Naši šolarji so zapisali
Če bi bil zelo močan      *.
Nekoi sem bil zelo močan. Vse se je začelo, ko sem vstal in stopil do vrat. Odprl sem vrata in kljuka mi je ostala v rokah.
Opazil sem, da jc zunaj pet dijakov teplo osnovnošol-ca. Hitro sem stekel do njcga, da bi mu pomagal. Zgrabil
sem tri dijake in jih vrgel po tleh. Ostala sta le še dva. Enega izmed njiju sem zgrabil, dvignil in ga zvezal za drevo, drugega pa sem napodil v dir. Odšel sem naprej. Bila je burja. Videl sem, kako je drevo padlo na avtomo-bil. Z lahkoto sem dvignil drvo. Sprednja vrata avtomo-bila so bila obtolčena. Voznik se je trudil, da bi odprl vrata, toda ni jih mogel. Bil je ranjen. Odtrgal sem vrata, voznika pa odnesel v bolnico. Bil sem pohvaljen.
Nato sem odšel domov. Doma sem zagledal tri tatove. Ravnokar so se spravljali skozi okno z vrečo, polno dragocenih predmetov. Zagledali so me in zbežali. Stekel sem za njimi. po petsto metrih sem jih ujel. Zgrabil sem jih in jih odvlekel na policijo.
Po dolgem dnevu sem se vrnil domov. Prižgal sem televizor. Gledal sem zanimivo oddajo. Kmalu zatem sem zaslišal svojo staro mamo: »Matej, zbudi se!« Zbudil sem se in ugotovil, da setn vse to sanjal.
Še dolgo zatem sem premiSljeval o dogodivščinah, ki sem jih sanjal in povem vam, če bi bil močan, bi rad pomagal vsem, ki bi bili v tezavah.
MATEJ KOCIJAN, 5 B :¦:..   OSNOVNA ŠOLA PRESERJE
Če bi tabla spregovorila   :            •
Stojim v prazni učilnici. Na meni so krede in moja prijateljica goba.
Ne bo dolgo, ko bodo prišli učenci in začeli čečkati po meni. Toda danes jim to ne bo uspelo, verjemile mi. »No! Kot sem rekla, začeli so čečakti po meni. in nena-doma zavpijem: »spusti to kredo in se usedi v klop!« Drugi učenci so vsi prestrašeni gledali vame. Povedala sem jim, da ne maram, da rišejo in pišejo po tneni. Nato sem prosila nekega učenca, naj me pobriše, saj sem bila cela bela od te krede. No, ko me je končno pobrisal, sem ga pohvalila in dovolila, da se usede.
Utiteljicc Se ni bilo, ker je bilo zunaj veliko snega in ni mogla priti s svojim avtom v ta strmi breg. Če še ne veste, je naša šola na hribu v Preserju. Po dolgem čakanju sem se odloiila, da bom morala kar sama voditi to šolsko uro.
Ker nisem imela pojma, o čem so se pogovarjali pcejš-njo uro, smo zato gledali film.
Čeprav sem bila stroga do njih, so me lepo pozdravili in odšli na hodnik, nato pa v jedilnico. Učiteljev poklic ni tako lahek, kot si mislite
Veste, če bi bila iaz človek, bi bila učiteljica.
DEJAN PERKO, 5 B OSNOVNA ŠOLA PRESERJE
Ponudil mi je roko             —     ¦••"'-'
Roko bi podal tistemu, ki je v stiski in nima matere ne očeta. Prva ljubezen ni samo podati roko, ampak da daš košček srca.
Pravo prijateljstvo je žrtvovati svoje življenje za prija-telje.
S tistimi otroci, ki so revni in živijo v vojni, bi delil košček moje sreče in prijateljstva. Tiste otroke, ki nimajo matere, bi sprejel v svoj dom.
MATEJ SUSMAN, 5 B OSNOVNA ŠOLA PRESERJE
Mladi lutkarji z Dobrove
Predstavljamo se vam mladi lutkarji z Osnovne šole na Dobrovi. V lutkovnem krožku, ki ga vodi mentorica, gospa Vilma Snoj. nas je deset učencev iz drugega in tretjega razreda. Z delom smo začeli že v začetku sep-tembra 1993 in pridno delali. Pripravili smo tri prijetne otroške lutkovne igrice: DIDEL, DIDEL DAJA, DE-DEK MRAZ PRIHAJA; NAJLEFŠE DARILO in ŠE ENA O DEDKU MRAZU.
Z igricami smo se prvič predstavili 18. in 19. 12. 1993 malčkom z Dobrove in okolice, ki ne hodijo v vrtec. Z lutkami smo zabavali tudi otroke v vrtcih Brdo, Vrhov-ci in Brezje ter prvi in drugi razred Osnovne šole Kolezi-ja. Nazadnje smo zaigrali še svojim sošolcem na nižji stopnji na Dobrovi ter malčkom v vrtcu.
NaSe delo pa še ni končano. Pripravljamo nekaj novih igric, s katerimi bomo nastopili že spomladi.
Urši Suhadolc, 3. b. ".""' ¦"¦¦.'                                                        OŠ Dobrova
Na kmetiji
Gospod Janez nam je povedal vse o kmetiji. Imajo sedemnajst krav, tri bike in tri prašiče. Ta kmetija je dobila nagrado za najlepSo in najbolj urejeno kmetijo v Sloveniji. Gnoj imajo daleč od hiše.
Bili smo v dnevni sobi. Gospa nam je spekla orehove rogljičke. Imajo gozd in lahko si pripravijo kurjavo za zimo. Gospod Janez je tudi slikar. Imajo polje, vrt in travnik.
Nina Hudnik, 2. b. r. ¦¦-¦¦¦                          OŠ Dobrova
V mestu
Danes smo se peljali z avtobusom v mesto. V mestu je bil gost promet. Videli smo stolpnice in stanovanjske hiše. Ogledali smo si tudi izložbe. Prečkali smo cesto, ko je zagorela zelena luč na semaforju za pešce. Videli smo tudi bencinsko (rpalko.
Zan Pollak T"*            -v                       2. b raz. — Dobrova
V zdravstvenem domu
Bili smo v zdravstvenem domu na Viču. V avli nas je sprejela zdravnica. Odpeljala nas je v ambulanto za šoiske otroke. Pokazala nam je instrumente, s katerimi pregleduje otroke. Injekcije imajo za enkratno upora-bo, potem jih dajo v posebne škatle in jih uničijo. Ogle-dali smo si tudi zobno ordinacijo. Tu dela zdravnik ortodont. Z zobnimi aparati ravna grdo raščene zobe.
V zdravstvenem domu so še splošne in zobne ambulan-te za odrasle, rcntgen, laboralorij in patronažna služba.
Maja Mihelčii, 2. b OŠ Dobtova
V  knjižnici
Danes smo bili v knjižnici na Viču. V knjižniri je oseminSlindesel tisoč knjig. Vse knjige so lepo zložene na policah. Tu nam je knjižničarka prebrala tri pravljice.
V knjižnico hodijo tudi študentje in ostali bralci. Tudi mi v šoli imamo svojo knjižnico.
Nataša Tehovnik, 2. b OŠ Dobrova