Št. 24.
V Gorici,, y torek dne 25. februvarija 1913.
Tečaj XLI1I,
hbajR trikrat na teden, in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 1 uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
vse leto   •   .   15 K
¦v.   »  ¦. r- s*
Za Nemčijo K 16*00. Za Ameriko in inozemstvo .         .K 20.— Posamične številke stanejo' v . . .'10 vin./**" Na naročila bretdoposlanlnaročninese ne oziramo.      \
Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K Lavni.
% VredniStvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7
v Oorici v I. nadstr. na desno.
Upravništvo
se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v I. nadstr. na le?0 v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati bco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta, — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
Zapostavljenje našega jezika v rih politične oblasti.
V soboto smo priobčili razglas tukajšnjega c. kr. okrajnega glavarstva, s katerim se naznanja, da se oddajo v mesecu marcu t. 1. potom javne dražbe občinski lovi goriškega političnega okraja. Razglas smo priobčili seveda v slovenskem jeziku, ali od politične oblasti izdani razglas je sestavljen v treh jezikih, in sicer najprvo nemško, potem laško, končno — slovensko. Na itak način namreč- so razvrščeni razglasi politične oblasti pri nas na- sploh. Če vzamemo v roko uradni »L' Osserva-tore Triestino«, vidimo tako razvrstitev: najprvo razglas po nemško, potem po la-. ško in končno slovensko.
Ali to je krivica, po -tem načinu razvrstitve je naš jezik zapostavljen in mi smo žaljeni. Nemščina pri nas niti deželni jezik ni. V Goriški okolici, za katero veljajo razglasi politične oblasti, žive skoro samo Slovenci, samo ena občina je v furlanskih rokah; kako torej, da se za tak okraj s skoro samim slovenskim prebivalstvom izdajajo razglasi najprvo v nemškem, potem v laškem in nazadnje šele v slovenskem jeziku? Ali ni to ža-Ijenje slovenskega prebivalstva goriškega političnega okraja, ali ni to grdo zapostavljenje slovenskega jezika? Ali-se tako izvaja' zakon o ravnopravnosti? .<•¦- Če je slučajno" kak Nemee^v goriškem političnem okraju in vidi tak-razglas, si misli: .Nemec sem povsodi <prvi, tudi med-Slovenci-v. goriškem političnem okraju; xe čiita^tak razglas Lah, se čuti vzvišenega; nad Slovenca pa postavljenega za Nemcem. Ali ubogi Slovenec mora na svoji- lastni grudi biti zadnji povsodi. In tudi c. kr. politična oblast postavlja njegov jezik na zadnje mesto.
Popačena so seveda tudi slovenska krajevna imena: Bilje so Biglia. Miren je Merna. Šempas je Schonpass, Šmartno v •Brdih !e;S. Martino, Renče so Ranziano; Sovodnje • Savogna, Gradišče je Gradi-'¦scirtta, Avče Auzza, Banjšice pa so Ober-Bainsizza — — — kaj hočete še več?
Vemo, da ne more tukajšnja politična oblast spremeniti tega »reda«, kakor je uveden od namestništva, sama od sebe, ali pozivljerno 30", da sporoči pritožbo na višje mesto v Trst in ob jednem pozivljerno naše slovenske poslance, naj tostvar-110 storijo potrebne korake, da pride naš slovenski jezik do svoje veljave na naših slovenskih tleh. Žaljenja in zapostavljenja je dovolj; nočemo ga več trpeti.
Na slovenskih tleh mora biti naš jezik na prvem mestu, /na laških laški, na nemških nemški. Ker pa nemških tal v Primprju ni, naj sploh izgine raba tujega jezika iz uradnih razglasov, z domačima jezikoma pa naj se postopa pravično po prebivalstvu.
Tako hočemo in to m o r a biti!
Nevarna politika.
Iz »Danzers Armeezeitung« posnemamo nastopni sedanji položaj jako dobro označujoč članek:
»Kaj torej se zgodi? Poskus, vstva-riti jasnost z direktnima pismoma med monarhoma, se je očito ponesrečil. In tako stopmo še vedno tam, kjer smo stali pred četrtstoletjem. Z edino razliko, da je zgubljeno na polju vojne pripravljenosti naše prehitenje, da se je splošno razpoloženje, ki je bilo zadnja dva meseca preteklega leta nepričakovano ugodno, umaknilo splošni nevolji, da so naše državne blagajne olajšane za občutne svote in da začenja armada dvomiti nad potrebo svojega obstoja.
Vizvežbanje čet je v resnici doseglo enlinentno stopnjo. Ni pa tako rožnata mo-raličria. pripravljenost za kako vojno. Kajti denimo, da vendar pride do vojne — in na to je glede na druge vojaške priprave še vedno mogoče misliti — moramo, priznati, da' danes v monarhiji še nihče ne ve, proti komu pravzaprav se bomo vojevali in zakaj bi se vojevali. Ali se bomo vojevali z Rusijo? Saj je bilo šele včeraj rečeno, kaki dobri odnošaji so med obema dinastijama in kako nas ne ločijo
POTAPENKO:      " Generalova .   Prevel: A. M.-(Dalje.) 7                 XVIII.	hči.
Prihodnji dan je postal povsem nenadoma in nepričakovano svečan dan v šolskem življenju. Ob. dvanajstih se je pripeljala pred šolska vrata kočija, zaprežena s tremi poštnimi konji. Zinajida Petrovna je lomila roke, ko je videla to.
'»Kdo'bi le mogel biti to? Nikakor ne morem uganiti!«
Manjička je sedela v šoli. Otroci so se prestrašili, ko so zagledali kočijo. »To je poglavar,« so si šepetali drug drugemu. Tudi Manjička je gledala začudeno skozi okno. Ta hip sta stopila dva gospoda iz kočije. Prvi je bil graščak Markov, v. drugem pa je Marja Vladimirovna spoznala .Arkadija Ni'1'olaijeviča Morozova, tistega Morozova, ki ji je bil dal učiteljsko mesto v Marlovki.
V šolsko sobo je planila Zinajida Petrovna, zapenjajoč si obleko.
»Manjička, Manjička! Veš,-kdo je prišel? Arkadij Nikolajevič! Ali se spomniš?«
Manjičkin, obraz je postal zamišljen in resen; yr očeh ji je zasijal neprijazen, hladen sijaj:-Pogledala je mater, a ni rekla niti besede.; Zinajida Petrovna je preble-dela mahoma,--pod vplivom tega prodira-jočega pogleda. • Skozi glavo ji je šinila misel: »In kaj potom, ako pove Markovu vse? Kaj pa, če je že povedal?« In ko sta graščak in Morozov stopila v šolsko sobo, ju je sprejela vsa zmedena. Gledala je zdaj Morozova, zdaj graščaka, kakor da hoče na njunih obrazih brati vprašanje na svoj strah.
Morozov ji je spoštljivo stisnil roko in prijateljski ogovoril Marjo Vladimi-rovno.
»No, kako vam gre? Ali ste se sprijaznili? A? Napreje, se mi zdi, vam je bilo, kakor da ste v gozdu, ker se niste mogli privaditi, no potem — lahko, a? Gospod kurator tu pravi, da vam gre stvar imenitno od rok...«
Manjička je pogledala vprašujoča gospoda kuratorja, ki ni bil niti enkrat po-setil šole, iti je rekel tako le v želji, da ji izkaže prijaznost. V njenem pogledu,pa Morozov ni opazil hvaležnosti.
»Ne vem, zares... lahko se prepričate,«- je odvrnila Manjička suho.
Bilo ji je neprijetno, da je prišel Mor rozov. Ta Človek je poznal njeno pretekto
od Rusije niti nikaka principijelna nasprotja! Na Balkanu Vendar nočemo ni-fesar in tako bi se sukal ves spor okoli ' par kvadratnih kilorfietrov Albanije, torej okoli velikosti dežele, ki nam je tako precej tuja in ki pri sedanji spretnosti in dalekovidnosti naše diplomacije vendar prej ali slej pripade italijanskemu vplivu. Demokratski listi vseh jezikov naše domovine so sedaj polni razjarjenih pisem reservistov. Simptom, ki ga je obžalovati, ki je pa umljiv. Te uboge ljudi so pobrali tekom 24 ur z doma, živijo v neugodnih razmerah in vedo, da so njihovi doma v skrbeh in potrebah. Znani so slučaji, da so celo velike in bogate uprave svojcem nastavljencev, ki so bili poklicani kot rezervisti pod orožje, daljne izplačevanje plač in dnin skrajšale ali celo ustavile. Brez moči so (prizadeti navezani na podporo sočutnih sorodnikov ali znancev. To seveda izve mož pod orožjem. Ali si ne morejo naši očetje bogovi predstaviti, kako je pri srcu takim ljudem?
Moral bi se kdo dvigniti in pojasniti na odločujočih mestih, da se na tak način ne pripravlja vojne in gotovo tudi .ne ni-kake zmage. Učimo se vse vojne zgodovine, ali ne učimo se vendar tega, za kaj se gre. Za cele knjižnice se je napisalo knjig o rusko-japonski vojni, ali odločilen, edino veljaven poduk iz teh je ostal našim državnim krmilarjem tajnost. Zakaj ni bilo v dobrem ruskem mužiku navdušenje, zakaj ni bilo iniciative v ruski armadi? Ker ni nihče vedel, zakaj se gre pravzaprav v tej vojni.
In kako se da razložiti nepremagljiv furor Japoncev? Ker je pri njih zadnji trainski vojak, ki je sedel na bagažnem kovčegu. že leta in leta vedel: Rus je naš sovražnik! Ako je korakal japonski re-krut na strelišče, je vedel, da se mora učiti streljati, da maščuje Japonsko za prevarjeno vojno ceno iz leta 1894. Tn ako so stariši od svojih sinov jemali slovo za vedno, prodno je stopil sin na transportno ladjo, so vedeli: mi Žrtvujemo svojega sina, da bo domovina velika in močna.
življenje in je bil priča katastrofi sami, celi sramoti... Ona je hotela pozabiti na vse to, naenkrat pa pride živ spomin, da jo opomni na vse tisto. Tudi v njeno glavo je šinila misel, ki je mučila Zinajido Pe-trovno: »Vse bodo zvedeli, začeli se bo^ do dvomni pogledi, izrazi sočutja, vzdihi... Ah, .zakaj je prišel, le čemu je prišel!«
»Sploh pa,« ie pomislila za hip, »saj to je rogova dolžnost, da poseča šole. On ikvršuje svoio dolžnost in druzega nič. Vedno se mi zdi, da mislijo vsi o meni. Čas ie že, da si izbi jem to iz glave. Jaz mu ne pridem niti v sanjah v misli, zame se ne briga n.i*i narmanj, jaz pa ga na tako neumen način brez vzroka žalim s s<roiim tonom.«
Otroci so stali ravno, Morozov je pogledal Maniičko pozorno, nasmehnil se fioi-.rnhotino in pokimal z. glavo, rekel pa ' • P'č. niti se ni hotel prepričati o napredku nienih otrok.
»Veste, kaj vam- bom povedal, Marin VlndirmroVna?« je rekel Morozov, ko sta bila sama v stanovanju, dočim je Zi-naiida Petrovna prinravliala čai. graščak pr» ie bil o^šet zarad* nečesa k kočiii. »Vi niste za to! Kaikor hitro vas človek pogleda, takoi vidi to!«
»A kaj to pomeni?« le vprašala Manjička.
Pri nas pa niti ministri ne vedo, kaj hočemo, zakaj se oborožujemo, proti komu naj se vojujemo! Koliko manj pa vemo to mi, koliko tnaaij ve vse to naše moštvo. Koliko manj oni krogi prebivalstva, ki sedaj še vršijo svoje, meščansko delo a!i morajo biti vedno. pripravljeni, da bodo tudi oni poklicani.
In kakšen je slavepolni rezultat naše usmiljenja vredne mirovne politike? Ali zagotovimo mir? Vojna nevarnost preti danes bolj kot kedaj. Ali pripoznava inozemstvo našo voljo po miru? Nasprotno, ves svet dolži nas, da smo mi krivi evropskega napetja! Ali smo s poskusom v Petrogradu kaj dosegli? Ali se je nam posrečilo z akcijo princa Hohenlohe zvrniti krivdo na Rusijo potom tega nenavadnega dokaza nase pozabljajoče ljubezni do miru? Niti od daleč ne. Nasprotno, ruski tisk dolži nas danes hujše nego kedaj dvojne igre.
Naša mirovna politika, ki pravzaprav že ni skoro drugo nego beračenje za mir, nam ni v inozemstvu nič koristila, v notranjem pa nam je napravila zmešnjave.«
Nadalievanfe volne na Balkanu«
Nova mirovna pogajanja?
London, 24. februarja. Angleški politični krogi so glede situacije optimističnega naziranja. Angleška vlada je včeraj zaupno vprašala v Sofiji, pod katerimi pogoji bi bila Bulgarska pripravljena obnoviti mirovna pogajanja. Angleški poslanik v Sofiji je naznanil, da je Haki paša zaupno povedal, da bi sklenila Turčija mir na podlagi kolektivne note velesil. Turški ininisterski svet je vzel včeraj poročilo Haki paše na znanje in mu poslal nove in-strukcije.
Skader.
Cetinie, 24. februarja. Vse vesti, da so doživeli Črnogorci kak poraz ali da so morali ustaviti prodiranje proti Skadr« so zlobno izmišljene.
»To pomeni, da. ni za vas ta posel. Ni za vaš značai... Vi se očividno mučite s tem in umirate od dolzega časa... Poglejte samo, kako ste se spremenili, kakšni ste zdaj: shujšali ste, pobledeli, oči so vam upadle, a preje ste bili kakor roža... Vaši mami pa ni nič—Njej je to no produ. Vam pa... ah, ni dobro. ni. ni dobro... Ali hočete, premestil vas borni v mesto?«
»V mesto?« je zaprašala Manjička s strahom. »V mesto? Na noben način! Nikdar!«
»No, to je čudno! Tam vam bo vendar lepše. Vi ste navajeni na mestno življenje ...«
»Tistega življenja, na katero sem bila navajena, ne bo, in ga tudi ne maram...«
»Seveda ne bo tistega... Ali tudi skromno življenje v mestu je zanimivejše od takega zapuščenega...«
»Jaz ,nisem sposobna za skromno, življenje...«
»Kaj se pravi to, nesposobna? Potreba naredi človeka • sposobnega tudi proti volji...«
»Tega ne maram... Hvala lvam!«
(Prideje.)
Berolin. 24. februarja. »Vossische Ztg;/priobčuje .brzojavko iz Skoplja, da so tjakaj ..pripeljali 1500 srbskih ranjencev .izpred Skadra. 200 izmeti njih jih je bilo težko ranjenih, da so lih morali pustiti v .-. skopeljskih bolnicah.
Turška vojna odškodnina.
Sofija, 24. februarja. Finančno minfo-terstvo priobčuje ekspoze, v katerem utemeljuje zahteve o vojni odškodnini ter pravi, da zavezniki ne bodo zahtevali vojne odškodnine takoj izplačane, pač pa jo smatrajo za bistven predpogoj sklenitve miru.                  I
Turški porazi na Galipolju. Dunaj, 24. februarja. Potrjuje se iz Carigrada vest; da je turška armada na Galipolju doživela strahovit poraz. Došli parniki poročajo, da divja južno od Bulaj-' ra velika bitka. Vladni krogi strogo molče o vseh porazih. Turki so imeli velikanske izgube.
Turška armada zahteva demisijo kabineta.
Carigrad, 24. februarja. V čataldški armadi sta se uprla dva bataljona vojakov, ki zahtevalo, da mladoturški kabinet demisionira, ker tudi ta ni v stanu izpopolniti najprimitivnejših pogojev za pre-rojenje duha turške armade.
' Črnogorci odklonili Avstrijski Rudeč križ.
Dunaj, 24. februarja. Vsled vesti, da so Črnogorci doživeli pred Skadrom občutne poraze ter jim primanjkuje potrebne zdravniške pomoči in bolniške oskrbe, je ponudila avstrijska vlada Črnigori pomoč avstrijskega rdečega križa. Črnagora. je pa ponudbo odklonila, uljudno se zahvaljujoč ter povdarjajoč, da ima dovolj pripomočkov za vršitev sanitetne službe iter da je za ranjence povsem dobro preskrbljeno.
Turčija ponižna.
Mirovni predlogi balkanske zveze.
London 24. Turški odposlanik Hakki paša je naznanil poslanikom velevlašti, da je Porta že sprejela vsebino kolektivne note velevlašti m pripravlja začeti na tej podlagi nova mirovna pogajanja. Hakki paša je vrh tega tudi že povprašal, kake mirovne pogoje bi balkanska zveza seda' stavila. Kakor zatrjujejo zaupni balkanski krogi, je stavila Bulgarska sedaj sledeče pogoje:
1.  Črta Midija-Rodosto naj tvori bul-garsko turško mejo.
2. Tzplačanje volne odškodnine smatra balkanska zveza kot cotiditio sine qua non.
3. Turška armada se mora razorožiti najpozneje tekom 15 dni po obnovitvi no-¦«dh mirovnih pogojev!
Snežni zameti na
Sofija 24. Poročila z bojišča zatrjujejo, da je na vseh bojih poljih zapadel silni sneg, tako da so vojne operacije za par dni ustavljene.
Dobernig in Nemci v Primerim
, Zopet smo culi glas celovškega Do-benniga. Zopet je govoril o Trstu, Pri-moriu, p prosti poti do Adrije za Nemce....
Pred nemškimi nacionalci je govoril naSprvo o balkanski vojni, o pomenu albanskega vprašanja za Avstrijo, zlasti za nemŠtvo tu pri nas v Avstriji in gori v Nemčiji. Dobernig pravi, da se premalo, zlasti gori, zanimajo za to vprašanje in sploh za boje in naloge avstrijskih Nemcev, katerih politika gre za ciljem: Pot do Adrije mora hiti za Nemce prosta.  '
Dobernig hoče trdno vez med alpskimi in primorskimi Nemci.
,, Rekel je, da naloga alpskih Nemcev bodi ta: napraviti most do nemštva na Goriškem, ki se v zadnjem času razvija prav razveseljivo, in delati na io, da se nemŠtvo v Trstn zave svoje polne moči in svoieea Domena.
Bobeimfe hoče torej trden nemški most med Afoamf in Trstom. Ta trden nemški most se vsoenla čez našo deželo,-Dobernfe meni, da te liemifrf most na Goriškem prav dehto podprt, da sloni na močnih stebrih. Naravnost veseli ga, da
se nemštvo na Goriškem tako. lepo raz* vila....
Zdaj hoče dodati temu na Goriškem se tako lepo razvijajočemu nemštvu še trdno vez z alpskimi Nemci. Vez, 'ki poide čez Predel, ter ho trdno držala . «kn$aj koroške in goriške Nemce, po koroških seže vez še dalje v Alpe, po goriških Nemcih pa v Trst.
Posebno važna.je torej vez. goriških Nemcev v obeh smereh: proti Celovcu Jn proti Trstu.                                 - ,)H :
Dobemigov govor pač dosti j&sno doni na ušesa nas goriških Slovencev. Nevaren nasprotnik raste ki se dviga in JŠče za zaveznika drugega našega nasprotnika.
Tema dvema ne bi moglo nič boli koristiti nego razcepljenost in politično pobijanje med goriškimi Slovenci!
Politični pregled.
Avstro-Ogrska,         _ ,.| j
Ogrska poslanska zbornica, — V^ seji
včeraj je posl. Pekar interpeliral jn)n/ predsednika Lukacsa radi afere Desyj(o kateri smo obširneje poročali). Lukacs. je dokazoval svojo nedolžnost v dolgem, govoru, trdeč, da ni dobil niti vinarja ,Q{l/o-grske bančne družbe, kaj šele 4,milijone!
Ogrski naučui minister grof Zichjr je baje podal demisijo, češ, da so pbdplžitve proti Lukacsu zadostno utemeljene. .• :
V Kastvu se je vršil v nedeljo, shod, katerega je sklical, poslanec Spinčič: Sprejeta je bila resolucija proti sklepu prorač. odseka z dne 14. 2.1.1. za ustanovitev laške pravne fakultete v Trstu. Obžaluje se ,da so glasovali za njo tudi Čehi, Poljaki, Rusini in en Hrvat.
Inozemstvo.             , i
- Rumunija hiti z vojnimi pripravami.
Vojno ministerstvo in generalni štab hitita z mrzlično naglostjo z vojnimi pripravami; hočejo biti na vsak način popolnoma pripravljeni na nepričakovane možnosti. San Giuliano o balkanski krizi. — Pri debati v proračunu italijanskega ministrstva za zunanje zadeve je minister di^San Giuliano izvajal: Različni govorniki so kritizirali delovanje evropske diplomacije. A diplomaciji se je posrečilo; da, je. doslej vzdržala evropski mir. Ako se ji še posteči, da bo svojemu dosedanjemu delu — 43 let že ni bilo med evropskimi velesilami nobene vojne — pridjala še mirno poravnavo interesov velesil, ki so prizadete vsled balkanske krize več ali manj, i;edaj bo njeno zasluženje veliko. Naše intimno sporazumljenje z Avstro-Ogrsko in ^prisrčnost naših razmer z Rusko podpirajo to dobrodelno stremljenje. »Balkan balkanskim narodom«, to je rešitev bajkan- ! ske krize, ki odgovarja interesom in lif e-rainim načelom Italije najbolj. Le ^a.končna rešitev bo zagotovila dolgotrajen, mir na balkanskem polotoku in v EvropLljo-seže se pa to le s teritorialno razdelitvijo balkanskega polotoka, ki se kolikqfan|0-goče ozira, na etnografične. in zemljepisne razmere dežele in ma želje in interese.prebivalstva, ki so včasih podrejeni najvišjim ciljem civilizacije, in miru. V sedanjem položaju ne sme upati nobena večja al? manjša sila, da bodo izpolnjeni vsi,-njeni interesi, vse njene želje, temveč pogrebno t je, da se različni nasprotujoči interes} poravnajo z vrsto vzajemnih koinpromjsbv. Če bi se proti naši volji m proti voljJLnajgih zaveznikov ter velesil vsled sile dogodl|[>v dogodile teritorialne izpremembe v,Sredozemskem morju, tedaj ne bo Italija ^Iz-brižen gledalec, temveč bo zahtevala, Ida vsakdo upošteva Italijo kot velesilo h v Sredozemskem morju. Sredozemsko morje mora ostati svobodna pot narodov, od katerih ne sme imeti nihče nadvlade in Italija mora imeti eno prvih mest v Sredozemskem morju.
Revolucija v Mehiki. — Madero in Suarez ustreljena. — Bivši predsednik mehikanske • republike Madero in bivši podpredsednik Suarez sta bila 23.:<<tJm. ustreljena.                                         ';
Ko so ju peljali na morišče, so ju pristaši hoteli osvoboditi. Prišlo le do boja, dva napadalca sta bila mstrelfena. : ¦
Domače vesti.
Nadvojvodlnja  Valerija  je včeraj v hitro v Gorico na obisk k svoji hčeri Elizabeti, poročeni grofici Waldbtfrg.
Za poštno upravltellleo v Renčali je
imenovana Felicita Vlžintm. Uniirovljetta je poštna upraviteljica Josfaina Lasič v Renčah.
Za postnega praktlkanta je imenovan absolvirani jurist K. Poženel.
Razbit slovenski napis v Gorici. — Na hiši št. 13 nasproti mestni tržnici za vojašnico (vda Caserma) je bila postavljena emajlova tablica: Advokat Dr. Fran Gabršček, I. nadstr. ~ V soboto zvečer se je nekdo potrudil, da je ta napis razbil. Odtolkel je emajl na treh krajih, da se napisa ne more citati. — Ker so take tablice drage, je s tem napravljena tudi precejšnja gmotna škoda.
Neverjetno, da so še dandanes mogoče take reči v Gorici! Ali nasprotniki ne vidijo, da se s takim početjem le smešijo pred vsem svetom? — Gospodu dr. Gabrščeku bi svetovali, naj vsaj nekaj časa ne popravi napisa, da bo še marsikdo občudoval visoko kulturo, ki vlada v gotovih goriških krogih! .
Protlalkoholno društvo za Goriško.. .—. Vsled dogovora na antialkoholnem kongresu v Ljubljani je sklical primarij dr. Gosti v soboto v kavarno »Central« privatni shod za razgovor o akciji proti Zlorabi alkohola na Goriškem. Udeležni-kov je bik) krog 40, ki so po razpravi o nekaterih glavnih točkah izvolili odbor, ki naj upoštevajoč izražene želje in nasvete sestavi pravila za društvo, ki bodi kolikor toliko v zvezi s protialkoliolnimi društvi po drugih slovenskih deželah.
Toliko se dž že danes reči, da je ustanovitev protialkoholnega društva zasi-gurana.
Akcija proti nezmernosti in zlorabi alkohola je gotovo zelo važna in potrebna, ako pomislimo, koliko zla pouzroča alkoholizem v moraličnem, zdravstvenem, družabnem in narodno-gospodarskem ozi-xu. Zato želimo, da najde ta akcija zani-. manje in podporo pri vseh rodoljubih in da novo društvo prične kmalu z uspešnim delovanjem.
Odbor »Tamburaškega zbora Goriške Slovenske Mladine« naznanja, da se pričnejo redne tamiburaške vaje, ki se bodo vršile dvakrat na teden, danes zve čer, točno ob 8. uri iz prijaznosti, v prostorih »Društva Gor. Slov. Foto-ania-terjev« v ulici Mattioli 13. pritličje. Kdor goji zanimanje za tamburaški zbor, naj nikar ne zamudi prilike ter gotovo pride d a » ne« zvečer k I. teoretični vaji. Vsakdo bo dobrodošel, tu ne velja izgovor, ne znam,.prične se s teorijo. — Na svidenje! Odbor. Društvo občinskih uradnikov in uslužbencev. — Včeraj dopoldne se je vršil »pri jelenu« sestanek občinskih tajnikov, da se porazgovore o snujočem se društvu občinskih uradnikov in uslužbencev. Predsedoval je občinski tajnik kanalski g. Bajt, poročal zapisnikar g. Perozzi iz Sv: Lucije. V pripravljalnem odboru je bil tudi dutoveljski obč. tajnik Vrabec, ki je pa med tem umrl. Navzoči se dvignejo <s sedežev. Navzoč je bil na sestanku tudi zastopnik istrskega društva občinskih uradnikov in uslužbencev g. Josip Maljavac iz Roča, ki je prinesel pozdrave bratskega društva, povdarial pomen in potrebo ?ake or-ganizacije in j'v bodril, pripominjajoč, da jim ni treba nič obupavati, četudi ta sestanek ni tako obiskan, kakor bi moral biti. V Istri je bil začetek tudi težak, ; sedaj ima društvo okoli 200 članov. Pretresali so pravila -in jih končno sprejeli. Društvo se ustanovi, tudi priglašenih je že še precej članov. —' Društvo je potrebno, kakor je tudi potrebna ureditev službenega razmerja občinskih nastavljencev. In občinski tajnik mora biti gotov svoje službe, da se ne zgodi več tako, kakor se je na sestanku povedalo, da je moral neki obč. tajnik po 30 letnem tajnikovanju v tovarno si služit kruh!
, Še o požaru na Krasu nad Mirnem, Kakor smo že pretekli teden poročali, je bil aretiran Alojzij Marušič iz Lokvice, ker je zažgal borov gozd nad Mirnom. Ker pa tega ni storil iz hudobnega namena, ampak iz neprevidnosti, je bil včeraj obsojen pri tuk. okrajni sodniji samo na. 10 dni zapora. Marušič je to pot 33, krat obsojen. Lepa tvrdka!
Prevroč govornik. — Meseca julija lanskega leta nekoč se je vršil v Tržiču shod delavcev zaposlenih v tamkajšnji ladjedelnici v svrho izboljšanja plače. Nastopil je kot govornik tudi 23-letm* soci-
jalist Peter Facchinetti iz Tržiča. Napadal je hudo ravnateljstvo ladjedelnice, rekoč med drugim: »Ako nam 2 lepa ne zboljšajo plače, pojdimo tja, nabijmo jih, zrušimo vse, vrzimo jih ven!«
Včeraj Facchinetti ni bil tako koraj-žen več; stal je namreč pred kazenskimi sodniki okrožne sodnije ter je bil obsojen za svoje pregorke besede na 7 dni zapora poostrenega z enim trdim, ležiščem.
Central Blo prinese prihodnji tedtm velikanski film, ki prinaša vse dosedanje dogodljaje na Balkanu v skupnem filmu. Pri tem filmu sodelovali so znameniti vojaški strokovnjaki in je dosegel sedaj na tem polju nedosegljiv vspeh, za katerega se zanima ves civiliziran svet. Na Dunalu vzbujal je ta film velikansko , zanimanje, osobito med vojaškimi dostojanstveniki, katerega so si ogledali tudi večina .cesarske hiše. Ker je ta film izvanredn.o zanimiv je pričakovati vsestranskega : zanimanja. Kakor se čuje, zagotovil si je tii-kajšni oficirski kor špecijelno predstavo tega filma,, kateremu, p^,, ,dal.^,J0^lak>r Willigut posebno zanimanje s tem, »da bo pri tej predstavi predaval o,Balkanskih dogodljajih.
Laška kultura. — Pred časom je neko nedelio sedel v BreŠanovi krčmi v LoČni-ku Slovenec Miha Velušček,,.po,poklicu kramar ter je eovoril s svojim tovarišem slovenski. Da bi ne! Laški navzoči gostje so planili pokonou ter zahtevali od Ve-luščeka, na! erovori furlansko. Ker tega kot zaveden Slovenec ni storil, zagnala se je cela tolpa vanj, vrgli so ga, iz gostilne ter ga tam neusmiljeno nabili, prizadjavši mu na čelu težko poškodbo. —
Bili so to rTumbert Perco, Avgust Bressan. Jtist Jancig In Angel Primosig, vsi iz Ločnika. Prvi trije imenovani — Primoste se je namreč izselil v Ameriko in se tako odtegnil pravici — so bili za to surovo deianie kaznovani včeraj pri o-krožni sodniji vsak na dva meseca ječe poostrene z enim postom.
Iz zaporov so izpustili Ivpna Faibjana in Ivana Miljavca. oba osumljena uloma in tatvine v Nordisovi vili v Solkanu. Preiskava proti njima in drugim se nadaljuje.
Na svobodo je snuščen zopet oni Ivan Toms.ig.--ki je-bil isad^os.umljehija goljufije s takozvano »Perla-kavo« pred kratkim že v drugič aretiran. —
O atentatu na poslanca Schuhmeierja na Dunaju; raziskovalcu južnega tečaja Scottu in njegovo ladjo; notrajnošt moderne vonje ladje; iz Beneške Slovenije Rezije; in iz vojne na Balkanu itd. itd. priobčuje prav zanimive slike 8. Številka »Slovenskega Ilustrovanega Tednika«. Roman »Za svobodo in ljubezen«, k* izhaja v »Slovenskem Uustrovanem Tedniku« postaja čedalje bolj zanimiv in slika v živih barvah razmere na Balkanu. Naročite si »Slovenski Ilustrovani Tednik« in zahtevajte ga povsodi.
Velika umetnost je iz slabega blaga kaj dobrega napraviti. Lahko pa Je napraviti rz dobrega blaga kaj dobrega. Tudi s slabo oikorijo ni mogoče napraviti dobre kave; če pa vzame gospodinja Kolinsko kavno primes, je dobra kava brž gotova. Sa.i ie Kolinska kavna primes po soglasni sodbi vseh slovenskih gospodinj najboljši kavni pridatek sploh. Kupujejo ga' 'tem raje, ker je pristno domače blago iz edine jugoslovanske tovarne kavnih primesi v Ljubljani, torej edino domače blago te vrste. Pri nakupovanju1 je treba1 strogo oa-ziti na varstveno znamko »Sokol«; le's tn znamko je'res pristna domača in izvrstna Kolinska kavna primes.               ''"¦•'
Narodna obramba.
Podružnici družbe sv. C. In M. v Opatjemselu in v Kostanjevici. — Prvotno je bila ustanovljena skupna podružnica družbe za Opatjeselo in Kostanjevico. Radi nekih diferenc glede volitev v odbor se je razdelila podružnica v dve: v Opatjemselu in v Kostanjevici. Uradni list razglase potrditev pravil za Jedno in drugo. Nadejamo sej da boste uspevali dobro obe: v Opatjemselu in v Kostanjevioi.
Podružnica družbe sv. Cirila In Metoda za Devln-Mavhlnje bo imela v nedeljo dne 2. sušca 1.1. ob 3. popoldne svol letni ohčnis zbor v dvorani g. M. Ples-a z običajnim dnevnim redom. Devinci, okoličani, na občni «bor! Kdor ni še tid te pre-
koristne, družbe-, naj se takoj javi. Na veselo svidenje y nedeljo I. Odbor.          * . Iz Tomaja. -r C. M, podružnica v To-tnahi bo imela 2. marca t. 1. svoj ob&ii zbor. Nadejamo se vseobčnega zanimanja za družbo in obilne udeležbe pri shodu.'
Ptosveta.
Občni zbor Narodne Prosvete v C rlcl se bo vršif}ti^^ve^K6Jj'jy4j^^ Stvenlh prostorih v Trgovskem Domu.^ Slovensko gledališče v Gorici. (Trgovski dom.) V n e d e 1 j o d m e 2. m a r-c a 1913 vprizori dramatični odsek »Sokola« v Gorici-veliko burko \Ui.sh dejanjih »Svet brez moških«.  Spisala
.' sta burko A; Engel in I. Horst. Poslovenil IVGovekah Vrši se v Trstu. I. in III. dejanje v stanovanju Požarjeve. II. dejanje v pisarni dr. Žolne. Čas sedanji. Nastopi'
¦ ¦ 14 oseb. Sodeluje v o j a š k a g o d b a tiik. pešpolka. Blagajna še odpre ob 7 uri. Začetek točno ob 8 uri zv.   Pr^d-
'¦fVodata' vstopnic v1 trgovini' g. A; Ga-i iVršČelca v VTrgbvsftem Domu«.' -¦'"•
Kedo se ni' smejal poročilom v časopisih o bojih smeSnih junakinj sufragetk v Londonu? Pisatelja sta nam favno v tej 'burki jedrnato popisala in osmešila zahteve emaiičipiranik.   Glavne junakinje so
*:'tifi modernistke  ki zahtevajo,   da morajo
/'hiti moški inferiorni od žensk in se bahajo ssvojo. izobraženostjo! Slednjič se vseeno udajo.v ljubezni moškim. Igra je polna komičnih prizorov. Sicer pa že naslov sam pove, da se bode moral vsak riasifte-jati, kdor obišče nedeljsko »predstavo. Upa jho, da bode znalo občinstvo ceniti trud naših diletantov ter da poseti predstavo v
" velikem številu. Saj se nam obeta vesel večer!
je, pač uradno obvestila vdove o Jiesre&ni smrti njihovih mož, ni pa jim dovolila proste vožnje ne na pogreb in ne nazaj. Plemenita duša — sežanski sodnijski uradnik i — je .nabrala 58 kron iin omogočila revam povratek v domovino.
DOPISI.
Z Dunaja. — V soboto, 1. marca ob 8. zvečer bo predaval v društvenih prostorihi slov. ak. dr. »Slovenije« gosp. dr. Ivan Prijatelj. Tema: Početki realizma pri Slovencih v kulturi in, politiki. Slovanski gostje dobrodošli!
>        Iž goriške okolice.
Iz Prvačine. (Smrtna kpsa.) Sinoči ob 10. u»ri je premiinul naš Anton V o d o-
"pi ve c, krčmar na našem kolodvoru. Pogreb bo jutri popoldne, v sredo, ob 4. uri. Pokojni je bil znan mož; svoj čas kot. krč-
. mar »pri petelinčku« v ulici Ghega v Trstu. Pokojnik je bil unet član Sokola; zato se vabijo Sokoli* da se udeležijo pogreba v obilnem številu. — Preostalim izrekamo svoje sožalje; pokojnik pa naj počiva v rniru!                                   i      !
Občni zbor kolesarskega društva »Solkan« se bode vršil v soboto 1. marca ob 8V2 uri zveLer v prostorih g. Ant. Mozetiča. Dnevni red po pravilih. K obilni udeležbi vabi odbor.
Iz tolminskega okraja.
Iz Sv. Lucije. — (Ta nesrečni atko-
,;,:;hoj.) ,Dne 22. t. m. se je vsled padca tako močno   poškodoval neki   posestnik   na
.....Logu ker je bil pijan, da so ga morali pre-videti. Župniku, ki je nesel ponesrečencu . .zadnjo popotnico, se je (pridružil drug -pijanec, hoteč čez.brv, odkoder je telebhil
.... vf?tnigQ:.ter:si močno prebil glavo. To sta zopet dva žalostna, slučaja, katera govo*
, rita zadostno jasno, kam privede človeka pijanost. Skrajni čas je že, da začno vsi činitelji delovati proti temu pogubonosne-mu žganjepitju....
Dognalo se je, da neki okoličanski gostilničar "bfizo Sv. Lucije zavaja mladino v svojo Zganjamo in ponuja svoj »jeruš« kakor Žid blago. To ni na mestu. Kličemo vam, pustite mladino pri miru, ne zastru-pujte jo! Take stvari bomo b r e z o b z i r-n o razkrinkali, če bo komu prav aji ne. Gre se za dobro stvar! Za danes le toliko!
Iz sežanskega okraja.
Iz Sežane. — V Sežani so pokopali železniške delavce, ki so zgoreli v čuvajnici št. 825. Iz Medjimurja so prihitele irj nesrečne vdove, ki Jim je usoda na tako okruten način: oropala može — a domu bi se kmalu ne bile-mogle vrniti, ker niso imele niti vinarja denarja. Južna železnica
Iz ajdovskega okraja.
:^,JRffi^^8:.^r^Ly klerikalnih goriš-4(n^ listih "sa sTLu1te1Pstrašen"^olovajski« napad'.zagrizenega liberalca na krščanskega; somišljenika, češ, da so hoteli njega >in ženo, ki sta šla zvečer iz Komna, vreči Čez braniški most v Branico. Kako 'tolovajski je bil ta.napad, bo vsak vedel, ki le nekoliko pozaia razmere;, ali bolje Jurija, iz katerega se pač vsakdo, ;ki se mu ljubi in ki vtegne, rad norca delat* Revež je pač prav nedolžna stvarca,- ki Kamor¦¦ pride vzbuja nehote - smeh in :ntu-zanje. HudomuŠneži pa si ga radi privoščijo, Med drugim mu - včasi dajo priliko,, da plačuje za vino, ali toni -je pridejo pit na-dom, kjer ga vlečejo^kakor lisica krori karja, da še vse kadi. Omalajo ga o ta^ih prilikah včasih se sajami ali apnom, da|se ga potem žena vstraši, ko prikoraka, domu. Včasih so ga že pomočili v pomije? in hudomušni razbrzdanci so ga že tudipodr veznih pod gnojni koš in ga potem s kako tekočino škropili itd. itd. To sicer ni lepo, a se nahaja v vsakem kraju kaka oseba, ki daje sama prilike in sili tako rekoč Veseljake k takim šalam in ekscesom. Tak »tolovajski« napad je bil tudi ta na bra-, niškem mostu. Vsak domačin brez ozira na stranko se temu »napadu« le smeje, ker enakih napadov je dotični doživel ie nebroj. Seveda čestiti dopisnik, ki je v tega somišljenika in prijatelja zaljubljen in je še .malo Časa v naši občini, si take napade zelo k srcu vzamie.... >¦ Prosit! • — Kar pa piše dalje o starešinstvu in obč. poteh in zlasti o zavarovalnici za govejo živino, pa ni vredno besede. Dopisnikove' živali, ki jih redi navadno le v poletnih mesecih, niso za zavarovalnico pač nobenega pomena...
Sv. Tomaž pri Ajdovščini. — Na deželi ob četrtkih ni Šole; ta dan je za učence in učenke namenjen počitku. To ve' vsakdo, saihio naš g. vikar noče tega razumeti. Ob 9. uri ob četrtkih morajo biti vsi šoloobvezni otroci zbrani v cerkvi, kjer jih g. vikar, do poldneva — torej cele 3 ure — seveda s palico v roki uči ve-ronauk. Kako — o tem je bolje molčati. Vsoehov že iz gori navedenega vzroka itak ne more doseči. Mi smo pa pToti temu, da bi naši otroci zahajali v šolo oziroma cerkev ob dnevih, ob katerih ne •sme biti poduk. Ker smo prepričani, da to ravnanje našega g. vikarja ne odgovarja šolskim zakonom, prosimo pristojno oblast, naj ga opozori, da je tudi on kot ve-roučitelj primoran se ozirati na šolske predpise. — Več občinarjev iz. Sv. Tomaža.  .
Sokolski vestnik.
Občni zbor Gš. S. Ž. — Občni zbor se je vršil 16./2. t. 1. v Gorici v dvorani pri »Jelenu«. Že zjutraj istega dne ob 9. uri vršila se je v telovadnici Goriškega Sokola seja župnega vaditeljskega zbora, ob 10 uri pa župna odborova seja. * Želja-vseh delegatov je ibila, da.se objavi:v Ša-sopišju potek občnega zbora, da izve t^di širša javnost, posebno pa ona, ki do sedaj >' ni bila v stiki s Sokolstvom, kako dela:in. napreduje Sokolstvo na Goriškenu Oh? 2., popoldne je otvoril -brat starosta Dn F^am Irgolič občni zbor ob polnem številu v^eh zastopnikov posameznih župnih društev, pozdravil navzoče in konslatiral razveseljivo dejstvo, d a n e m a n j k a n o be h o d r u š t v o, kar je najboljši dokaz discipline in resnega zanimanja za delo. Izvajal ie nadalje: Mlada so sokofcka društva "na Goriškem, izvzemši dveh so vsa kmečka. Njih razvoj v kratki dobi še ni popoten- in ni še vstvarjena taka podlaga, da bi se s-sigurnostjo lahko trdilo, da zagotovi tta-ien obstoj. Toda- dobra volja, vstrajno delovanje in pravilno pojmovanje sokolške ideje, posebno pa lepa disciplina, kar Vse se opaža pri vseh društvih; Jamči za to, dane postanejo tla, na katerih so se sezidala društva, samo trdna, ampak, da postanejo skala ,ki je ne bo mogel uničiti še tako močen sovražni val. Previdno a vstrajno se organizuje naša župa, od ene
stopinje do druge navzgor gre le z goto- , vostjo. Razmere drugega ne dopuščajo, j Nihče ne more zahtevati od nas, da v tej kratki dobi pokažemo že velikanske uspehe. Kdor bi kaj takega zahteval, bi storil jo le v škodo pravilnemu organizatorič-nemu razvoju Goriškega Sokolstva. Naša župa se še ne more meriti z drugimi žu-pami, kojih članice so že sama starejša društva, in njih razvoj že popolen. Tudi mi to dosežemo,' a treba bo-Y*bodoŽe s podvojenimi močmi delovati in razširjati /sokolsko idejo v krogu društev in izven istih. Hvalevredna je disciplina v župi, viorno je obnašanje društev pri vseh javr Injh nastopih in v privatnem življenju. V J poteklem letu ni bilo niti enkrat povoda, J* da bi s*e moralo »nastopiti proti kakemu Članu radi nesokolskega vedenja ali nediscipline. In ravno v tem se vidi v naši župi, najboljši napredek. Kdor se ni mogel podvreči "sokolski disciplini, ta je odpadel in ostalo je jedro, čisto in plodonosno. S številom-članov, • ki ga izkazuje župa v tem* letu, lahko vedno-računamo in z vspe-hom delujemo. Zupo čaka posebno *v tem 'letu ogromno delo; Župa mora za ljubljanski žlet pripraviti svoje moči - s tremi Okrožnimi zleti in župnim zletom. Ti javni "nastopi bodo merilo za delovanje župe kot 'take in preskušnja za nastop v Ljubljani. '7; deloni je treba takoj začeti; vsako društvo mora napeti vse sile, da častno in sokolsko reši svojo vzvišeno nalogo. Jasno je začrtan naš program in izpolniti hoče-rno v polni meri svojo sokolsko dolžnost. ;:;'                                 (Se nadaljuje.)
Gospodarske vesti.
Konsum tobaka leta 1911. — Predlanskim se je v Avstriji pokadilo 1236 milijonov smodk in 5668 milijonov cigaret, to je za en milijon več smodk in za 78 milijonov manj cigaret nego lani. Kakor znano, se je leta 1911. z mesecem julijem zvišala cena skoraj vsem smodkam in cigaretam, kakor tudi tobaku. Kljub temu so dohodki tobačnega monopola to leto bili prav zadovoljivi. Vsega vkup je bilo 299'4 milijona kron dohodkov, to je 21'2 'milijona več nego lani. Največ vržejo cigarete (39'21^c); kar se godi že Od leta 1908. Zelo pa'je vsled zvišanja cen padel konsum nekaterih vrst smodk; tako so n. p>. padle inozemske za 58'9 milijona. Por-torike za 37'9 milijona in kuba-portorike ^'a;14'7 milijona kosov. Nasprotno so pa poskočile.»cigarillos«, katerim se cena ni •zvišala, za 107'6 milijona kosov. Med cigaretami so se najbolj opustile »sport«-čigarete, zato se je pa več prodalo drama-: in 'ogrskega cigaretnega tobaka. Poskočil je- tudi konsum »memphis«-cigaret.
Direktna odprava prtljage preko Dunaja s prepeljavo med Dunajskimi kolodvori s cestnimi vozili. — Postaje c. kr. avstrijskih državnih železnic in c. kr. priv. južno železniške družbe (avstr. črte) od-ipravijo od 1. marca 1913 potno prtljago fia preko Dunaja ležeče postaje c. kr. avstrijskih državnih železnic in c. kr. priv. južno železniške družbe (avstr. črte) pri ¦orzovlakih direktno v zveznih relacijah, ki se razglasijo s posebnimi v postajah frazobešenimi oznanilih m v avstr. kurzni knjigi od 1. marca 1913. Ta prtljaga se prepelje na Dunaju od. dohodnega k zvez-%emii: kolodvoru s cestnimi vozili. Prtljaž-isnaTvoznina se zračuna pri ti direktni od-^pr^vi ^prtljage do in od Dunaja. Za prepeljalo še iztirja pri oddaji: pri pošiljatvah prtljage do 20 kg 130 v, za vsakih na-'^Mjnih^O kg pošiljatve za 50 v več. Na-(tfaljnje= določbe so.razvidne iz izobešenih razglasov. S to uvedbo, ki se omeji naj-Jprvo na pri. brzovlakih oddano prtljago, naj bo ustreženo ponovno iz krogov potujočega občinstva izraženim željam. Na-daljno razširjanje se bo uvaževalo, za slučaj, da se bo ta uredba obnesla.
Vinarski in kletarski tečaj na Grmu. ;~- Kranjska kmetijska šola na Grmu priredi 10. in II. marca t. 1.. vinarski tečaj. .Qdrl2. do 14. marca 1.1. pa kletarski tečaj.
Vspored tečaja bo sledeči: V pon^ de 11 e k, dne 10. marca popoludne od . 2.-4. Cepljenje trt. .Siljenje trt v silnicah,, gorkih-tehah in drugih prostorih. Ravna-nje s cepljenkami in v trtnici. Saditev novih vinogradov. Od 4,-6. ure: Razkazovanje silnice in cepilnih strojev. Vaje v jcepljenjii..
:.-: V torek, dne 1.1. marca dopbludne rod; 8,-10. ure: Obrezovanje trt. Ravna-
nje z mladimi trtami v vinogradu. Pomladanska dela v vinogradu. Gnojenje trt, osobito z umetnimi gnojili. Popoludne od 2.-5. ure: praktične vaje v obrezovanju trt v šolskem vinogradu v Gorovcih.
V  sredo, dnč 12. marca od 8.—10. ure dopoludne: Ravnanje z vinom. Vpliv trgatve in kipenja na kakovost vina. Lastnosti in sestava- vina. Od 10.—-12. ure: Preiskava vina. Popoludne od 2.-4. ure: Ravnanje z zdravo in pokvarjeno vinsko posodo. Ovinjenje sodov. Poraba in vrednost žvepla in kipelne kleti.
V č e t r t e k dnč 13. marca od 8.—10. ure: Pretakanje vina, čiščenje vina z raznimi čistili. Od 10.—12.: Praktične demonstracije v vinski kleti. Popoludne od 2.—4. ure: Filtriranje vina. Od 4.-6. ure: Praktične vaje v vinski kleti.
V  petek, dn6 14. marca od 8,—10/ ure dopoludne: Napake vina. Od 10.—12. ure: Vaje v vinski kleti. Popoludne od 2.-4. ure: Bolezni vina.
Ker je udeležba osobito pri kletar-skem tečaju omejena, Je dovoljen pristop le tistim, katere- ravnateljstvo izrecno sprejme. Priglasila (po dopisnici) se sprejemajo do 28. februarja pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija pri Novemmestu).
Fallmenti leta 1912. — V letu 1912 je bilo nič manj nego. 460 večjih insolvenc, pri katerih so se vpoštevali le slučaji z najmanj 100.000 K pasiv.. Vsota pasiv znaša 182 milijonov kron, torej višino kakor je že več desetletij ni bilo v naši državi. Leta 1911 je bilo 138 večjih insolvenc s 65 milijoni pasiv. Torej je v 1. 1912 pri-rastlo 322 slučajev in 117 milijonov pasiv. Na Ogrsko odpade 160 slučajev s 73'5 milijona pasiv. Od avstrijskih dežel izkazuje Gališka 65 slučajev z okroglo 19 milijoni pasiv. Poleg tega je bilo v Galiciji neSte-vilno manjših falimentov. Dejstvo, da Je bilo toliko insolvenc, je tembolj Čudno, ker je bilo narodno gospodarstvo naše monarhije v precej dobrem položaju, industrijska konjunktura precej dobra in tudi letev tako v Avstriji kaikor ma Ogrskem ugodna. Vzroke je pa iskati v neugodnih kreditnih razmerah, v balkanski volni In v negotovem političnem položaju. Žalibog se razmere tudi letos niso zbolJŠale. Po najnovejših vesteh je bilo v monarhiji že prvi mesec tega leta 82 večjih insolvenc s skupnimi pasivi okroglo 22 milijonov kron. Potemtakem je pričakovati letos hude katastrofe na gospodarskem polju, kaiti od jeseni 1912 naprej se falimenti vsak mesec progresivno množe in niti najmanjšega upanja nL da bi se v najbližjem času položaj zbolišal.
Razne vesti.
Klub slovenskih tehnikov v Pragi priredi 28. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih akad. društva »Adrije« na Kralj. Vinogradih klubovo sejo, na kateri nadaljuje g. Husem Ibrahimpašič svoje predavanje: »O Bosni in Hercegovini.« Gostje vabljeni.        .
Slovensko akad. društvo »Ilirija« v Pragi bo imelo svoj III. redni občni zbor dne 26..februarja 1913. ob 8. uri.zVečer v prostorih Nar. doma na Vinogradih. .
Trgovska idila. — Nekemu trgovcu je umrIa,soproga..Radi te nesreče napravi na vratih svoje trgovine napis, da vsled žalosti po rajnki soprogi opusti trgovino in bo razprodajal vse blago. Ker je trgovec pa razprodajal biago čez 7 mesecev in je bilo dokazano, da je prodal svojo zalogo v teku 1 meseca, ga pokličejo pred sodnika. V svojo opravičbb je rekel sodniku, da se glasi na njegovi trgovini napis, da ;raz-prodaja vsled žalosti po svoji soprogi in ker je še zmiraj žalosten; je tudi upravičen razprodajati nadalje.
StraHc. na Hrvaški gimnaziji v Pazlnti. V soboto so pričeli osmošolci na tej gimnaziji štraikati profesorju zgodovine Luki Brolihu. Dolži se ravnatelja Kosa, da je on največ kriv štrajka.
DalJe «a 4. strani:
Slaoeifc!!
Podpirajte in poslužujte se
Prve slovenske brivnice
v Gorici,
Gosposka ulica sle?, i (nasproti Hocta).
*   Postrežba sdlidna in šnažifa./' Za obilen obiak se priporoča
jm »OVAK, Hiveo io lasalCar.
'.*     ¦                                                 .                                              :      ¦                                                  ¦¦' "
Vjw)klicanje neaktivnega moštva. —
Neaktivno rhoštvo, ki se v pomladanskem dopolnilnem roku pokliče v dejansko službo, le letos, kakor poroča »Mil. Rund.«, izjemoma lahko vpokliče že pred   1.   aprilom.
Aviatik Kres, ki je napravil prvi avstrijski letal«! stroj, je umrl na Dunaju. Dosegel je starost 77 let.
Strašna nesreča v Trstu. — V ulici Tesa se je pripetila včeraj strašna nesreča. Tam se nahaja zaloga lesa in oglja Alberta Fafoer.
Pas transmisije je zajel delavca Frana Komana in ga raztrgal na kose.
Delavce je ta strašna smrt nepopisno pretresla. Seveda so hoteli pomagati, ali kaj, ko je bil revež takoj mrtev.
Stavka v tržaški umobolnici. — Pomožno osabje v umobolnici v Trstu je pričelo v nedeljo nenadoma stavkati. Štrajk ie nasjtal vsled tega, ker je ravnateljstvo odslovilo nekega strežaja, ki se je svojevoljno odstranil iz službe. Osobje zahteva preklic odpovedi, ali ravnatelj se ni udal. Umobolnica je tako brez potrebne po-. strežbe, direktor je le s težavo dobil par ljudi za postrežniško službo. Stavka traja še.
Mati umorila dva novorojenčka. —
V Logu na Štajerskem je porodila posestniška hči Marija Planine nezakonske dvojčke. Otroka ste prišla živa na svet. fiden je umrl še tisti dan, drugi pa nekaj dni pozneje. Dognali so, da sta otroka umrla vsled tega. ker Jima je mati vsak dan dajala, da bi ju spravila s sveta, piti raztopljeno milo. Pri umorih je pomagala tudi njena mati Terezija Planine. Obe ma-lopridnici so izročili okrajni sodniji v Kozjem.
Nemški vojni zrakoplov zgorel. — Dne 21. t. m. se je nemški vojni zrakoplov »Mainz TI,« po peturni vožnji v bližini Metza spustil na tla. Pri tem je nastala eksplozija in je balon zgorel. Trije častniki, ki so se nahajali v gondoli, so ostali nepoškodovani.
Šofer se je vsled nesreče obesil. —
V bližini PožiMia je neki avtomobil, ki je privozil z Dunaja, treščil v drog ob cesti in se razbil. Hotel se je ogniti kmečkemu vozu. Lastnik avtomobila trgovec Gell je
• ranjen smrtno, žena težko, šofer Masnv je bil tako razburjen in potrt, da je šel v gozd in se obesil.
Truplo ženske v zaboju. — Iz Hamburga poročajo, da so našli v neki veži v zelenem zavoju truplo neke ženske, stare okoli 27 let. Ženska se piše Marija Piki. Kdo je izvršil zločin, se Še ne ve.
Železniška nesreča. — V guberhij1 Tula v Rusiji se je med postajama Saro-novska in Uzlovija poštni vlak prevrnil čez nasip. Ranjenih je težko in lahko obilo oseb, jedna deklica je ubita.
Sredstvo proti jetiki. — Dr. Fran Priedman v Berolinu je iznašel novo sredstvo proti jetiki, ki baje dobro učinkuje. Friedman je dobil te dni povabilo nekega ameriškega milijonarja, naj odpotuje nemudoma k njegovemu sinu, ki trpi na jetiki. Ako ga ozdravi, dobi honoraTja en milijon dolarjev.
Tri osebe izginile pod ledom. — V Oldenlamerju na Nizozemskem se je drsal neki deček, led je počil in deček je izginil ped ledom. Ista usoda je zadela njegovo mater in sestro, ki sta mu hoteli po-
20 oseb je popadel stekel pes v občini Pecska na Ogrskem. Dve osebi sta ranjeni smrtaonevarno.
^feclteijpftfd IflifDO rrjlečoaro rnilo
od tvrdke Bergmana & Co., Tetscfeen na labi
ostane nedosegljivo pr«j fc slej v svoji nSn-kovrtosti proti pegam ia je neizogibno potrebno za umno negovanje kože in lepote. To spriCojejo priznalna pisma, ki nam dohajajo vsak dan. Dobiva se po 80 vin. v lekarnah, mirodilnicah in trgovinah s parnimi Ravno tako izknSena je hlijna krema „Hanera", ki ohrani damam čudovito nežne roke. Dobiva se v tubah po 70 vin« povsod.
Učenec von der Goltz-paše.   —  V
časopisu »Janus« priobčuje dr. Fran Lipp te-le epizode H vojnet                            '<
Pri Bunar-Hisari so Turki prevarili Bulgare z zobešenjem bele zastave. Ko , so bulgarski oficirji stopili pred fronto, da se pogovorijo s turškimi oficirji, so začeli turški vojaki streljati na nje in uničili so skoro povsem dva bulgarska bataljona in njihove oficirje. Bulgarski general je radi tega zlodejstva zapovedal, da smejo bulgarski vojaki v bodoče brez usmiljenja pos-treljati turške ranjence.
Neki bulgarski oficir je pripovedoval dr. Evgenu Garinu to-le epizodo: Jahajoč z oddelkom na določeno mesto, sem naletel na nekega turškega oficirja, ki je bil ranjen na kolenu in ni mogel naprej. Potegnil .sem revolver. Ranjenec me je nagovoril v francoskem jeziku rekoč: Imam pri sebi večjo denarno svoto, -briljanfcni prstan, zlato uro....
Ne smem nič tega sprejeti pod smrtno kaznijo — mu je odvrnil Bulgar.      "h
Vem — pravi ranjenec — vi ste oficir in ni treba Vam, da bi si pridržali te vrednosti, ampak dajte jih konzulu moje domovine v Sofiji ob jednem s pismom* na mojo rodbino. Jaz nisem Turek ...
To se mi je zdelo — odvrne Bulgar — vi ste Prus iz turške vojne šole von der Goltz-paše, in Vi, sin visoko civiliziranega nemškega naroda se borite za denar proti Kristijanom, ki hočejo osvoboditi svoje brate iz groznega robstva in barbarstva. In jaz naj bodem listonoša takemu plačanemu človeku?
Pod pretnio smrtne kazni ne morem izpolniti Vam Vaše prošnje. General je zapovedal smrt takim ljudem.
Odpet bulgarski revolver je prinesel smrt učencu von der Goltz-paše. Na mestu je obležal mrtev.
Ponesrečena patrulia. — Na zimskih vojah v gorah nad Steinachom na Tirolskem je neka oficirska patrulja s štirimi možmi na smučeh zablodila in je morala vso noč prebiti v gorah, kjer je siraSno trpela. Vsem so zmrznile roke in noge. Morali so iih odati v bolnišnico v Inomo-stu. Njih stanje je resno.
Odgovorni urednik In tzdafoteli IvanKtvfi« v Oorid.
Tiska: »Oorffika TIskarna« A. OabrKek fodeov. J. Pab.SiS).
Zalaga: Dražba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec*.   -
Mali oglasi.
lajmaajia pristojbina stane 80 »Ia. Ako Je oglu obaetaejll t« računa i& vsako besedo 3 vin ItjptlpravBeJle inseriranje xa trgovce 1b obrtnike.
Koliko fe manjših trgovcev In obrtnikov v Goriel,
katoHk na d*iali (iS OOlO v tMMtnl nlhAa na   luiam   b.a
nikjer «• lanrlrajo. Škodi
Oskrbnika n benzinov motor Soffiffit
ra biti zgovoren in pošten. Ponudbe na naše upravništvo.                                                  62—2
Mladenič star 25 le*, jrgfc^Sflfc
lel spremeniti sedanjo službo za kakšnega pisarniškega slugo, ali kaj podobnega. - Da se lahko kavcijo, za 2000 kron. — Naslov na uprav-ništvo tega lista.                                           85—3
Okrajna posojilnica v Kobaridu
registrovana zadruga z neomejeno zavezo * vabi na
redni občni zbor,
ki se bo vršil               <.
dne 6. marca 1.1. ob 2. uri popoldne
v posojilnitnih prostorih.
DNEVNI RED:
1.  Potrjenje letnega računa.
2.  Izvolitev načelstva.
3.  Izvolitev nadzorstva.
4.  Privoljenje nagrad in podpor.
5.  Slučajnosti.
Ako bi ne bilo zadostno število zadružnikov ob napovedani uri, se vrši pol ure pozneje drugi občin zbor z istim dnevnim redom (S 39
zadružnih pravil).
NačelstVo.
Prvo primorsko stavbeno in kamnoseško podjetje
ALOJZIJ TAVČAR v Dutovljah okraj Sežana
napredek uede!

_... .. „ .. Jse In  gotovo so sdravi siti lis s svetovnim sredstvom
-1 RUBIN CASILE -
Stotino sdravniSkih potrdil .potrjuje, da se uretralna soženja, prostatitip, ure-tritia in meh, katarji koli     renito ozdravijo s
fconfeil Časne
Konfeti Casile-urejajo^riniranjo, ne da bi bilo!treba?rat>iti zelo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma'odpravljajo in nblažujejo peCenje to Jogosto uriniranje; ledini .korenito ozdravijo uretralna zozenja (prostatitis, nretritis, cistitis, mehnrne katarje,'kamen, nesposobnost |a za-državanje urina, sluzaste tokove itd. — Skatlja konfetijev Casilo K 4*—.'                .«,-.„    .
Iorutm Gasile, najboljSe protasifilitiCno m poživljajoče kriCistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifflidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spennatoroi, stenlj-teti, neurasteniji, energičen razkrojevaleo un-nove kiseline itd. — Steklenica JorUbina U,-sile K 350.                        . v ,. t ,     ,   ..
torizganec Gasile zdravi beh tok, akutne in kroniCne katarje, vaginitis, uretretis, endo-metritis, vnetje in izpad maternice itd. -Steklenica.vbrizganca Casile K 3'aO. Kdor želi veCjik pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravailo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani ihedicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Iromba.                    6—9
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
A. Drufovka
SV«
jjorica, Raštelj 3. Zaloga usnja.
-------   ODLIKOVANO   -------
MIZARSTVO
: z električnim mehaničnim obratom :
ANT. CERNIGOJ
Gorica, Tržaška cesta št 18.
Izdeluje t vsa stavbena dela, okna, vrata, podove. -Zaloga pohištva omare, mize, postelje, stolice, okvirje, blazine in daste. ---------
Zaloga: Strngarskib in rez^ barskih izdelkov.......
Najboljše švicarske precizne are „Schaffhansen" in drage raznovrstne are zlate in srebrne. Trgovina z zlatom in, srebrom, briljanti in diamanti ter optičnimi predmeti
lile
spretnega mladeniča
ki je zmožen slovenščine v govoru in pisavi, ki zna italijansko in Če mogoče tudi hrvatsko ter je verziran   komisi-
jonar za moko, žita itd. Pismene ponudbe na naše upravništvo.
75-1
Jakob Šiiltgoj,
urar c. kr. državnih železnic in zapriiežen sodni cenilec
Gorica, Gosposka ulica štev. 25.
=KlLE=
konienzlla za|amCena. BRBZOEBRACiJR
Na vseobčo željo si. občinstva pride
!        Berne
znani specialist in ortopedik.se enkrat v Gorico in sicer O SredO, dne 26. t. m. I                       le za 1 dan.
Nastani se VIlOtelO tjfAM totM '
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadrugah omejeulm Jamstvom.     .    .
(V lastni hlil, Gosposka ulica ftt. 7, k nadstr.) — Tolafoa it. 78.
BaCun poltne hranllaice Itev. 8S7415. Ns občnem zboru dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hranilna vlog« se   obrestujejo  po 5 i. Stalne večje vloge s enoletno  odpovedjo po  dogovoru.  Rentni  davek  plačuje posojilnica tarna.
Hranilna vinar**««» qTii><»ia»*vi«ii«% n«t v**troirar. Vlagateljem so na razpolago hišni branilniki. Z zvišanjem obresti hranilnih vlog vsled splošnega podraženla denarja, ?višati so se morale sorazmerno tudi dosedanje 5 % oz. 6 \> obresti od posojil. Slavni dolsžl se obreBtujejo koncem leta 1H11. s 6%. Stani« 31. deo. 1911.: Zadružnikov 1863 z   deleži v znesku 70.910 kron.  -Hranilne   vloge:   1,103 254 98. — Poiojila: 1,068.002-. — Reeer v ni saklad:l(XK461'oo. — Vrednoet hifi: 38353829.
&immmmmMmw' mm* ******** ^^»^ •
izuršufe ase potrebne načrte, proračune, centtue za stavbe, oodnjakc, ceste, nagrobne spomenike fn druga razna monumentalna dela.
stl^lL         Kupujte samo dvokolesa JHIteBa14, ki so naj-
^^HBnO^^      boljši francoski sistem in naj trpežnejše vrste bo~ v3Bh|^K               diši za navadno rabo ali za dirke.
I        wk   Šivalni stroji Original UlCtorla  so najprak-•BP  tičnejši za vsako  hišo.  Isti  služijo  za  vsakovrstno^ šivanje in štikanje (vezenje).  Stroj
teče brezšumno in je jako trpežen.
Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to
stroko spadajoče predmete se dobi  po to-'
varniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
GORICA, m Stoliien trgu it. 0. GORICA.