tem oškodovali državo za 45 mi-, iijard lir. Vsakemu površnemu opazovalcu .se b . zdelo čudno, da so ti ljudje pomagali Ca-S'iov5 politiki, kajti v slueaiu komunistične oblasti bi izgubili svoja velika premoženja. Na to in na drugo vprašanje, zakaj so oblasti tako dolgo čakale z aretacijo /a sedaj še ni moč odgovoriti. Na vsak način pa zgleda, da so pogla-. varji zadnjega oboroženega upora pomorskega oporišča na otoku Martin Garcia, čeprav so bili vojaško premagani, politično zmagali. Njihov cilj je bil namreč zatreti zadnje ostanke castrizma in to se je s sedanjimi aretacijami tudi zgodilo. se pravi sovjetskega partijca, ki je p? svoji ideologiji bližje Pekingu kot Moskvi. V evropskih komunističnih državah pa sc dovolili širšo svobodo, ki so jo razni partijski voditelji »Stalinovci« izrabili za gonjo proti destalinizaciji in zadnji Hruščo-vi politiki. Tako na primer Molotov kritizira podpis mirovne pogodbe z Avstrijo, čeprav ga je sam podpisal, vendar pa pod pritiskom svojih kolegov, kot sedaj zatrjuje Podpis mirovne pogodbe so zahodne dežele zahtevale kot dokaz »dobre volje«, ko so v Moskvi pričeli govoriti o možnosti mirne koekzistence. S polagnim zatonom Hruščovega prestiža pa istočasno soupada zaton sovjetske nadvlade y. komunističnem svetu. Vse. kar Hruščov in njegovi zaupniki izrečejo in naredijo gre preko Pekinga, ki kritično presodi vsako delovanje Sovjetov. To se pravi, da dandanes ne smemo več spora pojmovati v luči ideologije, pač pa moči in nadvlade. Kitajski komunisti hočejo izigrati svojo najboljšo karto v Južni Ameriki, kjer je politika Hruščova zaznamovala največji povojni udarec. Medtem ko Sovjeti z; trjujejo, da je možno, da bo prišlo do sporazuma s Severno Ameriko, zahtevajo lokalne komunistične federacije v Južni A meriki močno napadalno politiko. Zato je nujno, da vidijo v Kitajcih svoje zaveznike. Na kakšen način pa eni in drugi razlagajo kubansko vprašanje? Hruščov pravi: »Poslali smo na Kubo izstrelke, da bi obvarovali otok pred ameriškimi napadom Ko smo dobili Kennedyjevo besedo, da otoka ne bodo napadli, smo umaknili svoje orožje.« Mao pa po svoji strani zatrjuje, da ni Hruščov poslal na Kubo orožje z namenom, da bi obvaroval otok in da se je ustrašil Kennedyjevih groženj. Tedaj je prepustil otok samemu sebi in se ni zmenil za njegovo varnost in za zgubo na prestižu, ki jo je utrpel Fidel Castro. V teh dneh je Hruščov poslal k Castru svojega posebnega odposlanca, ki naj prepriča kubanskega voditelja, naj se jasno izreče, katera verzija drži. Castrova beseda pa je velikega pomena za bodoče politično življenje v Južni Ameriki. Govorice pravijo, da bo kubanski vodja potrdil Mao-vo interpretacijo, s tem pa bi zadali smrtni udarec sovjetski politiki na ameriški polobli. Grimau usmrčen V Španiji so izvedli smrtno obsodbo ter ustrelili najpomembnejšega političnega pripornika, vodjo komunistične partije Ju-liana Grimaua Garcio. Javni tožilec je za obtoženca, ki naj bi zagrešil vrsto zločinov med državljansko vojno zahteval smrtno obsodbo. Poleg tega pa so ga sodili tudi zaradi antifrankistične propagande, ki jo je organiziral v povojnih letih. Grimau Garcija je dalj časa živel v pregnanstvu v Franciji, od koder je vodil komunistični odpor proti Frankovi diktaturi. Preteklega novembra so ga poli-cijiske oblasti aretirale, ko se je skrival v Španiji pod lažnim imenom. Nekaj dni po aretaciji so ga našli oblitega od krvi pred policijsko palačo v Madridu. Uradna izjava je tedaj zatrjevala, da je Grimau svojevoljno skočil skozi okno z namenom, da si vzame življenje. Zaradi tega ga niso takoj sodili, pač pa so počakali da je o-zdravel. Smrtno obsodbo so razni komunistični predstavniki izrabili v propagandne namene. Dr. RAFKO DOLHAR ČLOVEK IN OKOLJE VOLIVNi SKLAD Svet »Skupne slovenske liste« se obrača na tržaške Slo* venke in Slovence, da bi po svojih močeh moralno in gmots no podprli naš nastop na bližnjih političnih volitvah. Voliv* ni nastopi zahtevajo mnogo naporov in finančnih sredstev. »Skupne slovenske liste« ne podpira nobena mednarodna ali državna ustanova. N jen razmah je odvisen zgolj od delava r.osti njenega vodstva in pristašev ter od razumevanja in radodarnosti njenih finančnih podpornikov. Denarne prispevke lahko pošljete po položnici na pošt* ni tekoči račun »Skupne slovenske liste« št. 11 1894, ali pa jih osebno izročite v našem uradu v Trstu, ul. Machiavelli 22tli, vsak delavnik od 10. do 12. ure. S svojim prispevkom boste omogočili, da bomo naš skupni cilj — združitev vseh Sovencev — čimprej dosegli. "«*•- SVET SKUPNE SLOVENSKE LISTE SOVJETSKO - KITAJSKI SPOR POLOŽAJ HRUSCOVA SE NEVARNO MAJE SLOVENSKI GLAS SLOVENSKI POLITIČNI ORGANIZACIJI Kaj sta naredili K Pl in PSI za Slovence? Prav gotovo ne bomo povedali nič novega s trditvijo, da nista ne italijanska komunistična par* tija, ne italijanska socialistična stranka napravili ničesar stvar* nega za slovensko manjšino v Italiji. Kljub temu pa tako socia* listi kot komunisti izrabljajo vsa* ko priliko, da se samovoljno oklis cujejo 'za edine predstavnike Slo* vencev v Italiji in zagovornike njihovih pravic. Na predvolilnih shodih padajo obljube na debelo, toda že nekaj dni nato pozabijo na vse. Njihova osrednja itali* jamska vo. tv a nimajo časa in prav gotovo tudi ne interesa, da bi se živo zavzela za probleme, ki tarejo slovensko manjšino v Ita* liji. Kakšno je bilo delovanje teh dveh strank v preteklosti? Kaj sta tidve stranki v zadnjem času storili za Slovence? Če odgovo* rimo na ti dve vprašanji si lahko ustvarimo tudi jasno sliko, kakš* no bo njihovo delovanje v bo* ročnosti. Govorjenje v prazno in obljubljanje pred volitvami je kaj lahko, toda kdor ima pošten namen ta mora tudi v praksi po* kazati in dokazati pri vseh pri* merih in v vseh organizmih, da mu je slovenska stvar, zagovar* jan j e slovenskih pravic bolj pri srcu od mordbitvih trenutnih partijskih in strankarskih inte* reisov. Obljube in dejstva Ko je rimski parlament prete* klega poletja pričel z razpravo o ustavnem zakonu za ustano* vitev dežele Furlanija* Julijska krajina je tržaška federacija ita* lijanske komunistične partije da* la zagotovilo, da ne bo nikdar glasovala za zakoniski osnutek, v katerem ne bodo točno določene in zajamčene pravice Slovencev v deželi. Ta svoj namen so tržaš* ki komunisti razbobnali po vsej deželi, ponoismo so se bili na pr* si, rekoč, da bo edinole komuni* stična partija lahko zagotovila slovenski manjšini tista določila, ki jih za svoj obstoj v demiokra* tični državi potrebuje. Komunistična kandidatka za poslansko zbornico Marina Ber* netič je takrat dala svojo 'bese* do, da bo osrednje vodlstvo ita* lijanske komunistične partije pozvalo svoje parlamentarce, naj v tem smislu glasujejo. Minulo je komaj nekaj mesecev. Ustav* ni zakon so predebatirali v rim* skem parlamentu in res so komu* nisti predložili popravek, s kate* rim bi se zajamčilo pravice Slo* vencev v deželi. Dvojna naloga slovenskega volivca: dokazali mora svoj obstoj in svoje politično prepričanje. Glasovi za KPI in PSI ne izpričajo narodne zavesti slovenskega volivca. Komunistične obljube so le propagandni manever, v praksi niso ničesar dosegli za slovenstvo. V odločilnih trenutkih so se podredili ukazom osrednjega italijanskega vodstva. Prišlo je do glasovanja. Ob prh liki glasovalne izjave pa je ko* munistični predstavnik izjavil, c'a je KPI umaknila svoje zahte* ve in da bo glasovala za zakon, kot so ga pripravile stranke ki iverjo vladno večino. Ta izjava je zelo pomembna. Za odobritev ustavnega, zakona je namreč po* t:ebn.a dvotretjinska večina. Ko bi komunisti glasovali proti zas konu, tedaj bi zakonski osnutek padel v vodo. KPI je imela torej v rekah vse argumente, da prisi* li predlagatelje zakonskega os* ijutka, da ga popravijo in vnese* jo določila, ki bi jasno zagotovi* la slovenske pravice. Zakaj tega niso storili? Itali* janski komunistični partiji se te* daj ni izplačalo vztrajati r.a gvo* jih predlogih, ker se jim je mu* c-ilo, da se zakon odobri. Italijan-iškemu ,vodistvu pa se ni zdelo važno vnesti tudi ta določila, kaj? ti v prvi vrsti mu je bilo pri srcu, da je zakon izglasovan. Komuni* stični parlamentarci so tako so* glasno volili za osnutek brez do* ločil o slovenskih pravicah. Zanj pa je glasoval tuci tovariš Vida* li, ki se sedaj poteguje za sloven* ske glasove. Partijskemu ukazu pa bi se morala podrediti tudi Slovenka Marina Bernetič, ko bi tedaj imela mesto v poslanski zbornici. Podobne obljube pa so dajali tržaškim Slovencem tudi italijam ski socialisti. In tudi oni so se odpovedali v odločilnem trenut* ku dani besedi ter prelomili dane obljube. Pečenko - vaba za slovenske glasove Šest mesecev je preteklo, od* kar smo v Trstu izvolili nov ob* činislki odbor. Na Nennijevi so* cialistični listi sta tedaj nastopi* la tudi dva pripadnika bivše Ne* odvisne socialistične zveze, inž. Jožip Pečenko in Dušan Hreščak. Na svojih shodih po podeželju sta prepričevala slovenske voliv* ce, naj jim zaupajo glasove. Vo* livna parola se je glasila: »Edino* le v vsedržavnih strankah bomo Slovenci lahko dosegli zaščito. Premalo nas je, da bi se lahko sami borili za svoje pravice, po* magati nam morajo velike itali* janske stranke«. Po končanih volitvah je bilo j razvidno, da je PSI izvolila štiri svetovalce, od katerih sta bila dva Slovenca: inž. Pečeko in Du* šan Hreščak. Tržaškemu vodstvu PSI to dejstvo seveda ni bilo všeč. Prisilili so inž. Pečenka, da je odstopil in prepustil svoje me* sto Italijanu. Komu so torej po* magali slovenski glasovi: sloven* skemu ali italijanskemu kandida* tu? Slovenec, ki je v dobri veri glasoval za PSI v prepričanju, da bo pripomogel k izvolitvi Sloven* ca je moral spoznati, da je prak* tično oddal svoj glas italijanske* mu kandidatu. Kako naj jim torej še verja* memo. Slovenski glasovi so jim potrebni in si jih želijo, toda ko* ristijo italijanskim kandidatom in ne slovenskim. Toda s tem še nismo prikazali vseh narodnostnih grehov, ki so jih zakrivili v zadnjih mesecih tržaški komunisti in socialisti. Glasilo KPI za slovensko ma* njšino »Delo« je v svoji številki z 12. aprila 1963 objavilo daljši članek z naslovom »Proti razla* stitvam na Kolonkovcu — Upra* vičeno nasprotovanje prizadetih kmetov«. V začetku članka stoji zapisano: »Sklep tržaškega občinskega sveta o razlastitvi zemljišč na Kolonkovcu, na katerih naj bi zgradili stanovanjske hiše, je povzročil v vrstah prizadetih kmetov vrtnarjev zelo veliko ne* zadovoljstvo. To nezadovoljstvo je povsem upravičeno...« Poglejmo si kako je s to zade* vc! Tržaški občinski odbor je predlagal, naj bi razlastili večje število parcel v spodnji tržaški okolici. Predlog so na seji občin* fkega sveta predebatirali. Sveto* valeč Skupne slovenske liste je takoj protestiral proti krivične* I mu predlogu, kajti s tem bi go* Slovenci, to je nad znak! /4 ^0\J Ti so naši kandidati: m 1. Dr. Milan Starc - Kontovel 2. Prof. Alojz Rebula - Trst 3. Josip Terčon - Nabrežina 4. Inž. Milan Sosič - Opčine spodaisko uničili številne kme* tcvadce vrtnarje, ki živijo iz* ključno cd obdelovanja svojih vrtov. Kaj so tedaj napravili komuni* sti in socialisti? Nihče ni protestiral, ni prote* »tirala Mariina Bernetič, ki se se* daj poteguje za glasove razlašče* n,ih kmetovalcev. Ko je prišlo do glasovanja so se ga tako komunisti kot socia* listi vzdržali, čeprav so prav do* bro vedeli, da bodo s takšnim ravnanjem pripomogli k odobrit* vi sklepa. Slovenski kmetje se lahko za* hvalijo komunistom in sociali* stom, ki na vse pretege kričijo, da zagovarjajo njihove pravice, v praksi pa pomagajo pri potuj* čevanju naše zemlje. Ko je dr. Simčič, ki je glasoval proti predlogu spoznal, da se ko* munisti in socialisti ne zanimajo za ohranitev slovenske zemlje v slovenskih rokah, je v upanju, da ga bodo »socialno čuteči« komu* nisti in socialisti podprli postavil nov predlog. Zahteval je, da se odkupne cene zvišajo, tako da bi slovenski vrtnarji ne bi bili pre* več oškodovani. Toda njegov predlog ni nale* tel na razumevanje komunistih in socialistih. Takim ljudem slovenski kme* tovalec iz Kolonkovca ne more oddati svojega glasu. Vsem osta* lim pa je primer razlastitve slo* venske zemlje jasen dokaz, koli* ko je komunistom mar za slo* venske probleme, za katere se za* nimajo samio v propagandne na* mene. Slovenski glasovi italijanskim strankam? Komunisti in socialisti vabijo slovenske volivce, naj jim zau* pajo svoje glasove rekoč: s tem boste pripomogli, da bo izvoljen Slovenec. Toda to ni res. Italijan* ska komunistična partija in ita* lijanska socialistična stranka sta že dovolj močni, da bi lahko — če bi želeli — izvolili tudi sloven* skega predstavnika, komunista ali socialista. Zato naših glasov ne potrebujejo. Slovenski glas oddan italijan* skiro strankam bo pač priporno* gel k zmagi te ali one ideologije, za slovensko stvar pa ne bo prav nič pomenil. SLOVENCI GLASUJEMO ZA SLOVENCE, ZA SKUPNO SLVENSKO LISTO! riiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiBiniiiiH POD ČRTO Diktature in antisemitska gonja Vsakršna diktatura pa naj bo rdeče ali črno pobarvana nujno potrebuje žrtvenega kozla, na katerega zvali totalitarna propaganda vse krivde, napake in pomanjkljivosti v lastnem upravljanju. Tako so nacifašisti bolj iz želje, da najdejo žrtvenega kozla zagnali gonjo proti članom židovskih skupnosti, ki so živele na njihovem ozemlju. Rasne razlike, želja po ohranitvi neomadeževano ariansko raso, to so bili zgolj propagandni manevri, da bi za krili lastne gospodarske, upravne notra nje in zunanje politične napake, ki jih n bilo malo. Kaj vse so morali prestati člani židovskih skupin v letih pred in met' drugo svetovno vojno, je vsem znano. Se danes, po skoraj dvajsetih letih končane vojne’ pa se dogajajo krivice, ki se bistvr no ne razlikujejo od strahotnih dogodkov iz Auschwitza. Buchemvalda in ostalih koncentracijskih taborišč nacistične Nem čije. Se vedno so krivci židovskih pokolov na svobodi, nekaznovano delujejo kot naj-nedolžnejši državljani. Zaradi tega so p-vsem svetu člani tajne židovske policije na delu, da bi izsledili bivše nacistične vojne zločine. Pred kratkim se je evropski tisk ukvarjal s primerom Ericha Raja-kovvitscha, najožjega Eichmannovega sodelavca, ki se je prav te dni prijavil dunajskim oblastem. Istočasno pa smo zv deli, da so v Avstriji odkrili še enega bivšega nacističnega zločinca, ki se je v povojnih letih potuhnil in postal celo namestnik glavnega policijskega inšpektor ja v Gradcu. Ta naj bi bil odgovoren — in židovski center za dokumentacijo s sedežem na Dunaju je zbral obširno doku mentacijo o njegovih krivdah —, za okrutno smrt 162 tisoč ruskih ujetnikov in Zidov, ki so jih Nemci med vojno zajeli ir jih odpeljali v Misk. Tako se na svobod nem svetu iz dneva v dan nadaljuje epu-racija vojnih zločincev, ki še niso plačali svojega dolga človeški pravici. Upati je da bodo vsi preostali vojni zločinci, ki so še na svobodi kaj kmalu priprti, saj je pravično, da so kaznovani. Tako se dogaja nacističnim zločincem na Zahodu, kako pa je v komunističnem raju? Vsekakor je nemogoče vedeti, koliko je nemških vojnih ujetnikov, m^d katerimi so prav gotovo tudi vojni zločinci, ki so še vedno v taboriščih ali p-' drugod nastanjeni na sovjetskem ozem lju. Mnogi so se vrnili domov in ti ved povedati, da jih je v Sovjetski zvezi ostalo večje število. Nekateri so se odpovedali povratku v domovino in so se vključili v aktivno življenje v komunističnem svetu. Vsakomur je jasno, da so se za preokret v isto smer — to se pravi iz diktature v diktaturo, od črne do rdeče — najraje odločili prav oni. ki so že v preteklosti soglašali s totalitarnim državnim ustrojem. Ne bi mogli trditi, da ti liudie. vodijo lokalno notranjo politiko, venda>-pa je verjetno, da so se mnogi povzpel' do visokih funkcij v partiji. Pod tem vi dikom lahko razumemo vedno večjo antisemitsko gonjo v Sovjetski zvezi. ANTISEMITIZEM V ZSSR Veliko pozornost je pri svetovni javnosti naletela novica, da velika večina obsojencev na smrt v Sovjetski zvezi, ki so obtoženi ekonomskih zločinov pripada židovski narodni skupini. V začetku oktobra 1962 je bilo obsojenih na smrt 64 državljanov, med katerimi je bilo kar 38 Zidov. Vendar pa si lahko predstavljamo, da je bilo število Zidov še večje, kajti nemogoče bi bilo točno določiti, kateri skupnosti so pripadali ostali obsojenci. Ta gonja pa se nadaljuje. 11. oktobra 1962 je angleški dnevnik »Manchester Guardian« objavil vest tiskovne agencije Reuter, kjer je bilo rečeno, da bo v vzhodni Ukrajini spravili pred sodišče petnajst ljudi, ki so vsi pripadali židovski narodnostni skupini. Od teh jih je bilo šest obsojenih na smrt, ostali pa na dolgoletno ječo. Logično je, da se nam sedaj pojavi vprašanje: zakaj je toliko Judov med obsojenci na smrt zaradi ekonomskih zločinov? Zakaj se sovjetsko časopisje tako rado ustavlja pri procesih, na katerih so glavni obtoženci prav Židje? Zakaj dajejo sovjetski časnikarji razumeti med vrsticami razumeti, da se v sinagogah vršijo protizakonite kupčije? Običajno se namreč sovjetsko časopisje ne zanima za procese in sodne obravnave. Ze dalj časa je sovjetsko časopisje ustvarilo dokaj odioz-no sliko navadnega Zida. Zelo radi jih prikazujejo kot antisocialne elemente in z vso silo napadajo židovsko vero. Na ta način imamo torej vse dokaze, da lahko mislimo, da so Židje nekaki žrtveni kozli, ki jih sovjetska propaganda nujno potrp-buje. Le malokdaj namreč sovjetsko časopisje posveča svoje članke sodnim obravnavam, ko pa gre za zločine, ki so jih ali naj bi jih zagrešili člani židovske skupnosti, tedaj postanejo iz člančičev članki. 26 decembra 1961 je »Sovjetskaja Torgovlija«' objavila dolg članek o sodnem procesu proti Zidom, ki so ga povzeli tudi drugi sovjetski časopisi. S tem hočejo doseči dvojni učinek. Vso krivdo ekonomskih zločinov hočejo naprtiti Zidom, po drugi strani pa zakrivajo realno število resničnih zločincev židovskega rodu in to z namenom, da bi zavedli javno mnenje in to ne samo v notranjosti države, pač pa tudi v tujini, da je ekonomski zastoji treba pripisati židovski sabotaži. Nedoslednost poročanja sovjetskega tiska zasledimo tudi v dejstvu, da objavljajo le imena nekaterih obtožencev, medtem ko izpustijo imena drugih. Na kakšen način naj si razlagamo te nesmiselne pomanjkljivosti? Zakaj objavljajo imena nekaterih obsojencev na smrt in zamolčijo druga? Ali so bili morda med temi Židje? Sovjetska propaganda si je najbrž stvar zamislila v naslednji obliki: če bi bili med obtoženci v veliki večini Židje bi se svetovna javnost zgražala, kajti jasno bi postalo, da je to zgolj propagandistični manever, če pa je število obsojenih Zidov manjše, tedaj bi se svetovna javnost za to ne zanimala v tak' meri. Važno je torej eleminirati sovjetske Jude, v notranjosti države razbobnati, da so oni krivi pomanjkljivosti v državni ekonomiji, med tem ko naj svetovna jav nost meni, da je med obsojenci Zidov pač navaden odstotek, ki spada v sedanje sta nje prebivalstva na sovjetskem ozemlju. Takšno je torej stanje v Sovjetski zvezi. Preganjanje Zidov se nadaljuje z isto ostjo kot Stalinovo diktaturo. Oglejmo si pobliže primer zakoncev Reznitski. ki sta bila obsojena na smrt zaradi »špekulacije« na tujih valutah v višini 13 milijonov dolarjev. Tedaj se je javno mnenje tudi v Sovjetski zvezi zgražalo nad obsodbo, saj je bila Batija Reznitski prva ženska, ki je bila obsojena na smrt pod vlado Hruščove »mirne koekzi-stence«. Razburjenje pa je postalo še večje, ko so ljudje izvedeli za preteklost obsojenih zakoncev. Batia Reznitski in njen mož sta bila za časa nemške okupacije Litve obsojena na prisilno delo. Nacisti so jima pred očmi ustrelili oba otroka — petletno in osemletno deklico. Zakonca sta morilce rotila, naj njiju ustrelijo in pustijo otroke pri življenju. Toda nič ni pomagalo. Cez nekaj časa se jim je posrečilo zbežati in sta preživela dalj časa pri nekem kmetu, ki se ju je usmilil. V tem času pa so pod nacističnimi streli padli vsi njuni sorodniki in znanci. Pri življenju ju je držalo le upanje, da se jim bo posrečilo emigrirati v Izrael, kjer je imela Batija brata. Leta 1946 sta skupno z drugimi Judi zbežala na Poljsko, toda na meji so jih prijeli graničarji. Batija je bila obsojena na triletno, njen mož pa petletno deportacijo v Sibirijo. Ko sta se vrnila na svobodo, sta skušala ponovno emigrirati. Tokrat sta se poslužila legalnih poti — toda zaman. Znano je, da Sovjeti ne delajo propagande z žrtvami, ki so jih doprinesli sovjetski Židje za časa nacistične okupacije, vendar pa je vsakdo pričakoval, da bo sodišče razumelo tragične okoliščine, v katerih sta zakonca živela. Toda med procesom o tem sploh ni bilo govora. Nasprotno — javni tožilec je v svojem govoru posvetil mnogo'časa prikazovanju nezakonitega poskusa zakoncev, da bi emigrirala v Izrael. S tem pa ju je javni tožilec hotel spraviti v sramotno luč pred javnim mnenjem Francoski časopis »Figaro« je celo zatrdil, da je gospa Rezniteski ponosno odgovarjala na obtožbe pred sodiščem. Dejala je, da ie hotela zapustiti deželo, ker oblast ni nikdar kaznovala raznih nestrpnežev in ker niso sodili zločincev, ki so bili krivi pokola Zidov; Toda vsi ti upravičeni očitki so še bolj razdražili javnega tožilca. Sodišče ju je spoznalo za kriva. Arona Reznitskija so medtem že ustrelili, medtem ko njegova žena čaka na ponovni proces. Upati je da ji bodo oblasti končno le dovolile, da zapusti državno mejo in najde mir, ki ga po tolikem prestalem trpljenju in krivicah upravičeno pričakuje. Tako je antisemitsko delovanje oblast' v Sovjetski zvezi in priznati je treba nr žalost, da se ne razlikuje mnogo od zv činskega počenjanja nacističnih kriminalcev. Spoštujmo resnico UMRL JE ZAVEDEN SLOVENEC Kristjana Tenceta ni ueč Vsaka volilna kampanja pripelje do tega, da se bolj poudarja razlike med posameznimi strani kami in skupinami, ki se potegu-jejo za zaupanje volivcev. Vsaki do skuša tudi izkoristiti nasprotnikove slabe točke, da v primeri javi z njimi tembolj poudari svoje prednosti. To je popolnoma naravno in proti temu tudi nihče r-e more ničesar imeti. Toda če se nekdo v ta namen poslužuje očitne neresnice in zavestno potu varja dobro mu znana dejstva, potem to ni več normalno in ni lepo. Borba, ki naj bi bila poštei na, se izpridi v navadno natolce-vanje. Nasprotniki »Skupne sloveni ske liste« so si v sedanji volivni kampanji dovolili nekaj takih stvari. Tako so n. pr. na široko razpisali o domnevnih prepirih in trenjih med štirimi skupinami, ki so postavile »Skupno sloveni sko listo«. Do kreganja naj bi po njihovem prišlo zaradi odločitve goriške Slovenske demokratske zveze, ki se ni priključila skupi nemu nastopu demokratičnih Shi vencev v Italiji. To so pisali in bodo morda še iznašali na dan vkljub temu, da dobro vedo, da je njihova trditev navadna izmiši Ijotina. Volivci so se lahko sami prepričali, da so v volivni kami panji složno sodelovali predstavi niki vseh štirih političnih skupin tržaških demokratičnih Sloveni cev, slišali so lahko, da so govori niki govorili v istem smislu in da med njimi ni bilo niti najmanjših razlik. Dodajmo še, da se je vse delo »Skupne slovenske liste« razvijalo v popolnem soglasju, da je bilo tudi stališče, ki ga je »Skupna slovenska lista« zavzela do sklepa goriške SDZ popolnoi ma enotno, pa bomo videli, koliko so vredne trditve naših nass protnikov. Sicer pa se je vsa ta propaganda sama zapletla v naravnost fani 'tastičen vozel. Najprej so trdili, da je Slovenska demokratska zyeza sprejela na Tržaškem en sklep, na Goriškem drugačnega, da v trstu prikrito, v Gorici pa odkrito podpira Krščansko det mokracijo. Ko smo jim še enkrat pojasniti, kar so sicer že prej do; bro vedeli, da sta goriška in tri žaška SDZ dve popolnoma neodi • (Nadaljevanje s J. str.) svetoValfci ’ ■— italijanski in slo venski — na ukaz svojega vodst* va vzdržali. Slovenci, ki poslušajo ukaze takšnih vodstev, ne morejo in ne smejo biti naši predstavniki! Ne morejp bisti zastopniki Sloven* cev, ker so se z vključitvijo v itas lijanskc stranke odpovedali sloi venskemu političnemu življenju in samobitnosti. Ne smejo biti predstavniki slovenske manjšine, ker silijo paše ljudi v italijanske stranke, 'kjer se izneverjajo sto* letnim' 1 slovenskim izročilom _in potujčujejo. Kako bodo takšni »zastopniki« branili slovenske pravice, če pa sami ne store nii česar, da-bi s k u 11 u r n o=p rosve tno, športrto in drugo dejavnostjo ustavili potujčevanje v lastnih komunističnih in socialističnih vrstah. Ti ljudje so postali slepo orodje interesov neslovenskih političnih strank! Glasujmo slovensko! Ostanimo zvesti slovenstvu! Bodimo Slo* venci tudi v politični dejavnosti! Prikličimo si v spomin žrtve na* ših očetov in pradedov, ki v naj* visni in celo drugače urejeni poi litični organizaciji, so morali odpustiti svoje tozadevne trditve glede tržaške Slovenske demoi kretske zveze. Zato so se pa toi liko bolj spravili na Slovensko katoliško skupnost, kateri so podtaknili, da naj bi se strinjala s skepom goriške SDZ, torej s tem, da naj goriški Slovenci g/a* suje jo za Krščansko demokracii jo. S tem so pa še globlje zabrei dli v močvirje neresnic. Nobene osnove niso za takšno trditev, nobenega dokaza niso mogli nai vesti, ker ga enostavno niso imei li in ga tudi ni, pa so še vkljub vsemu gonili svojo! Dejstvo pa je, da je tržaška Slovenska katoi liska skupnost v vsem popolnoi ma solidarna z ostalimi skupinai mi »Skupne slovenske liste«, da je bila od vsega začetka in je tw di ostala pobornik samostojnei ga in skupnega nastopa vseh Sloi vencev v Italiji. Ni torej lepo, da se ji očita stvari, ki jih ni naprai vila. Nasprotnikom »Skupne sloi venske liste« tudi ni šlo v glavo, da nismo takoj prvi dan povedali kako bomo glasovali za senat. »Skupna slovenska lista« torej ni izrekla o tem še niti ene same besede, oni pa so že vedeli povei dati, da bomo za senat tudi v Tri (Dopis iz Kolonkovca O sklepu tržaške občine, da se razlastijo zemljišča v spodnji tržaški občini se pri nas v zadnjem času precej govori, saj je razumljivo, kajti velika večina vrtnarjev se sprašuje, kakšna bo sedaj naša bodočnost. Toda vprašanje ni živo samo zaradi tega, ker je pač življenjsko vprašanje številnih družin, ki se preživljajo s pridelovanjem in prodajo povrtnine, pač pa tudi zato, ker bomo za našo zemljo dobili le majno odškodnino. Upravičeno se zato mnogi jezijo na vse one politične stranke, ki so direktno ali indirektno pripomogle, da je tržaški občinski svet razlastitveni predlog tudi sprejel. Po toči je prepozno zvoniti, sedaj nam ne pomaga govorjenje, pisanje sklicanje raznih sej, kajti kdor je imel resnični namen preprečiti razlastitev je imel priliko, da je to jasno povedal na pristojnem mestu. Zaskrbljenost je velika, pri tem pa nam ne pomagajo izjave političnih strank —- usodnejših časih niso klonili, temveč so s pogumno besedo, z vztrajnim delom in tudi s krvjo izpričali svojo slovensko politič* no zavest. Spomnimo se besed in ciljev naših buditeljev, prero* diteljev in prosvetiteljev ter poj* dirno pogumno naprej! Naprej po poti uresničevanja slovenske enotnosti! Naprej po poti, ki nam jo kažejo tisoči in tisoči naj* boljših slovenskih sinov, borcev, preganjancev in mučenikov, ki so padli za našo stvar. Njihovi cilji so naši cilji, njihova vera je naša vera, njihov pogum mora biti naš pogum! Mi gremo naprej, ker smo prepričani v zmago pra* vice nad krivico, v zmago resni« ce nad lažjo, v zmago bratske ljubezni nad sovraštvom. Vsakovrstne preizkušnje, ki smo jih Slovenci prestali, so nam jamstvo, da bomo tudi v bodoče premagali vse ovire in težkoče, pa naj se zdijo še tako velike in nepremostljive. Zato rojaki in rojakinje: Za enakost vseh Slovencev, za slovensko domačijo glasujte za Skupno slovensko listo! stu priporočili volivcem naj g/a* sujejo za kandidate Krščanske Krščanske demokracije, z drugii mi besedami, za Bartoli ja in Rii naldinija. Toda medtem ko so oni tako fantazirali, je pošta že raznašala volivcem pismo odboi ra »Skupne slovenske liste«, ki priporoča Slovencem, naj glede volitev v senat, za katerega nii mamo lastnih kandidatov in liste, oddajo bele glasovnice. »Skupna slovenska lista« je torej ostala dosledna in trditve njenih nai sprotnikov so bile še enkrat poi stavljene na laž. Neresnična je tudi trditev, da je »Katoliški glas« glasilo »Sloi verske katoliške skupnosti«, ko je vendar splošno znano, da je ta tednik glasilo slovenskih dui hovnikov, torej verski list, ki sa* mo iz gostoljubnosti objavlja tui di članke in dopise katoliško in demokratično usmerjenih političi nih skupin. Da se je kot informai tivn.o glasilo pri tem znašal v nei prijetnem položaju, da objavlja tako goriške kot tržaške dopise, je zadeva, ki nima nobenega o* pravka s stališčem »Skupne sloi venske liste« niti s stališčem tn žaške Slovenske katoliške skupi nosti. Volivci so si lahko sami ustvai rili sliko koliko so vredne trditve nasprotnikov »Skupne slovenske liste« in temu primerno bodo v nedeljo tudi glasovali: za sloveni sko skupnost in za slovenske, ne pa strankarske kandidate! tu mislim KPI in PSI —, ki pravijo in potrjujejo, da se nam je zgodila krivica. Razni predstavniki KPI, PSI in sorodno idejno usmerjenih kmečkih in prosvetnih organizacij so prišli med naše ljudi da bi preprečili velik preplah, ki je nastal. O našem problemu je pisalo glasilo KPI v slovenščini »Delo«, pisal je socialistični volilni hiltem »Naprej s PSI«. Toda zakaj nista ta dva lista povedala jasno, zakaj niso komunisti in socialisti glasovali proti predlogu, zakaj niso vsaj zahtevali povišanje odkupne cene? Na ta vprašanja naj raje odgovore, namesto, da prihajajo med nas in nas skušajo pomiriti. Obiskal nas je tudi inž. Pečenko, ki nam je povedal, katere poti so nam odprte za protest. Povedal je, da je sam protestiral pri pokrajinski upravi. Niti z besedico pa ni črhnil, zakaj njegov tovariš Dušan Hreščak ni glasoval proti razlastitvenemu predlogu. Od nas sta ti-dve stranki prejemali glasove, zato smo upravičeno pričakovali, da se bosta zavzeli za naše koristi. Toda pustili sta nas na cedilu. Ni nam znano zakaj se KPI in PSI nista v občinskem svetu potegnili za nas, vendar pa zahtevamo od komunistov in socialistov, naj bodo vsaj toliko pošteni in nam ne hodijo več pred oči. Zakaj govoriti je lahko, prepričevati zna vsakdo, toda če menijo, da jim bomo še vnaprej oddajali svoje glasove se motijo. Osel gre enkrat na led! Mi smo šli večkrat, verjeli smo jim, ker so nam po svoje prikazovali krivice, ki so jih bili verjetno tudi po njihovi krivdi deležni drugi. Nismo razumeli njihove odgovornosti. Toda sedaj, ko smo krivico občutili na lastni koži. vemo, kai so občutili oni, ki so jih prevarali. Kaj bo z nami, ko nas bodo razlastili? Z denarjem, ki ga bomo dobili si verjetne' ne bomo mogli ustvariti novega življenja Med nami pa so tudi starejši vrtnarji, ki se ne bodo mogli prilagoditi drugi službi če jo bodo sploh dobili. Kako bodo živek' naše družine? To naj nam sedaj razkrijejo komunisti in socialisti! IZ ZABREŽCA Prejeli smo naslednji dopis: Cesta, ki povezuje našo vasico z glavno pokrajinsko cesto, to je od gostilne štev 19 dalje, je bila pred nekaj leti obnovljena in popravljena. Vsled tega pa je nastal na omenjenem delu ceste oster in nevaren ovinek. V neposredni bližini pa so skora' istočasno zgradili dve stanovanjski hiši Prepričani smo, da je treba na tem del' ceste poskrbeti za razsvetljavo in posta viti vsaj eno žarnico na sredo ovir' Pripomniti moramo, da se prav pri tem ovinku odcepi turistična steza, ki vodi v dolino Glinščice. Tudi iz tega razloga bi bilo pametno in koristno poskrbeti za primemo razsvetljavo, kajti ob nedeljah in praznikih se vračajo pozno zvečer domov , Po dolgi mučni bolezni je v soboto 20. aprila v rojstni *vasi v Sv. Križu preminul Kristjan Tence. Pokojnik je bil dobro poznan ne samo v svoji rojstni vasi, pač pa širom okrog, saj se je v svojem dvainsedemdeset let trajajočem življenju pridno udejstvoval v najrazličnejših panogah prosvetnega in političnega življenja. Ze kot mladenič, ko mu je bilo komaj dvajset let, to se pravi v letih pred prvo svetovno vojno je predsedoval in vodil v Sv. Križu pevsko društvo »Skala«, ki se je pod njegovem marljivim vodstvom u-spešno razvijalo in napredovalo do začetka svetovnega spopada. Kriški zbor je pod pokojnikovim vodstvom nastopal ob raznih prilikah doma, a tudi na drugih narodnih prireditvah v tržaški okolici. Na znani veliki prireditvi, ki se je vršila nekaj let pred prvo svetovno vojno je nastopilo na Proseku dvajset različnih pev- tržaški izletniki. Drugo žarnico pa bi bilo treba postaviti na križišče pred hišo štev. 51, kjer se omenjena cesta spoji s pokrajinsko. Tretjo žarnico bi bilo treba namestiti približno 50 metrov od tu, na točki kjer se ustavi avtobus, ali kakor pravijr| pod Zabrežcem. Naš tukajšnji občinski svetovalec se je za to zadevo večkrat pozanimal in interveniral pri občinskem odboru. Večkrat so mu obljubili, da bodo za pomanjkljivost poskrbeli, vendar ni bile do danes napravljenega še ničesar. Zato se vljudno obračamo na občinsko upravo in na ostale pristojne oblasti s prošnjo, na'/ bi čimprej ukrenili vse potrebno, da se zadeva ugodno in hitro reši v korist va ščanov, kakor tudi izletnikov in vseh, k' uporabljajo cesto. Zabrežan Maša zadušnica Ob prvi obletnici smrti prof. Ivana Rudolfa, bo v soboto 4. maja t.l. ob 7,30 v cerkvi Sv. Antona novega maša zadušnica. MALI OGLAS Iščem od trideset do štiridesetletno pošteno Slovenko in dobro katoličanko v svrho poroke. Ponudbe poslati na naslov: GULIČ VINKO, Christian Brothers Col-lege, 1966 Victoria Park Ave.. Scarbo-rough, Ontario, Canada. Ali si že P°rarn.a' , naročnino? skih zhorov. Seveda ni manjkal kriški zbor. Pokojnik je imel ob tej priliki ognjevit narodni govor, ki je navdušil in napolnil srca prisotnih z narodno zavestjo. Kristjan Tence je bil namreč dobro^ poznan kot odličen govornik. Od mladih let je bil zaveden Slovenec in narodnjak. Za slovenske ideale je deloval in se boril skozi vse svoje življenje.. Ostal je vedno zvest svoji slovenski materi. Ko se je po končani prvi svetovni vojni vrnil domov, se je z vso vnemo in navdušenjem vrgel na delo za podvig in raze-vit takratnega narodnega društva. Sodeloval je vse dokler niso fašisti prepovedali in uničili vse slovenske kulturne usta-move na Tržaškem. Ko je bil po drugi svetovni vojni fašizem dokončno uničen je pokojnik kaj kmalu spoznal, da preti slovenskemu narodu nova totalitarna nevarnost. Sprevidel je, da je njegovo mesto na strani Slovenske demokratske zveze, kateri se j p takoj po ustanovitvi priključil. Od tedai dalje je bil član glavnega odbora, vrsto let pa je bil tudi podpredsednik SDZ. S svojim požrtvovalnim delom je pripomogel-da je Slovenska demokratska zveza napredovala. Njegovo prepričanje, da moramo imeti Slovenci lastno politično predstavništvo se je ohranilo in se utrdilo. Bil je večkrat kandidat najprej na »Slovenski listi«, pri zadnjih občinskih volitvah pa tudi kandidat »Skupne slovenske liste«, ki je v eno svojih temeljnih postavk sprejela prav njegovo odločno prepričanje o nujnosti slovenske samobitnosti. Ker je bil vseskoz poštenjak in zaveden« Slovenec ter je rad vsakomur pomagal po svojih močeh je bil od vseh prijateljev, kakor tudi političnih nasprotnikov spoštovan in priljubljen. Pogreb pokojnika je bil pretekli ponedeljek. Dolga vrsta prijateljev in znancev, ne samo iz Sv. Križa, pač pa iz vse tržaške okolice in iz mesta, ga je spremila na njegovi zadnji poti. Domači moški' pevškt zbor mu je doma in na pokopališču zapel vrsto žalostink v slovo. Pevski zbor pa je tudi pel pri črni sv. maši za pokojnika. Oh odprtem grobu se je s toplimi besedami poslovil od blagopokojni-ka predsednik Slovenske demokratske zveze dr. Branko Agneletto. Dragi Kristjan, počivaj v miru v dom« či zemlji ob lepi sinji Adriji, ki si jo skozi vse Svoje življenje tako ljubil in zanjo vedno zvesto deloval. Pokojnikovi družini, posebno gospe soprogi in hčerki izrekamo naše globoko sočustvovanje in sožalje. £"'iiiiiiii'> • * D ^ i - * * Podpirajte r-rfaSV Slovensko [ dobrodelno društvo =\iniiuinn. niiiniiif. - Odgovorni urednik: SASA RUDOLF Tiskarna Adria. d. d. v Tritu Uredništvo 'n uprava: Trst, ul. Macniavelli. 22-11. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio l/c - Tel. 23-039 CENA: posamezna številka L 30.— Naročnina: mesečno L 50.— — letno L 600. Za inozemstvo: mesečno L 90.— — letno L 1000. Poštni čekovni račun: Trst St. 11-722S BANCA Dl CREDITO Dl TRIES E S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TEL. 38045 - 38101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED POZOR! Potujete v Rim? LrS°S’S S* £T “ -m Hotel-Penzion BLED a=- Via Statilia, 19 - Telefon 777-102 - RIM Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezite in shranite! - Pišite nam za cene in prospekte ! Slovenci pred volitvami Problemi slovenskih vrtnarjev Proti raznarodovalni politiki italijanskih strank GLASUJTE ZA SKUPNO SLOVENSKO LISTO