PoKnm« pww*jgna v fletmfgr
MarlbonM
Cena 1 Din
Leto VI (XIII.). štev. 12
Maribor, sobota 16 januarja 1932
JUTRA«
fchaia razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zev v Ljubljani »t. 11.409 ^olja mesečno preieman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn. 2440 Uprava 2455
Urodniitvo in uprav«; Maribor, Aleksandrova cesta št 13
Oglasi p« titnfu
Oglasa aprajama tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4
Brezposelnica kruha
Problem brezposelnosti postaja čedalje ®olj glavni in temeljni problem gospodarske krize, ki zadaje danes vladam ^seh držav težkih skrbi. Kako ga rešiti?
principu sta tu mogoči samo dve re-«tvi. Ena se glasi: naj se ukrene, da bodo privatna podjetja zaposlovala več nudi. Druga pa zahteva, naj bi država, dežela, občina postala delodajalec v večjem obsegu: s pokrenitvijo javnih del, stradnjo železnic, cest itd.
Ta drugi predlog zadeva danes seveda povsod na nepremagljive ovire: države nimajo denarja za večje investicije ta ne morejo dati dela. Zato stoji v tapredju prv: predlog, o katerem se naj-w razpravlja, katerega vodilni socijal-J* Politiki povsod forsirajo, in ki je v dr-tavah, kjer imajo stranke, postal, tudi Politična zahteva delavskih strank.
Oglejmo si torej malo bliže ta predata ki se glasi: Privatna podjetja naj bi, tar se v današnji gospodarski krizi pri-‘*ka za delo ne da umetno razširiti, razbila delo na več delovnih moči kot do-sfej, — naj bi se skrajšal delovni čas in j* več delavci dosegel isti delovni efekt '»orej to bi bilo ravno nasprotje racijo-^aJizacije, ki stremi za večjim delovnim ekktorn z manj delavci.) Če bi se to nabilo, bi padli na podjetje seveda večji ,2datki na mezdah, lega bi pa zopet ^djetje ne preneslo. Šlo bi samo na ta tačin, da se doslej zaposlenim delavcem krajšajo mezde, kar bi bil pa zopet Marec za delavce. In v stvari bi bil tak Ukrep tudi nesmiseln, ker bi s tem nikakor ne bila dvignjena splošna konzumna moč, ampak bi bila samo porazdeljena na več enot, torej razcepljena. Vsako Sredstvo za pobijanje krize pa ima smisla le tedaj, če doseže povišanje konzumne moči im s tem poživi gospodarstvo, Je. dail«s v krizi ponajveč baš radi Dešanja konzuma.
Iz tega sledi, da bi skrajšanje delovnega časa oziroma porazdelitev dela na eč delavcev povzročilo večje obre-taenjenje podjetja z mezdami in s tem Povišanje produkcijskih stroškov. Kdo pa to moral nositi? Producent go-ne. Ampak producent bi storil to, 'ta' v takih primerih vedno stori: pre-,alil bi to breme s povišanjem cen na tanzumenta.
Seveda bi se z administrativnimi ukre-ta dalo doseči, da bi podražitev produkte me šla na račun konzitmenta, ampak stroške velike razlike cen med vele-*|rodajo in maloprodajo. Cene matopro-%'e bi se morale znižati. Ali pa je to Sjogpče? In kdo bi bil spet tu prizadet?
* r«ovstvo in po njem na tisoče trgovcih nameščencev. V ostalem pa imamo *‘° slabi izkušnje z vsemi umetnimi Kulacijami cen. Efekt je navadno rav-Pasproten nameravanemu.
Slovesna otvoritev narodnega predstavništva
OTVORITEV REDNEGA ZASEDANJA BO V PONEDELJEK DOPOLDNE S
PRESTOLNIM GOVOROM.
BEOGRAD, 16. januarja. Skupna seja skupščine in senata kot vrhovnega narodnega predstavništva, je sklicana za ponedeljek, dne 18. t. m. ob 11. uri do-
poldne. Redno zasedanje obeh zbornic
bo otvorjeno na slovesen način s kraljevim prestolnim govorom. Gospodje poslanci in senatorji morajo priti v skupščino točno ob 10.30 v slavnostnih oblekah in z vsemi svojimi odlikovanji.
Reparadiska konferenca ogrožena
FRANCIJA ZAHTEVA ODGODITEV NA POZNEJŠI ČAS. — ODMEV FRANCOSKE ODLOČITVE V LONDONU.
PARIZ, 16. januarja. V pariških diplomatskih krogih zmaguje vedno bolj prepričanje, da bo treba reparacijsko konferenco vendarle odgoditi, ker bi kljub vsej dobri volji, katero je Francija pokazala po Briininigovi izjavi, da Nemčija ne bo več plačevala reparacij, bila v sedanjem trenutku brezpomembna in ne bi mogla dovesti do nobenega uspešnega zaključka.
»Petit Parisien« pripominja k temu, da so nasprotniki sklicevanja reparacij-ske konference v sedanjem času mnenja, da reparacijsko vp.ašanje nikakor še ni zrelo za dokončno ureditev. Tako, kakor stvari sedaj stoje, ni mogoče računati na sklicanje vse dotlej, dokler se za Briiningovo izjavo ne postavi tudi vsa službena Nemčija. Francija je morala na izjavo reagirati, in že to zadostuje, da je vsak up na uspeh prazen in nemogoč. Če bi se pa kljub temu sestala, ne bi mogla čisto nič doprinesti do
zmanjšanja napetosti, ki je v zadnjem času znova nastala med Francijo in Nemčijo, nasprotno, razdor bi prav gotovo še povečala. List naglaša, da je misel na odgoditev te konference zmagala tudi v francoskih uradnih krogih.
Hooverjev moratorij traja itak Še pet in pol meseca, in v tem času se bo gotovo mogel doseči trden in soglasen sporazum držav-upnic v vseh vprašanjih dolgov in reparacij.
LONDON, 16. januarja. V tukajšnjih političnih krogih smatrajo pariške vesti o zahtevi francoske vlade po odgoditvi reparacijske konference kot zelo verjetne. Splošno zmaguje prepričanje, da se ta konferenca nikakor ne bi mogla zadovoljiti s kakšno začasno rešitvijo vprašanja reparacij, ampak bi morala ves problem izčrpati do dna in enkrat za vselej. To pa bo mogoče šele tedaj, ko bo Francija že izvedla volitve v parlament in Nemčija one v Prusiji.
Razoroiltvena konferenca
NOTRANJA ORGANIZACIJA KONFERENCE. - SEJE PLENUMA BODO JAVNE, SEJE ODSEKOV TAJNE.
ŽENEVA, 16. januarja. Osnutek o notranji organizaciji pripravljajoče se raz-orožitvene konference označuje kot organe koinference delegacije povabljenih držav, predsedstvo in tajništvo. Predsedstvo bodo tvorili predsednik, podpredsedniki in načelniki odsekov. Konferenca bo po potrebi izvolila razne odseke, v katerih bodo zastopane vse delegacije, nadalje pa še posebne odseke z omejenim Številom članov.
Nafprej se bodo osnovali ti-'e odseki: za vojsko na kopnem, letalstvo, vojno mornarico, proračune za državno obrani
bo in za dnevni red kortference. Vsak odsek si bo izvolil predsednika, ' enega ali več podpredsednikov in po potrebi tudi poročevalca. Nadaljfe se oo! mogel vsak odsek še dejiti v pododseke. Z vsemi temi edinidami bo generalno tajništvo Društva narodov v stalnih stikih.
Konference bodo javne, le v posameznih primerih se bo lahko javnost izključila, a o tem se bo -vsakokrat posebej sklepalo. Nasprotno pa bodo tajne vse seje odsekov in pododborov. Uradni jezik konference bosta francoski iti angleški.
NOVO ČEŠKOSLOVAŠKO POSOJILO
PRAGA, 16. januarja. Vlada je odobrila najetje posojila v iznosu ene milijarde češkoslovaških kron. 800 milijonov bo podpisanih v Franciji, 200 pa doma.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne): Nobena bistvena sprememba sedanjega vremenskega značaja. Le malo izgleda, da se bo meglena plast po nižavah dvignila.
Eno je vsekakor popolnoma gotovo: skrajšanje delovnega časa na omenjeni način bi imelo za neizogibno posledico spošno podražitev. In to v času, ko se zmanjšujejo plače državnim in privatnim nameščencem, davki pa zvišujejo.
Predlagana rešitev vprašanja brezposelnosti, ki ima toliko zagovornikov, se nam torej nikakor ne zdi pravi izhod im pravo sredstvo za omlljenje brezposelnosti. Dejansko tte bi bilo s tem pomagamo nikomur, kar bi eni pridobili, bi drugi izgubili, in sukali bi se vsi še na-
dalje v istem usodepoJnem krogu, v katerem se sučemo zdaj.
Treba najti torej kako boljšo, srečnejšo pot. Našli jo bomo, če se bomo vsi z vso resnostjo in energičnostjo lotili vprašanja brezposelnosti, ki je v današnji gospodarski krizi najkritičnejše, najnujnejše in najvažnejše, in katerega se bosta morala lotiti med svojimi prvimi nalogami naša narodna skupščina in naš senat.
Brezposelnim treba priskrbeti kruha, oni so med1 bednimi najbednejšl.
Nova driava
Mandžurija
JAPONCI ZASEDLI ŽELEZNICO MUK-DEN—PEKING. - OBSEDNO STAN-JE V PEKINGU.
ŠANGHAJ, 16. januarja. Po vesteh iz Mukdena se tamkaj z mrzlično naglico pripravlja ustanovitev neodvisne tnan-džurske države. Nova država bo obsegala mukdensko Mandžurijo, Kiriu, Haj-Lung-Kjang in dele nekaterih drugih pokrajin. Na čelu nove vlade bo predsednik.
PARIZ, 16. januarja. Indopacifična agentura poroča iz Pekinga, da je bito tamkaj zaradi nemirov, povzročenih po Japoncih, proglašeno obsedno stanje. Ista agencija poroča tudi, da so Japonci, ne-oziraje se na angleški protest* prevzeli kontrolo nad železniško progo Peking— Mukden med Mukdenom in Velikim zidom. Obenem so odpustili vse dosedanje kitajske uslužbence in jih nadomestili z japonskimi.
PORAST POLJSKEGA NARODA.
VARŠAVA, 16. januarja. Statistični urad je definitivno dovršil kontrolo zadnjega ljudskega štetja' za vsa poljska mesta. Po njegovih podatkih šteje glavno mesto Varšava 1,178.211, Lodž 605.287, Poznanj 246.574, Katovice pa 127.148 prebivalcev. (Število prebivalstva Lvova in Krakova smo objavili včeraj.) Prebivalstvo je v vseh mestih znatno narastlo.
ČEŠKOSLOVAŠKA NA REPARACIJSKI KONFERENCI.
PRAGA, 16. januarja. Ministrski svet je sklenil, da bodo Češkoslovaško zastopali na reparacijski konferenci v Lozani zunanji minister dr. Beneš, češkoslovaški poslanik v Parizu, guverner Narodne banke ter dva finančna strokovnjaka.
POPLAVE V AMERIKI.
NEW-YORK, 16. januarja. Uragan jtJ opustošii državi Mississippi in Tenesse. Poplave so napravile velikansko škodo. Več tisoč ljudi je pobegnilo na strehe in drevje, kjer čakajo pomoči. Število mrtvih še ni ugotovljeno, je pa po splošni sodbi precej veliko.
NEW-YORK, 16. januarja. V državi Mississippi je voda na dveh krajih predrla nasip in udrla v tisoče hiš. Veliko oseb je utonilo. Newyorški Rdeči križ sodi, da je okoli 30.000 ljudi brez strehe.
Trdoživa granata.
V stanovanju nekega bogatega trgovca v Regensburgu je te dni eksplodirala 60 let stara granata, o kateri nihče ni več mislil, da je še nevarna. Granata, pobrana na francosko-nemškem bojišču 1. 1870/71., je bila kot okrasek postavljena v sobi nekega trgovca, a nesreča .ie hotela, da je pri nekem premeščanju pohištva pada na tla in se užgala. Eksplozija je precej pokvarila pohištvo, a trgovčeva žena in sinček, ki sta bila v sobi, sta dobila le neznatne rane.
Pri nagneniu k maščobi, protinu, sladke tečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnavljanju zatrjujejo, da so dosegli s »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droverilah in špecerijskih trgovinah.
Prava in neprava beda
KARAKTERISTIČNE SLICICE IZ DNI SEDANJE KRIZE.
»Križa, kriza in — polna miza!« je vzkliknil g. S. na Silvestrov večer, ko so bile nabito polne vse dvorane našega slavnega Narodnega doma in smo bili vsi strahovito navdušeni za pobijanje krize. In pobijali smo jo, a — čimveč so nam jo nosili na mizo, temveč je je bilo.
Pa to je bila čisto druga kriza, tista, ki tare našega vinogradnika. Jaz mislim na drugo, na tisto, ki mi vsak dan trka na vrata in se je nikoli ne morem iznebiti. Naenkrat se oglasi trkanje. Pred vrati stoji nebogljen otročiček, ki je — tako mi vsaj pove — izgubil očeta in mater ali samo enega, ki ima starše brez posla in bolne itd. Kdo mu ne bi pomagal? 'Samo tega ne vem, če je vse, kar mi pove, tudi res, če nabrani denar odnese domov in ga ne potroši v »svoje zasebne svrhe«? Kontrola je nemogoča.
Drugačni so drugi križarji. Oglasi se krepak mož in mi pove, da je brez dela in jela. Ponudim mu kruha. Ne da mi sicer »košarice«, ako se vrata za njim za-pro — ga vrže po stopnicah, če je bolj obziren, ga položi na okno stopnic, če je še bolj obziren, ga pusti pred hišo in me sam pri sebi pošlje »k vragu«. Najdejo se pa tudi poštenjaki, ki ne marajo prenašati kruha iz stanovanj na stopnice in pred hišo. To bi bil zanje pač prevelik trud, zato povedo lepo in odkrito, da kruha ne marajo, ampak hočejo denarja.
Za kruh se ne more kupiti tobak in vino.
In kdo bi mogel prenašati vse silne težave sedanje krize brez cigarete v ustih in vina v grlu?
Pa se mi je prigodilo še drugo čudo.
Potrkal mi je na vrata še zdrav in krepak 601etni možak in me zaprosil za malo podporo. Pripoveduje mi, da je
V M a r f f> o r ti, dne 16.1. 193?.
BI—M—IIWI1H III I I CC——
brez posla, žena mu bolna leži v bolnišnici in treba bo poravnati vse mogoče stroške. Dal sem mu več ko drugim. Ko pa sem kmalu nato stal na ulici z nekim svojim znancem — jo je nenadoma pri-rnahal mimo oni moj nesrečnik. In znanec mi je povedal, da je »brezposelni mož z bolno žena« precej trden posest nik iz Slovenskih goric. Mož berači sa» mo zato, da mu ni treba delati in lahko plačuje hlapca in delavce. Sijajno, kaj ne?
Postal sem nezaupljiv, zato sta prav slabo odrezala dva krepka mlada fanta s Ptujskega polja, ki sta me obiskala po »revežu z bolno ženo«. Dejala sta mi, da sta brez hrane in prenočišča. Dal jima nisem ničesar, ampak sem ju rajši vprašal, zakaj nista ostala doma, kjer bi pri posestnikih še vedno našla dovolj dela in jela. Ali si morete misliti, kako sem se jima zameril? Zelo nevljudno sta mi dejala, da za kmečko delo nista več. Tam zunaj na deželi se'je treba preveč truditi, v mestu pa je življenje lažje — tudi če ni posla.
lu tako se pri nas kriza zlorablja dam na dan od vseh mogočih ljudi, ki so si iz sedanje bede napravili lep in lahek vir dohodkov. Med tem pa trpe tisti, ki so zares bedni in potrebni. Takih ni malo, a navadno so plahi in obzirni in si še kruha ne upajo prositi. Rajši stradajo ali pa gredo na mestno smetišče, kjer stikajo za zadnjimi bornimi in nezdravimi o-stanki. Zadnjič sem videl sestradanega in razcapanega dečka, kako je izkopaval gnila jabolka in jih jedel kakor slaščico.
To je prava beda in kriza in samo ta je vredna podpore!	X.
Tragična smrt.
Včeraj popoldne so otroci, ki so se sankali ma strmini blizu Radvanja, v potoku ki teče ob vznožju, našli — mrtveca. Preplašeni so zbežali v vas in obvestili ljudi o strašni najdbi. Domači so odšli takoj na kraj nesreče in spoznali v mrtvecu GOletmega delavca Ivana Ši-kerja iz Radvanja, ki se je utopil v plitvem radvanjskem potoku. Šikerja so pogrešali že od srede zvečer. Mož je bil na kolinah pri svojem znancu in je v pozni noči odšel proti domu. Na potu pa ga je zadela najbrže kap prav ko je hotel prekoračiti brv, ki pelje preko plitvega potočka. Zgrudil se je v potok in obležal mrtev. Njegovo truplo so danes dopoldne prepeljali v mrtvašnico na radvanjskem pokopališču in bo pogreb jutri popoldne.
Nov grob.
Danes zjutraj je preminul v Koroščevi ulici 7 zasebnik Silvin Grogi, star 72 let. Pogreb bo v ponedeljek popoldne na mestnem pokopališču.
Nezgoda pri delu.
V delavnicah državnih železnic se je včeraj popoldne ponesrečil ključavničar Jakob Kolar. Pri popravljanju parnega kotla se je hudo opekel po obrazu. Poklicani zdravnik mu je nudil prvo pomoč, nakar so ga z rešilnim avtom prepeljali na dom.
Beg Iz življenja.
Težke gospodarske prilike so pripravile posestnika Lauferja iz Cirknice do obupa. Zadnje čase je često govoril, da si bo vzel življenje. Snoči pa je ta sklep v njem dozorel. Kmalu po večernem vlaku iz Maribora so našli domačini blizu prelaza državne ceste na železniškem tiru pri Št. liju v Slov. goricah ležati moško truplo z odrezano glavo, in v njem so spoznali nesrečnega posestnika Lauferja. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na šentiljskem pokopališču. Ker je bil pokojnik dober, vesten gospodar in povsod priljubljen, je vest o njegovi tragični smrti pretresla vso sosesko.
Moderne žalne klobuke In pajčolane
v veliki izbiri od priproste do najfinejše kvalitete po zelo ugodnih cenah. Žalni klobuki se tudi Izposodijo.
A. ST AUBER, modlstlnja, MARIBOR,
Ulica 10. oktobra.
»Glasbena Matica« za Pomožno akcijo.
Za nameravano prireditev v korist mestne »Pomožne akcije« bo popolna godalna vaja v Glasbeni Matici v ponedeljek 18. t. m. ob pol 7. uri zvečer. Vsi sodelujoči so naprošeni, da se vaje zanesljivo udeleže.
Trgovci!
Gremij trgovcev opozarja, da se z ozirom na sedanje težke gospodarske prilike tudi letos opusti prireditev trgovskega plesa. Ker bo s tem prihranjenega trgovstvu mnogo denarja, prosi gremij svoje člane, da v izdatnejši meri podpro mestno Pomožno akcijo za uboge ter pošljejo namenjene prispevke bodisi v denarju ali blagu še do prihodnjega torka gremijahii pisarni, nakar bo gremij oddal zbirko mestni občini.
Iz železniške službe.
Z odlokom prometnega ministra so med drugimi premeščeni po potrebi službe: Ferdinand ligo iz Vuzenice v Maribor, Ivan Polanec iz Ptuja za šefa postaje v Kraljevac-Prelog, Fran Pihlar iz Maribora k železniški direkciji v Ljubljano in Emerik Kupljen iz Maribora v Celje.
Službeno iz MOLNP.
Medklubova odiborova seja bo v ponedeljek 18. t. m. ob 19. uri v Aljaževi sobi pri »Orlu«. — Taindk.
Pohorskega plesa letos ne bo.
Stavbena zadruga »Pohorski dom« v Mariboru objavlja: Pohorskega plesa letos z ozirom na veliko socijalno in gospodarsko krizo ne bo. Upamo pa, da se bodo prihodnje leto sedanje žalostne razmere v toliko zboljšale, da se bo lahko zopet priredil ta ples, ki je baš radi svoje pestrosti in prijetne domačnosti lani vzbudil med Mariborčani, posebno pa med planinci, mnogo zanimanja.
Priznanje domači industriji.
Naša domača industrija zasluži vse priznanje za svojo delo in to tem bolj, k., nudi v težkih današnjih časih redukcij in brezposelnosti, mnogim obstanek in kruh. Racionalizacija in pa najmodernejši stroji nam pomagajo, da niso i, navezani na inozemstvo in da cene b’agu padajo. Te dni smo si ogledali konfekcijske izdelke domače tvornice »TIvar«, ki je ponovno znižala cene. Ra-di tega toplo priporočamo »Tivar«-ob1e-ke odlične kvalitete vsakomur. Naša dolžnost je. da ščitimo predvsem domačo industrijo.
Zakaj ne sprejemajo lOOOdlnarskih bankovcev?
Na notico pod gornjim naslovom v četrtkovem »Večerniku«, ki se pritožuje na trgovce in obrtnike, da ne sprejemajo nežigosamiih in celo žigosanih tisočdi-narskih bankovcev, daje »Gremij trgovcev« to-le pojasnilo:
Odkar je odrejeno žigosanje tisočdi-narskih bankovcev, prihajajo stranke, zlasti pa kmetje, v trgovine, kjer plačujejo za malenkostne nakupe po 20 ali 100 dinarjev s tisočaki. Trgovci so sprejemali tisočake vse dotlej, dokler so imeli možnost jih zamenjavati v denarnih zavodih, sedaj pa istih niti v Narodni banki- ne morejo več zamenjati za drobiž, to pa najbrž iz razloga, ker so oni. ki so poprej hranili doma tisočake, znosili domov stotake, katerih sedaj primanjkuje. Umevno je. da trgovci in obrtniki v današnjih gospodarskih razmerah ne morejo imeti nikakih zalog stotakov, da bi mogli zamenjavati Vsako število tisočakov. Kar pa zadeva zamenjavo nežigosanih tisočakov za žigosane, bi bilo pripomniti, da vrši podružnica Narodne banke ta posel vsaki dan samo eno uro, kar je vsekakor premalo.
V zadružništvu je moč!
Pod tem geslom je bilo te dni po vaseh Dravskega polja mnogo predavanj, ki so jih z velikim zanimanjem poslušali kmetje in delavci. Predavala sta posestnika g. Alojzij Falež iz Rač in g. Josip Kolman iz Slivnice, ki sta obrazložila delovanje in uspeh Vnovčevalnice za poljske pridelke na Dravskem polju. Kmetje uviidevajo, da je le v zadružništvu moč, zato pristopajo mnogi k zadrugi za vnovčevanje poljskih pridelkov.
Sobota	Sobota
Noč na severnem tečaju
VELIKA
KAVARNA
Lutkovno gledališče
Sokola-matice v Narodnem domu bo igralo jutri v nedeljo ob 15. uri veseloigro v treh dejanjih »Gašperček išče stanovanje«.
Plesna šola
T. K. Triglav se vrši vsako soboto in četrtek v Narodnem domu. Poučuje se rumba.
Zobje ne morejo nikoli postati črni,
če se negujejo z dobro pasto in prikladno krtačico. Snovi, ki se tvorijo na zobeh iz ustnih sokov (zobni kamen, rja-vina od tobaka, kave, čaja), posebno še one, ki nastajajo zaradi kemičnega raz-tvarjanje amalgamov živega srebra, spremene navadno hitro in temeljito njihov čisti izgled. Samo stalno in dobro negovanje z Odolovo pasto varuje Vaše zobe obolenja. Odolova pasta odstranjuje zaradi svojih kaloidalnih spojin in apsorpcije vso nesnago, neprijetni duh ter jim daje zopet naravno belo h rvo.
mariborsko glečališeč
REPERTOAR.
Sobota, 16. januarja ob 20. uri »Škorpijon«. Pretnijera.
Nedelja, 17. januarja ob 15. uri »Lutka«. - Ob 20. uri »Viktorija in njen hu-zar«.
Ponedeljek, 18. januarja. Zaprto.
Torek, 19. januarja ob 20. uri »Škorpijon«. Ab. C.
Nedelja v mariborskem gledališču. Jutri sta dve operetni predstavi: popoldne ob 15. uri Audranova opereta »Lutka«. Dejanje te operete je nad vse zabavno, muzika pa prisrčna in melodijozna. Tenorsko partijo poje g. Sancin. — Zvečer °b 20. uri se ponovi Abrahamova »Viktorija in njen huzar«, ki je doslej še vsa-kikrat napolnila gledališče, kar je dokaz njene privlačnosti.
Občni zbor Sokola na Teznu
Preteklo nedeljo popoldne je bil v pritličnem razredu osnovne šole, ki služi obenem za telovadnico, drugi letni občni zbor našega Sokola ob številni udeležbi članov in članic in prijateljev soko’ske misli. Kot župni delegat je bil navzoč br. prof. Struna iz Maribora. Dotnačo občino in kraj. šolski odbor so zastopali župan br.^ Bezjak, podžupan br. Šabeder in obč. odbornik br. Kumerc.
Po pozdravnem nagovoru br. starešina Tomažiča, ki se je spominjal uinrih članov br. Breganta in Apriznika in pre-čitan.iu poslanice SKJ so podali posamezni funkcionarji skrbno pripravljena poročila o enoletnem društvenem delovanju. Pohvalno je omeniti zlasti poročilo sestre prosvetarice in br. načelnika. Društvo se ni omeievao le na delo v telovadnici, temveč je posvečalo v'o skrb tudi treznostnemu gibanju in varčevanju. Blagajnik se je v svojem poročila spominja! s toplimi besedami lokalnih ei-niteljev, ki so pripomogli, da si je Sokol zgradil in uredil v enem letu obsto« svoje letno telovadišče. Zahvalil sc k kr. banski upravi, domačemu obč. odboru in kraj. šolskemu odboru iti domačini tvrdkam, zlasti tovarni »Splošna stavbe' na družba« za vsestransko pomoč. Pohvalno je omenil sestre in brate, ki so t nabiralno polo trkali na vrata in bili cele tuintam razočarani, kar pa je v. danaik njih težkih časih razumljivo. Pri ured'1* vi letnega telovadišča so se izkazali vsi telovadci s sestro načelnico in braton' načelnikom. Ne smemo pa prezreti tudi naših vrlih železničarjev, ki so po svoji naporni službi opravljali še prostovoljk kuluk na našem telovadišču. Knjižničar je priporočal zlasti mlajšemu članstvu lepo knjigo kot najboljšo prijateljico v življenju. Knjižnica šteje sedaj 356 vezani!1 in 156 nevezanih knjig. Tako je prevzel Sokol v svoje okrilje dedščino obeh bivših lokalnih prosvetnih društev — »Zvona« in »Izobraževalnega društva«. Od prvega je prevzel urejeno knjižnico, pihala in tafouraške instrumente, od drugega knjige in omare. V bratski vzajcm-J nosti so si začrtali enotno pot člani obeli ( bivših društev, kar je za naše razmer« edino pravilno.
V imenu občine je pozdravil občk zbor brat Franjo Kumerc, šolski upravitelj br. Tušak pa je očrtal vzajemno delovanje šole in Sokola. Po navdušenec1 govoru brata župnega delegata, ki se ie pohvalno izrazil o delovanju našega društva, so se vršile volitve odbora. Ker j« dosedanji starosta brat Tomažič iz tehtnih razlogov ponovno izvolitev odklonil, ie bila soglasno sprejeta ta-’e lista: starosta: br. Luknar Franjo, učitelj. 2-podstarosta: br. Perme Mirko, posta ietia celrnk, načelnik: br. Ledinek Miloš, učitelj, načelnica: s. Roškar Draga, učiteljica telovadbe, prosvetarica: s. Perme Ljuba, strokovna učiteljica, tajnik: br. Steher Avguštin, železniški činovnik-blagajnik: br. Leber Vladimir, železničar, statističar: br. Cotič Jože, vpokoje-ni pol. agent, gospodar: br. Žunko Anton, kovač, odborniki: br. Uhan Anton, vozovni preglednik drž. žel., s. Weber Marica, učiteljica, s. Kovačič Irma, priv« uradnica, br. Visočnik Miha, sodni ofi-cual, br. Vešligaj Franc, železničar, br Raner Mirko, knjigovez, br. Lorbek Joža, ključavničar, br. Kumerč Franjo, kiju čavmičarski mojster, br. Špes Franjo, inf mestni stavbenik, Maglica Ivan, železni* ški činovmik. Kopič Adolf, elektromon-ter.
Sokolu Tezno želimo pri njegovem na* daljnem delu vsestranskega uspeha. Zdravo!
Koledarček »Jadranske straže«. »Jadranska straža « priporoča svojim članom koledarčke za leto 1932. Dobe se PO Din 10— v društveni pisarni in trgovini g. H. Sax, Grajski trg.
Javna zahvala.
r , ,	prip/,aY,jetP	potrd5	da	mi	ie	Podporna sekcija ekspertne zadruge
' ■ * p- ?• v v?ru: Aleksandrova 44, menj pripadajočo podporo, kljub temu da ni-etn bila še redna članica, točno, hitro in kulantno izplačala po smrti mojega očeta %■
MARKA LOVRENČIČAA Iz Gorice.
m cščanu1 naj topi ejc'mi por očat?'^n°'	*obn*t]l" ZaV0<1 e°r"ie Zadruge vsakemu **
V Mariboru, dne 4. januarja 1932.
1	REGINA	LAVRENČIČ.
V M a r i b' o r u, dne 16. I. 1932. •bes?
Protest proti prepovedi oglašanja zdravilnih preparatov
POZIV NARODNIM POSLANCEM IN SENATORJEM.
V novem zakonu o zatiranju nalezljivih bo ezni, ki je bil izdan v mesecu decembru lanskega leta, je tudi docela nerazumljiva odredba, ki prepoveduje vsako oglašanje in časopisno priporočanje vseh zdravilnih preparatov, kakor so n. pr. aspirin, piramidon, veramon, togal itd. Proti tej prepovedi so bile tako s strani producentov kakor tudi farmacevtov, časopisja in raznih korporacij vložene pritožbe, ki so doslej dosegle samo *o, da je izšel poseben pravilnik za cenzuro vseh časopisnih oglasov, ki se nanašajo na kemijsko-farmacevtske preparate. Za cenzuro pa bi moral skrbeti vsak inserent sam, kar je skoraj nemogoče in povzroča tudi preveč stroškov.
Da ta prepoved ne more in ne sme ostati definitivna, je samo po sebi razumljivo, kajti v tem primeru bi se mi do-ce'a izločili iz vrste vseh evropskih držav, ki dovoljujejo brez vsakih predpisov in cenzure prosto priporočanje in prodajanje takih preparatov. Upoštevati je namreč treba, da se ta po večini že
povsod udomačena zdravilna sredstva izdelujejo v modernih farmacevtskih laboratorijih in so bila preizkušena ter priporočena od neštetih zdravnikov, ki jih tudi sami predpisujejo in rabijo.
Nikjer ni tedaj 'nobenega opravičljivega vzroka za prepoved oglašanja in priporočanja preizkušenih preparatov, ki so tudi sicer svobodno trgovsko blago. Škodo od tega ne bi imeli samo izdelovalci in prodajlci preparatov ter časopisi, ki so zaradi sedanje krize itak že težko prizadeti, ampak tudi vsi bolniki, ki zdravila potrebujejo. Zato se je sedaj uvedla odločna akcija, da se odpravi tako prepoved oglašanja kakor tudi cenzura oglasov. Tej akciji se solidarno pridružujemo tudi mi in apeliramo obenem na naše narodne poslance in senatorje, da se na merodajnih mestih energično zavzemajo za ukinitev rečene naredbe, ki je v ostalem tudi nasprotna vsem zdravim načelom ljudske higijene, ker se na ta način samo pospešuje maža štvo.
Spori
Pristopajte k »Vodnikovi družbi"!
Sknofizem
Par skavtskih zanimivosti.
CSR:
»Svaz Junaku Skautu« šteje 760 čeških interkonfesijonalnih stegov s 27.635 • Člani, 6 čeških katoliških stegov s 77 člani, 19 slovaških katoliških stegov s 475 Člani, 18 nemških katoliških stegov s 400 člani, 8 nemških interkonfesijonalnih stegov s 159 člani, 33 madžarskih stegov z 980 člani, 36 judovskih stegov s 700 člani, 11 ukrajinskih emigrantskih stegov s 174 člani. Skupno je 31.100 članov v 914 stegih. Protektor zveze skavtov ČSR i je predsednik republike Masaryk, stare-šina zunanji minister dr. Bureš, ustanovitelj in načelnik pa profesor A. B. Svoj-| sik.
Angliia:
Kot je razvidno iz neke debate v angleški gornji hiši, so skavti prejeli od vlade denarno podporo. Pred par leti je vlada skavtom stavila na razpolago Din 25,000.000, če bi se hoteli podvreči neki gotovi vojaški vzgoji. A skavti so to odklonili in obdržali svojo neodvisnost.
Iz angleških časopisov je razvidno, da mnoge tvrdke zahtevajo od nastavljer,-cev in onih, ki iščejo službe, da so skavti. Na ta način si hočejo tvrdke zagotoviti izbrano, zanesljivo osobje.
Grška:
Na Lykabettos, vrhu blizu Aten, je biil postavljen svetilnik. Na svečan način je šlo 600 skavtov k svetilniku, da nažge v simboličnem pomenu luč miru, ki naj nikdar ne ugasne.
U. S. A.
V letu 1931. so ameriški skavti priredili 639 poletnih taborov, ki se jih je udeležilo 124.057 članov. 166.667 km* taborišča v vrednosti 222,280.000 Din pripada skavtski zvezi U. S. A. — Skavti iz Boston-a imajo lasten gozd, velik 324 ha, in ga imenujejo »skavtska dežela«. Kako bi bili veseli mi, ako bi imeli le en travnik!	V.	W.
Pretekli četrtek opoldne je radio Bratislava oddajal med poročili več novic, ki bodo zanimale tudi naše skavte. Zadnji dan januarja in prva dva dneva februarja bodo v Karpatih skavtske smuške tekme v kategorijah 12—16 let, 16— 18 let in od 18 let dalje. Start na 5, 10 in 12 km. — Bil je tudi že šahovski turnir za prvenstvo skavtske zveze C. Sl R. itd. Natančnejše poročilo prinese nova številka »Skavtskega glasnika«, ki izide te dni. Vabmo vse brate in sestre, da se naroče na naše osrednje glasilo, ali pa, da ga kupujejo v stegovi trgovini,
—oj.
Šaljivi skavt.
Ali že veš, kako se kuha guljaž? Ne! Potem stori to tako: Narezano čebulo daj v enako količino masti, mešaj to nad ognjem, da se pripali, nato pridaj papriko, sol in nevidne kose mesa ali klobase, čakaj, da postane sok vroč, nato ga pa zlij na tovariševe noge. (Iz humorističnega kota skavtske knjižioe.) V.W. »■■■■■■■■■■■■■■■ammnm*
I Dominlaite ie CMD
a»«
Bdi praznik.
'Jutri je velik praznik naših smučarjev. Vso veliko armado bodo mobilizirali; vse kar zna že stati na dveh ozkih deskah, vse pojde ven, na zasnežene višave, ven iz tesnih mestnih zidov, ven iz blata, ven iz zakajenih kavarn in gostiln, ven v naravo...
Beli praznik bo jutru Praznik idealnih ljudi, ki jim je krasota zimske narave vse kaj več kot pustne veselice, prazne in dolgočasne zabave. Športniki gredo ven, da pokažejo svetu, da živijo, da ga prenavljajo, da so bolj plemeniti kot vsi filistri in farizeji. Narava vrača človeku, kar mu je svet ugrabil: vero v samega sebe, v lastno moč in hotenje.
Smučarji praznujejo svoj veliki praznik. Pridite vsi in jih glejte, kako so veselih oči in obrazov. Pridite, in boste občutili to, kar občutijo oni.
Praznik je jutri, praznik velike, plemenite ideje. Smučarji gredo ven, da ga sredi borov in smrek, v solneu in veselju slavijo in da se vrnejo v dolino še bolj čili, še bolj veseli, še večji optimisti.
Vreme na Pohorju.
Megleno morje se dviga do višine kakih 600 m. Po gorah je povsod sneg, smuka povsod dobra. Ribnica ima pršič in krasno sohično vrane, mraza pa samo 5° pod ničlo. Ribniška koča z idealno smuko o-skrbijena, hna —6. Klopni vrh 30 cm snega, temperatura —3. Na Mariborski in Ruški koči smuka dobra, mraza skoraj nič(—2®!) in solnce. Smučarji, kaj hočete več? Saj imajo prav oni, ki pravijo, da je Pohorje slovenski Davos. V dolini moreča megla, Pohorje pa se kopa v prelestnem zimskem solneu. Kako srečni so smučarji, da lahko vse to uživajo!
Vrnitev smučarjev s Pohorja.
Vodstvo tekme m Mariborski koči je ukrenilo vse potrebno, da bo prevoz vseh smučarjev nazaj v Maribor Čim bolj prijeten. Zato bo čakal veliki mestni avtobus v Reki na vse smučarje, ki pridejo z Mariborske koče in s Pohorskega doma. Z Reke pa bo krenil točno ob 19. uri. Najhitrejši smučarji bodo krenili najkasneje ob 18.30 z Mariborske.
Razglasitev rezultatov in razdelitev daril
klubske smuške tekme Mariborskega smuškega kluba, SK Železničarja in Sokola Ruše, ki bo jutri pri Ruški koči, bo po prihodu večernega vlaka iz Ruš ob
19.	uri v ko1odvorski restavraciji. Prijatelji zimskega športa, pridite!
Mariborski smučarski klub
bo imel v ponde'jek 18. t. m. ob 20. uri sejo upravnega odbora, seja tehničnega odbora pa bo v sredo 20. t. m. ob 20. uri v Aljaževi sobi pri »Orlu«. — Tajnik.
ISSK Maribor v Gradcu.
ISSK Maribor bo odigral svojo prvo letošnjo nogometno tekmo dne 23. t. m. v Gradcu. Nasprotnik bo tamkajšnji SK Sturm.
i
Boljšo ustno vodo kot OD O L se niso našli. Po današnjem stališču Znanosti se more imenovati O O O L kot najboljše sredstvo za negovanje ust in zob.
ISSK Maribor, nogometni odsek.
Jutri, v nedeljo 17. t. m. ob 14. obvezen trening prvega in rezervnega moštva na našem igrišču. Treninga se imajo brezpogojno udeležiti ti-le igralci: Bertoncelj I in II, Gomolj, Hreščak, Ketiš, Kirbiš, Kokot, Konič, Koren, Končan, Petan, Priveršek, Stepic, Terglec, Vidic in Žgur. — Načelnik.
SK Železničar, razpored treningov.
Od sobote 16. januarja dalje bodo treningi posameznih sekcij v dvoriščnem poslopju Vollgruber, Frankopanova c. po tem-le vrstnem redu: pondeljek ob 20. uri lahka atletika, torek popoldne table-tenis, ob 20. uri težka atletika, sreda ob pol> 19. uri nogomet juniorji, ob
20.	uri nogomet I. moštva in rezerve, četrtek popoldne table-tenis, ob 20. uri težka in lahka atletika skupno, petek ob pol 19. uri nogomet juniorjev, ob 20. url nogomet I. moštva in rezerve, soboto popoldne in zvečer table-tenis, nedelja popoldne in zvečer table-tenis. — Tajnik.
POSLANO*)
Tukajšnji Aero-klub je zaznal, da se vrši po mestu nabiralna akcija za neko baje senzacijonalno iznajdbo izvestnega g. Starčiča. Aero-klub, naprošen za tozadevno priporočilo, je pozval g. Starčiča, naj predloži svoje načrte, spričevala in diplome v pregled. Ker se imenovani gospod ni odval vabilu v določenem roku, smatra Aero-klub kot zastopnik vseh avijacije tičočih se zadev, za svojo dolžnost, da opozarja javnost na to, da ni s to akcijo v nobeni zvezi ter da g. Starčič nima niti potrebnega oblastnega pooblastila za nabiranje prispevkov.
Aero-klub »Naša krila«, Maribor.
*) Za članke pod tem naslovom uredništvo rte odgovarja.
V ropotu železnih koles
(Kar se tako-le sliši in ne sliši.)
V večernem osebnem vlaku Celje -Maribor. V kupeju trije gospodje, zapleteni v živahen pogovor. Četrti (recimo, tudi gospod) sedi samotno v svojem kotu in izkuša malo dremati. On je v Celju prestopil jz enega zadnjih vagonov v ta sprednji vagon, kjer je bolj toplo. Je namreč čudna s tisto garnituro treh direktnih vozov za Maribor, ki jih v Ljubljani priklopijo zadaj k vlaku za Zagreb. In so ti trije direktni vozovi za Maribor dol do Zidanega mostu v redu kurjeni, navadno še preveč. Na Zidanem mostu pa jih odklopijo od Ljubljančana in priklopijo k vlaku Zagreb - Maribor. In tedaj zbogom ljuba toplota —• v mariborske direktne tam zadaj pričenja lezti sibirski mraz, tako da ubogi pasažirji sčasoma pobegnejo vsi v sprednje vagone. Zakaj so mariborski direktni od Zidanega mostu pa do Maribora postavljeni na led, tega ne ve nihče raztolmačiti. Vprašaš sprevodnika — zmigne z rameni, vprašaš strojevodjo — se smeja s svoje višave in spušča iz stroja paro v gostih oblakih.
Tako je torej imenovani četrti prišel v kupč treh gospodov. Kar je važno, a tudi obžalovanja vredno, da ni prišel že prej. Zakaj pogovor treh gospodov je aktualen in zanimiv, in le škoda, da ga samotni četrti skozi ropot koles sliši samo v odlomkih.
... kmetje koljejo zdaj kar sami. Tako pridejo vsaj na svoj račun, sovaščani pa do poceni mesa... Kmet je danes udarjen. Če dobi za dobro kravo-mlekarico 1000 Din, Je veliko. Moj brat je kupil zadnjič lepo šestletno kobilo za 1500 Din. če pomislimo na cene pred par leti!
...obrtnik in trgovec imata samo škodo. Krošnjarji pa delajo s tihotapsko robo dobre kupčije. Za 200 Din dobi kmet blago za ce1o obleko, kompletno z gumbi vred. In zakaj smejo hoditi pri nas okoli tuji agenti? Celo naše domače firme zaposlujejo tuje potnike. Kakšen čuden narod smo mi! Naš človek ne dobi kruha, v podjetjih pa vse polno tujcev.
Na tisoče! premišljuje samotni, spo-minjaje se neke statistike iz 1. 1925, po kateri je bilo uslužbenih v naši državi nič manj ko 40.000 tujih državljanov. To je bilo leta 1925, ko je pihal pri nas še precej oster nacijonalen veter. Danes ne i Diha več. la danes je teh nepotrebnih tuj-1
cev gotovo še večje število, premišljuje samotni v svojem kotu.
... in sploh. Govorimo toliko o nacionalizacijah, treba pa pred vsem nacionalizirati naše gospodarstvo. Poglejmo Angleže, Nemce, Francoze! Pri mas se tujstvu povsod odpirajo vrata na ste-žaj... Tako je tudi pri literaturi. Polno prevodov iz tujih književnosti, vmes dosti Šunda, velika reklama... naša slovenska domača knjiga pa propada.
Da, da, da, premišljuje samotni. Napiše naš človek še tako dobro stvar, kritika ga raztrga. Tuje pa je vse tako imenitno! Reklama, reklama, reklama...
... zdaj imamo spet parlament. Veliko bo dela. Red je treba že enkrat napraviti v zakonodavstvu. Da se ne bo ena naredba zaletavala v drugo, kakor kozel v kozla.
v Samotnega potrese smeh in mu prežene zaspanost. Ha, ha, ha, kakor kozel v. kozla. Ta je dobra!
... poslanci... iveltko starih gospodov je notri... Ampak oekaj je zelo brihtnih glav... Več mladih ljudi bi moralo priti noter. Mladina ima pogum in polet!
Premišljuje samotni: Če bi ie ne bilo med današnjo mladino toliko mladih star cev« Saj pravega idealizma danes ni mod
mladino. Pri starih ga je več. Samo ženske ga imajo še nekaj. Ženskam treba dati volilno pravico.
Trije gospodje so med tem sprožili nekaj veselega. Smejejo se. Vlak bobni, in samotni ne more vsega ujeti v intere-sirano uho.
...tisti stari štajerski poslanec v dunajskem parlamentu... Kadar je pravil, kako hodi k cesarju na obisk... Parketi zbleskani, da bi se lahko podrsaj po... do trona. Pa ko ga je cesar zagledal, ga je veselo pozdravil: Servus, kolega! In zaklical cesarici, ki je likala cesarske hlače: »Liza, pol litra prinesi ta boljšega. Veš, to je mein lieber Kollega aus Steiermark...« Pa so ga vprašali, kaj je delal cesar. No, kaj je delal? Na tronu je sedel, cajtenge je bral, pa Avstrijo je regiral...
Pragersko. V kupč vstopi nov potnik, znanec treh gospodov, in pogovor se potem zasuče na druge, manj zanimive stvari. V vagonu postaja precej hladno, samotni je prehlajen in zebe ga. In komaj čaka, da pride Maribor. In premišljuje vedno spet: Zakaj je ta večerni vlak vedno tako slabo kurjen, zakaj jev zadnjih pagonifa Sibirija? Kam in komu bi se potnik potožil?
Javna zahvala.
Jaz podpisana potrjujem, da mi je podporna sekcija Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z v Mariboru, Aleksandrova 44, meni pripadajočo podporo v najlepšem redu, hitro, in v vsakem oziru najkulantneje izpačala in sicer po smrti od mene za podporo prijavljenega g. Vinko Kronvoglna, posestnika v Sv. Lenartu v Slov. gor.
Z ozirom na to solidno likvidacijo tega smrtnega slučaja priporočam vsakomur vstop v članstvo podporne sekcije gornje zadruge.
Sv. Lenart v Slov. gor., dne 15. januarja 1932.
170	KAROLINA	LORBEK.
Javna zahvala.
Rade volje sem pripravljena In se čutim tudi dolžno javiti, da ml je podporna sekcija Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru, Aleksandrova 44, najkulantneje izplačala celo mi pripadajočo podporo po smrti g. Vinko Kronvoglna, gostilničarja v Sv. Lenartu v Slov. gor.
Glede na to se tudi javno zahvaljujem gornjemu zavodu za izplačilo in priporočam vsakomur vstop v članstvo te sekcije.
Sv. Lenart v Slov. gor., dne 15. januarja 1932.
169	  LESJAK	KLARA.
Currer Bell:	24
Lovvoodska sirota
Bila je tožba zapuščene žene, ki najprej vzdihuje radi nezvestobe svojega ljubimca, potem pa kliče svoj ponos na pomoč in zahteva od hišne, naj ji nadene najlepše |dragiui!je in jo obleče v najlepšo obleko, ker je sklenila, da pojde drevi na ples, kjer bo srečala brezvestneža, ki se mu bo kazala tako veselo, samo da spozna, kako malo mu je do njega in do njegovega pobega.
Predmet se mi ni zdel najprimernejši za otroka. Mislim pa, da je bila vsa zanimivost produkcije baš v tem, da so otroške ustne žgolele o ljubezni in ljubosumnosti. Poslušalci so imeli slab okus.
Adelka je pela prav lepo in z nedolžnostjo svoje dobe. Ko je končala, mi je skočila s krila in rekla: »No, ma-demoiselle, zdaj Vam bom predavala kako pesem.«
Postavila se je primemo in začela »La Ligue des Rats, fable de La Fontaine — zveza podgan, basen La Fontainea«. Predavala je s točnim naglasom in čustveno, z gibkim glasom in primernimi kretnjami, nevsakdanjimi v njenih letih, kar je pričalo, da so jo zelo skrbno vadili.
»Ali si se to pesemco naučila od matere,« sem vprašala.
»Da, in govorila je tako: ,Qu’ avez vous done? lul dit un de ces rats, parlezl’ (Kaj vam je, mu je dejala podgana, povejte!). Morala sem dvigniti roko — tako — da sem se spomnila, da je treba konec vprašanja z glasom v višino. — Ali naj Vam še kaj zaplešem?«
»Ne, to bo zadostovalo. Toda ko je bila odšla tvoja mati k sveti Devici, kakor praviš, pri kom si potem stanovala?«
»Z gospo Frederic in njenim možem. Oskrbovala me je, a ne, da sva si bili v sorodu. Mislim, da je revna, ker nima tako lepe hiše, kot jo je imela mama. Nisem
bila dolgo tam. Mr. Rochester me je vprašal, ali bi ne šla ž njim na Angleško. Bila sem zadovoljna, ker sem poznala Mr. Rochestra prej kot madamo Frčdčric i,. bil je vselej prijazen in mi je prinašal lepe obleke in igrače. A glejte, besede ni držal. Privedel me je sicer na Angleško, a sam se je vrnil na Francosko in nikoli ga ni na spregled.«
Po zajutrku sva šli z Adelko v knjižnico, ki jo je bil Mr. Rochester določil za učilnico. Mnogo knjig je bilo zaklenjenih, a bila je tudi omara, ki je vse vsebovala, kar je bilo treba za začetni pouk, in mnogo zvezkov lahke književnosti: pesmi, življenjepise, potovanja, nekaj romanov in druge drobnarije. Menim, da je bilo to vse, kar bi utegnila rabiti vzgojiteljica zase; in res, bila sem za zdaj prav zadovoljna. Primerjajoč to bogastvo z redkimi knjigami, ki so mi bile prišle v Lo-woodu pred oči, se mi je zdelo, da mi bo omara nudila bogato žetev zabave in pouka. V sobi je bil tudi pianino, stojalo za slikanje in dvoje zemeljskih obel.
Kmalu sem ugotovila, da je bila Adelka sicer prav poslušna, a zelo raztresena. Resnega dela ni bila vajena. Bedasto bi bilo, da sem jo takoj spočetka močno vpregla. Po pomenku in kratkem nauku sem ji opoldne dovolila, naj se vrne k pestunji- Sama sem hotela do kosila narisati nekaj načrtkov zanjo.	k
Stopila sem po mapo in svinčnike. Tedaj me pokliče gospa Fairfax: »Vaše jutranje mre so menda že minile.« Stala je v dvorani; ker so bila vrata na stežaj odprta, sem videla rdeče stole ie zavese, turško preprogo, opaž iz orehovine, veliko okno z barvanimi šipami in visoki strop z lepo štukaturo. Gospa Fairfax je brisala prah z žar iz finega rdečega stekla, ki sta stali na lavi.
»Kako krasna dvorana,« mi je ušlo, ko sem jo motrila; nikoli še nisem bila videla take.
»Da, tu gospoda obedujejo. Baš sem odprla okno, da vpustim malo zraka in solnca, ker so sobe tako vla-
žne, če nihče v njih ne stanuje. Sprejemnica tu poleg je prava grobnica.«
Pokazala je velik obokan vhod, ki se je po slogu ujemal z oknom in ki so ga tudi zaslanjale perzijske zavese. Stopila sem čez dve stopnici k njemu in pogledala v prostor, ki se mi je zdel prava vilinska dvo rana, tako mi je bila prevzela krasota oči. A bila je konec konca le prav okusna sprejemnica; zraven nje je bila sobica, pokrita kot sprejemnica z belimi preprogami, preko katerih so se vili krasni venci cvetlic. Tudi tu je bil strop ozaljšan s štukaturo; pod belimi grozdi in listjem vinske trte so se v divnem nasprotju svetile bagrene počivalnice in otomane, dočim je svetli obod okoli kamina krasilo nekaj ornamentov iz lesketajočega se rubinasto rdečega češkega stekla. Med okni pa so odražala velika zrcala ta sijaj snega in ognja.
»V kakem redu imate dvorani, gospa Fairfax!« sem jo pohvalila. »Nič prahu, nič jadrovinastih prevlek; ; le da je zrak hladan, sicer bi rekla, da j$ tu venomer polno ljudi!«
»Lejte, Miss Eyre, dasi prihaja Mr. Rochester le redkokdaj, nas poseča vselej tako znagla in nepriča- j kovano. In ker sem opazila, da se jezi, če je vse po- j krito in prostore šele po njegovem prihodu urejujemo, sem si mislila, da mu najbolj ugodim, če dvorani kar sproti urejam.«
»Ali je Mr. Rochester siten in strog gospodar?«
»Ne preveč, a ima plemenitaške okuse in navade in rad vidi, da se po njih ravnamo.«
»Ali Vam je všeč? Ali ga vsi ljubijo?«
»Oh, da. V soseščini so rodbino vselej zelo spoštovali. Skoro ves svet, kakor daleč le segajo oči, je bil last Rochestrov, kar ljudje pomnijo.«
»Dobro, pa pustiva njegov svet; ali ga imate radi?
Ali ga spoštujete radi njega samega?«
»Zase nimam vzroka, da bi ga ne ljubila, in mislim, da ga čislajo najemniki kot pravičnega in liberalnega posestnika, dasi nikoli ne živi dlje časa v njih bližini.«
, ■ ■
TIVAR
DOMAČI IZDELEK
V JE OBLEKE
HAilH PRODAJALNAH DO 6 FEBRUARJA
ZA 20%
CENEJE!
Morske ribe
dobite vsak dan sveže kakor tudi na različne načine pripravljene branzini, dentali, orade, moli itd., v pondeljek rižot z morskimi raki, po zelo nizkih cenah dobite pri Jos. Povodniku, Rotovški trg 8.	165
Trajni kodri 100 Din,
omduliranje 6 Din, pri Marici Požar, gledališka frizerka, Vetrinjska ulica 11.
157
Delikatesna trgovina Anton Briiuer
razproda: lepo be!o opremo za trgovino, mize z marmornatimi ploščami, stole, blagajno, decimalno in osebno tehtnico, omari za led, sode, steklenice itd. Vprašati Aleksandrova cesta 12/11, levo.___________________________159
Sobo,
prost vhod, elektrika, prazno 100 Din, opremljeno 150 Din, oddam. Koseskega 41.	158
Prevzamem perilo
za pranje na dom. Naslov v upravi »Večernika«.	161
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami, soinčno, oddam takoj mirni stranki. Slovenska ul. 36.	163
Lokal
oddam takoj v najem. Slovenska 36.
164
»Gospoda moja, jaz morem reči samo to: Polovica navzočih so bedaki!«
Predsednik: »Gospod delegat, pozivam Vas, da ta izraz prekličete!«
»No, dobro: Polovica navzočih niso bedaki!«
»Ali niste Vi tisti mož, ki sem mu lani o Božiču dala 10 dinarjev?«
»Da, gospa, ampak sem jih med tem ž- porabil.«
Javna zahvala..
Radeče pri Zidanem mostu, dne 14. januarja 1932
1TC
Z Murskega polja
Občni zbor Obrtnega društva v Ljutomeru. V nedeljo je bil v Ljutomeru občni zbor Obrtnega društva, katerega sta posetila tudi obrtno-zadružni inšpektor g. Založnik in načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Bureš iz Maribora. G. Bureš je ob tej priliki predaval o novem obrtnem zakonu.
Mati pripeljala otroke v zapor. Te dm
je pri okrajnem sodišču v Ljutomeru nastopila večdnevno zaporno kazen vini-čarka Marija Bukovec, obsojena radi žalitve gospodarja. Ker je doma čisto sama, je pripeljala s seboj tudi vse štiri svoje otroke. Kako je to nenavadno zadevo rešilo sodišče, nam ne poročajo.
»Scampolo« v Gornji Radgoni. V torek je gornjeradgonsko Dramsko društvo vprizorilo Niccodemijevo komedijo »Scam polo«, ki je v vsakem oziru dobro uspela.
FRANC ŠANTEJ.
Z Dravskega polja
Nov župan pri Sv. Marjeti. Kr. banska uprava je imenovala za župana občine Sv. Marjete na Dr. p. g. Ivana Kirbiša, posestnika v Prepoljah na Dr. p. Z novim županom, ki je splošno priljubljen in uživa veliko zaupanje, bo občinska uprava pri Sv. Marjeti brezdvomno v dobrih rokah.
Smrtna kosa. V Slivnici pri Mariboru je nenadoma preminula gospa Ana Fras, dobra gospodinja in blaga mati. Njen pogreb je pričal, kako je bila splošno pridobljena. Pokojnici blag spomin, žalujočim naše sožalje!
Novo trgovino je otvoril te dni v Hotinji vasi g. Josip Manjek, prej gostilničar v Reki pri Hočah.
V nedeljo popoldne kabaretna predstava. Začetek ob 5. url. Velika kavarna.
Javna zahvala.
Najiskreneje se zahvaljujem n s svojim podpisom potrjujem, da mi je Podporna sekcija Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z v Mariboru, Aleksandrova 44 po smrti mojega moža g. Vinko Kronvogelna. posestnika. Sv. Lenart, celo mi pripadajočo podporo točno, hitro in kulantno izplačala, za kar se najtopleje zahvaljujem.
Iz tega razloga se čutim dolžno, gornji kulantni zavod vsakomur najtopleje priporočati.
Sv. Lenart v Slov. gor., dne 15. januarja 1932.
172	MARIJA	KRONVOOEL.
Podpisani se iskreno in javno zahvaljujem Podporni sekciji Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru, Aleksandrova 44, za točno, hitro in kulantno izplačilo pripadajoče mi podpore po smrti od mene za podporo prijavljene ge. Ane Pepeljujak iz Hotemiša, Radeče pri Zidanem mostu, ter se vsled tega čutim dolžnega, vsakomur vstop v članstvo te sekcije kar najtopleje priporočati.
v M a r i b o r n, dne 16. T. 193?.
SRSI&.
mmm
Za Solo kupujemo samo na
Slomškovem trgu štev. 6.
Liudska tiskarna Maribor.
Zahtevajte povsod ^»Vežernik"
Zdravljenje kile
naravnim, ort. meh. potom brez operacije, brez bolečin, brez motenja v poklicu, je mogoče edino po vporabi mojega
avftrijfkeaa patenta
Brezplačno,
Graz:
Brezplačno, neobvezno predavam osebno v naslednjih krajih:
Bahnhofgiirtel 65, v hiši gostilne »Uugari-sche Krone« v soboto, dne 23. januarja in v nedeljo, dne 24 januarja vedno od 8. do 15. ure.
v hiši gostilne K as c hi, Spielfeld, v pon-deljek, dne 25. januarja od 8. do 14. ure.
Eno od dnevno mi prihajajočih zahvalnih pisem:
Radi moje kile v dimljah na desni strani, sem bil že enkrat operiran, pa sc je žal kljub temu ponovila. Tem bolj me veseli potrditi, da je moja kila po vporabi Štreifeneder-jevcga patenta po par mesecih brez vsakih težkoč in brez motenja v poklicu popolnoma izginila. Vsa čast takemu uspehu!
PETZELSDORF, dne 8. decembra 1931.
Potrjeno po občinskem uradu.
Naročite si mojo pojasnujočo ilustrovatio brošuro brezob-vezno in brezplačno in priložite dvakratno poštnino.
F. G. STREIFENEDER - MDNCHEN 280, Gartnerplatz 4.
POZORI
160
100 kg prima premoga
ne dobite zastonj ampak samo za Din 40’— dostavljenega v hišo.	Kopališka	ulica	20
HUMANIK
fUJLOli,
BROKAT
95-Jf
♦ra atlas dSSE' » ■+
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 17
v okolici Maribora iščem proti plačilu vi gotovini. Ona posestva v območju Pohorja imajo prednost. Ponudbe na upravo Večernika pod »Posestvo«.
124
Srečke za vse razrede državne razredne loterije dobite v
Bančni poslovalnici Bezjak, Gomotka 25
Pooblaščeni prodajalec srečk driavne razredne loterije
Kraškom Din 50
h|dvse trpežne v
II
Din 25
čepice na zvitet
v mzličnih bar-vah
Din 20
C. BUDEFELDT
gosposka ulica 120
SOKLIČ
•noro'*
itopniki se »prejmein
Ako hočete,
da se Vaši čevlji dobro in poceni popravijo, nesite jih na Glavni trg št. 4, dvorišče desno, čevljarskemu mojstru Lovcu. On prevzame delo vseh vrst čevljev, kakor tudi snežne čevlje po najnovejšem sistemu. Moški toplanci Din 24.—, ženski 18.—, moške pete 8.—, ženske 4.—. Delo ročno, popravila se izvršijo točno in solidno. 176
Sobo
s souporabo kopalnice oddam gospodični ali dijakinji. Prešernova ul. 2/1. vrata 7.	175
Sobo in črkosllkanje.
vedno najnoveiši vzorci na razpolago izvrSuie počen1, hitro in okusno Franu Ambrožič. Graiska ulica 3 za kavarne »Asfnria«	a
Seda] ko prihaja zima
in vaših koes ne boste več rabili, nudi se Vam prilika, da jih pustite temeljito osnažiti, emajlirati, ponikljati, vsekro-gljične ležaje zbrusiti, tako da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motorjev čez zimo. Hitra postrežba. Zajamčeno in solidno delo. BrezkonkurenČne cene. — Priporoča se mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridemo na doni po ko'o.
5499
Stanovanje,
sobo in kuhinjo, oddani. Studenci, Bol-fenkova ulica 14.	148
Sobo,
solnčno, lepo opremljeno, parketirano. oddam s 1. februarjem boljšemu gospodu v Magdalenski ulici 16/1.	147
v A
c
o ca <->
Im
3 5
£ ‘5 o.
*■§
a
ca
ca
B
&■
5
ca
6
•2 ŠSS
as
š? S pvj > . ^ Si « ca
C u o x/> O f-0) > 3
>o .2 «
ca rt
W Sf 53
OJ #<1> >V)
> >7? .5* 0^0
O ^ 00 C . -
<1> .s J-
•—* CQ
N O A-'
O
o ><;
c .2,
Jz — o
ra . > & ca --
c/j (A ir.
JZ t- J-
2 j= ra -E c.
L ' ic
= £ ro
O s a. o iti
E
ra o
"g Ž a t;
c) ,3
'E S 00
> a>
a
(/)
a
>
  o
as js ±i
c*3 '3 3
fli C c
— >0 ca
_ C 60
sC u a> 0> =3 -r ^ ^ <
Davna zahvala.
Prigodom smrti mojega znanca g. Josipa Medica, kojega sam priie kratkog vremena osigurao kod Kmetijske cksportne zadruge r. z. z o. z. u Mariboru, podružnica Zagreb, Boškoviecva 4, smatram za dužnost, da se istoj zahvalim na isplacenoj ml pripadajučoj svoti, koju mi je potpuno isplatila, te ju mogu svakome preporučiti. Zagreb dne 8. siječnja 1932. Luka Orslnl, kontrolni principal i šef sekcije Wagon Lits, Zagreb.
168
Ženini in neveste!
Kompletne spalnice z vložki in tridelnimi afrikmaidiracami dobite že za Din 3900 v dobri in solidni izpeljavi pri tvrdki F. Novak, Slovenska ul. 24.
144
Gospodična,
perfektna v angleški, francoski in nemški tudi angl. stenografiji in vešča strojepisja, išče mesta kot korespon-dentka. Prvovrstne reference. Prevzame tudi prestavo in privatni pouk po nizkih cenah. Ponudbe pod M. M. na upravo.	142
Učiteljica
francoskega in angleškega jezika, diplomirana na univerzah Pariš in Cambridge, daje pouk in konverzacije. Pre-vzjame vsakovrstne prestave. Miss Edith Oxley, Gosposka 52 I,	143
Dvosobno stanovanje,
solnčno, parketirano, takoj oddam. Maribor, Smetanova ulica 54, gostilna Dravograd._____________________________ 121
Solnčno stanovanje,
štiri sobe s pritiklinami, verando in vrtom, oddam takoj. Mesečna najemnina Din 1.200. Maribor, Petrovo selo, Badlova ulica 6, vila.	128
Oddam kegljišče
klubu v četrtek zvečer v Narodnem domu.	140
Velike trgovske in skladiščne prostore,
50 korakov od Glavnega trga, oddam s 15. januarjem. Naslov v upravi Večernika.	116
Lepo opremljeno sobo
v bližini parka, snažno in solnčno, oddam s 15. januarjem. Vprašati Prešernova ulica 19/1.	117
Davna zahvala.
Prigodom smrti mojega znanca g. Radovoj Vlado, kojega sam prije kratkog vremena osigurao kod Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. u Mariboru, podružnica Zagreb, Boškovičeva 4, smatram za dužnost, da se istoj zahvalim na isplačenol mi pripadajučoj svoti, koju mi je potpuno isplatila, te ju mogu svakome preporučiti. Zagreb dne 8. siječnja 1932. Ivo Kaurič, Vinogradska 68.	167
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Centrala: Maribor	Podruinlca:	CELJE
sprejemat hranilne vloge
na knjžlce In tekoči račun. — Dovoljuje komunalna In hipotekarna posojila. — Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle najkulantneje.
PUPILARNO VAREN ZAVOD
ker Jamči za vse vloee DRAVSKA BANOVINA s celim svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo.
Evo obutve za vse one, ki ne služijo samo za sebe, temveč tudi za svojo družino. Predložimo Vam nekaj vzorcev, katere smo usposobili za vsako delo, za vsako vreme in pri-	..
lagodili vsakemu
zepu.  ...............—	:
ir nnn sodelavcev
Al mi#,i na p°“	i
iJ.UUU trebe delov-	j
neaa človeka, a to je	*
najboljše zagotovio,	j
da dobite v naših pro-	1
dajalnah vse, kar ie	r
Vaši nogi potrebno in	IIP*^	|
boste postreženi so-	i&V-*-	9	4
lidno ter strokovnjaško
Vrsta 3657-00
Naše tople meltonke najbolje varujejo Vaše ; zdravje ob dežju, snegu in mrazu. Imajo dobro j usnjato podlogo tako, da so nepremočljive. Široka j oblika jim daje veliko udobnost.
0167-OG
Čevlji iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Jamčimo za dober materija!. Za delo na polju in za vsak štrapac so ti čevlji neobhodno potrebni. Maže se jih z nažo mastjo, ki stane Din G.—
Vrsta 9677-22
Crni čevlji iz telečjega boksa z močnim usnjatim podplatom. Usnjata peta z gumo. Imajo polšiijasto obliko, ki jim daje veliko eleganco. Izdelujemo jih v raznih širinah.
Vrsta 3967-22
Evo za Vas dobrih in solidno Izdelanih čevljev za vsako delo. Prikladni za hojo po blatu in v vsakem vremenu, noge Vam pa ostaneio vedno suhe.	'_________
ilifi
Moča
Vrsta 9897-82
Visoki gumijasti škornji, ki smo jih izvršili iz najboljšega materijala, trajali bodo jako dolgo. Dobro Vam bodo služili pri delu v vsakem stra-pacu, v blatu, v vodi in največjem dežju. Ti škornji ohranijo najbolje Vaše zdravje.
Vrsta 3267-00
Čevlji za lovce in za vsako delo v naravi iz ruja-vega boksa z zelo trpežnim dvojnim podplatom. Neobhodno potrebni so vsem onim, ki so poklicno prisiljeni delati na terenu.
Čistite obutev z n:šo kremo
Naznanile
prvovrstna moč, ki mora biti veziran v vseh bilančnih poslih, se takoj sprejme.
Same	126
pismene ponudbe
z navedbo referenc na Kmetijsko eks-portno zadrugo r. z. z o. z. v Mariboru, Aleksandrova cesta 44.
IZJAVA!
Mlinar Franc, šofer iz Maribora, obžalujem, da sem dne 29. marca 1931 razžalil Juvančiča Avgusta, mestnega šoferja v Mariboru. _______________________1£1
OBUTEV ZA DELOVNEGA ČLOVEKA
ia vsako vreme in vsako delo!	W^TfL