MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Urednlilvo In uprava« Maribor. Ooapoaka ul. 11 / Talofon uredništva 9440, upravo 340B Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 10. uri / Velja mesečno prejeman v upravi an po pokt! 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po eanlku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani r Poštni čekovni račun SL 11.406 JUTRA’ Francoski razorožitveni načrt bistvene točke v ponedeljek objavljene spomenice, francoski razorožitveni načrt, katere-te javnost pričakovala z velikim za-'ttianjem, je bil v ponedeljek končno Javljen istočasno v Parizu in v Ženevi, koder so ga žični in brezžični telefo-, ,.°znanili vsemu svetu. Načrt ni v ce- loti novo delo, temveč se v večini bist- nih točk nanaša na že ugotovljena na-la> predloge in pakte, zato je za ne-2nava!ca problema in dosedanjih na-|.,r°v toliko kakor praktično nerazum-j,v- Obenem pa tudi ni brez zveze s ^rdieujevim, ki mu tvori podlago. Bi-Drlri’ v zahtevi garancije varnosti 6d razorožitvijo samo, je ostalo neomenjeno, gre le za zunanjo obliko In '»"točijo. Kljub vsemu temu, da tena* Prav za Prav niso novi, je pa ta £rt velik korak da je, kajti v njem preše*?2 Francija velike žrtve, tako veli-l< kakor jih ni še nedavno nihče priča-j).^*l- Seveda; enake žrtve in enako ^Pogojno iskrenost zahteva tudi od ..®" evropskih držav ter naposled od sveta. j.‘Tančija je po tem predlogu pripravna pristati celo na načelno enakopravni Nemčije, toda ne v tem smlsu, da 1 se Nemčiji priznala pravica oborožena, temveč tako, da se izvede po vsej PVrOpi enotna ureditev vojske in obram-e brez vsake možnosti agresivne ofen-‘vne vojne. V ta namen se mora na raz-jožitveni konferenci v Ženevi sprejeti raznest splošnega evropskega pakta, irkateremu pristopi ves kontinent, po-pa še vsaka država posebej. Mi-C a prevzamejo države, ki so člani-J" ^rugtva narodov, še j>osebne obvez-Tako garantirajo vse v paktu združi116 države za varnost vseh. Vsak-spor, j se ne da mirno rešiti med prizadetima kvarna, pride pred razsodišče, ki se nuje pri Svetu Društva narodov v Že-v v>- Pravdorek tega razsodišča je ob-fok6n se niora Izvesti v določenem s u Precizno in brezpogojno. Država, ki j*tega ne bi držala in bi še vseeno sku-'a urediti svojo zadevo s silo, t. j. z 0Jsk°, se postavi izven zakona. Vse v l*tu združene države morajo takoj prejmi ž njo vse diplomatske, prometne, tia odarske in druge zveze. Druga faza Jj.s.fopa proti kršiteljici je blokada, bo-0S‘ Pomorska ali kopna, tretja pa obupna intervencija držav, ki jamčijo adsebojno za mir. zvezi s to garancijo miru in obsio-Je£a stanja, ki se lahko spremeni sa-0 sporazumno, se ustavi vsako nadalj- nje novo oboroževanje, sedanje stanje oborožitve se pa progresivno in lestvično zniža na oni minimum, ki ga določi sporazum pakta. Države smejo vzdrževati samo obrambne vojske in oborožene smejo biti samo defenzivno. V ta namen se prepovejo nekatere vrste ali kategorije orožja popolnoma ali deloma. Zaradi lažje kontrole in nastopa se sestavi enotni statut za vse evropske in ostale vojske. Formacije bodo enotne, enotno bo orožje in enotno tudi službovanje. Ta enotnost bo zlasti koristna pri eventuel-nem kazenskem nastopu proti državi, ki bi se uprla mirovni instituciji a'i že prav-doreku arbitraže. V tem primeru bi se porabila tudi zračna vojska zveze, Id bo posameznim državam kot takim prepovedana. Častniki in vojaki te vojske bi se rekrutirali iz vseh držav po določenem ključu, bi službovali v teh državah in bi se formirali v enoto le neposredno pred skupnim nastopom. Enotna ureditev in izvežbanost bi omogočila enotnost formacije. Kar se tiče posameznih vrst orožja, katerih predlog ne specificira, se določijo, omeje ali prepovejo na podlagi predloga strokovnjakov in sklepa razorožit-vene konference. Nekateri predlogi so bili že stavljeni in načeloma formulirani v predloge. Tako se prepove vsaka ke mična (plinska) in bakteriološka vojna, prepove se bombardiranje iz zraka, zlasti izven fronte Itd. Izrecno pa govori predlog samo o zračnih silah. Nasprotno pa izločuje iz splošne tipizacije vojno mornarico, ki naj se ne odpravi, temveč samo uredi tako, da bo v skladu z potrebami držav, odnosno z dosedanjimi že sklenjenimi ali predlaganimi sporazumi. Novo bi bilo samo določilo glede obveznosti vojnih mornaric, ki bi Jih prevzele v primeru aktivnega nastopa proti kršiteljici pakta, odnosno upornici, ki se ne bi pokorila arbitraži. Priznati moramo, da je ta francoski predlog izmed vseh najširši in najbolj realen, ker ne govori nič manj o razorožitvi kakor o garanciji miru Ut varnosti. Kljub vsemu temu pa še ni absoluten, kakor bi zahtevala teorija, ker t-dela raz iko med kopnim in morjem. Velesile, ki imajo edine omembe vredne mornarice, bi ostale še vedno močne vojaške sile. Vprašanje je sedaj samo, kdaj In kako se bo ta pTedlog uveljavil. Do sporazuma bo še dosti dela in gotovo tudi — kompromisnih sprememb. Amerika in vojni dolgovi 'Nemški tisk ni načelno proti novi ureditvi vprašanja VOJNIH DOLGOV. l UDSKINSON, 16. novembra. V Rjavki, i° ie Roosevelt predsi-fpbiim odposlal Hooverju in v kate-sDrejema vabilo k sestanku in razoru s Hooverjem v Beli hiši, za-faiffide svoje besede z izjavo, da prelca vso odgovornost do 4. marca f?, Hooverju. ASHINGTON, 16, novembra. U*yashington Star« piše, da se sta-Amerike v vprašanju vojnih dol- gov more precizirati v tej smeri, da so Zedinjene države pripravliene s svoje strani doprinesti neke žrtve, seveda pod pogojem, da bodo pri tem ostali neoškodovani njihovi interesi. Če se bo dalo dokazati, da bi znižanje vojnih dolgov ne bilo v škodo In breme ame riških davkoplačevalcev je več kakor Kotovo, da se ameriški kongres znižanju ne bo upiral. PREISKAVA V LOZANI. 2 KOZANA, 16. novembra. V zvezi (j Ohibtiim atentatom je policija are-Ibk? 20 sumljivih oseb. lzgleda. da t«. atentat namenjen v prvi vrsti ian »i Postaji, ker so gasilci o priliki ^nJih nemirov nastopili z brizcalna-Droti demonstrantom. TROCKI POTUJE NA DANSKO. CARIGRAD, 16. novembra. Trocki iti njegova družina so se vkrcali na italijanski parnik »Praga« In odpotovali proti Kopenhagnu. Potovali bodo preko Marseillea, Izdani so bili najostrejši ukrepi, da bi se njegov odhod ohranil v naivečii tajnosti Ofenziva proti Herriotovemu načrtu NEMČIJA GA ODKLANJA ENOTNO IN ENERGIČNO. — NAPADAJO GA TUDI FRANCOSKI DESNIČARJI IN SOCIALISTI. BERLIN, 16. novembra. Del včerajšnjega tiska komentira francoski razorožitveni načrt, ki ga imenuje nacionalistični »Der Tag« Herriotov sabotažni načrt, ki predstavlja prvo dejanje generalne ofenzive proti razorožitvi in enakopravnosti. Vladi blizu stoječa »Deutsche AUgemeine Zeitung« smatra, da bo absolutno nemogoče, da bi se Nemčija zadovoljila s formulacijami, ki ji še nadalje odrekajo pravico do enakopravnosti. »Germania« pravi, da Nemčija prav gotovo ne bo edina država, ki bo izjavila, da je ta načrt nesprejemljiv in neizvedljiv. »Vossische Zeitung« ugotavlja, da francoski načrt ne veže le probleme, ki nimajo ničesar skupnega, temveč je tudi vsebinsko nejasen. BERLIN, 16. novembra. Francoski razorožitveni načrt je bil sprejet v vsej Nemčiji skrajno nepovoljno. Tisk soglasno obsoja način, s katerim Francija kaže svoje nerazumevanje za nemško zahtevo po enakopravnosti. PARIZ, 16. novembra. Listi objavljajo komentarje svetovnega tiska o francoskem razorožitvenem načrtu in ugotavljajo z zadovoljstvom, da je bil v Londonu prijazno sprejet. Vladni »Petlt Pa-risien« ugotavlja s tem v zvezi, da Nemčiji ne bo več uspelo zavajati sveta s svojim stališčem. Obenem zavrača trdi- tev, da je bil prvotni načrt predloga drugačen, kakor sedaj objavljeni. Francoska vlada ni upoštevala pomislekov generalnega štaba. Enotnost celega načrta daje francoski iniciativi visoko vrednost, zlasti še, ker predstavlja sintezo mednarodne varnosti in vseh drugih komponent bodočega miru. Na drugi strani pa objavlja »Echo de Pariš« Tardieujevo odprto pismo, v katerem ugotavlja, da se sedanji predlog v treh bistvenih točkah razlikuje od onega, ki sta ga meseca februarja Izdelala Laval in Tardieu: L Tardieu je izločil iz načrta nemško enakopravnost. 2. Ni se vmešaval v notranjo organizacijo francoske armade in ni postavil vprašanja milice. 3. NI dopustil možnosti revizije mirovnih pogodb. Kakor sledi iz tega, se pričenja borba proti Herriotovemu načrtu tudi že doma, ne samo v tujini. Desničarski listi se zato vprašujejo, kako daleč je že Francija šla s svojimi koncesijami po odstopu desničarskega kabineta Tardieuja In Lavala? Ker napadajo načrt tudi socialisti, je postalo stališče vlade precej omajano. Davi od desničarjev zaoočeta polemika zavzema v tisku vedno večji obseg. Nov umor makedonstvujočih V VARNI JE BIL NA NAJPROMETNEJŠI ULICI UBIT PROTOGEROVEC NI- KOLA MARINČEV. SOFIJA, 16. novembra. Razračunava-nja med makedonstvujočimi v Bolgariji se nadaljujejo. Po nekajdnevnem odmoru je bila predsinočnjim v središču Varne načeta nova serija umorov oseb, obsojenih na smrt od Vanče Mihajlova. Ubit je bil ob tej priliki bogati in ugledni proto-gerovec Nikola Marinčev. Okrog 18. je odšel Marinčev z doma po najobljudenej-ši mestni ulici v svojo pekarno. Komaj pa je stopil na prag podjetja, ga je zadelo 5 revolverskih krogel, da sp Je na mestu zgrudil brez besede na tla. V tem pa je stopil v pekarno eden ubijalcev In oddal na Marlnčeva še 3 strele. Nato so morilci izginili v smeri proti morju. Značilno je, da je ves prizor mirno opazoval službujoči stražnik, ki se pa ni ganil In posredoval. Tajfun na Japonskem TOKIO, 16. novembra. Tajfun je sejal smrt in razdejanje na ogromnem prostoru po vsej vzhodni Japonski. Po najnovejših uradnih podatkih je doslej ugotovljeno, da je zahteval 26 mrtvih in 25 ranjenih, dočim 26 oseb pogrešajo. Nad 100 hiš je popolnoma porušenih, 2400 pa deloma. Okrog 40.000 hiš je bilo poplavljenih od ogromnih vodnih mas, ki so se izlile iz utrganih oblakov. Močno je bila prizadeta Jokohama, kjer je bilo porušenih več mostov in je vihar Izrul veliko dreves s koreninami vred. Neurja v Italiji RIM, 16. novembra. Po zadnjih podatkih je zahtevala vremenska katastrofa v Kalabriji že 30 oseb. V Antoniniju je neurje ubilo 14 člansko družino. Poštna cesta je neprevozna v dolžini 15 km. Iz San Paula poročajo, da je kolodvor v Gerati Pod vodo in da je povodenj porušila 20 hiš. Pet dni pa je tudi v provinci Messini velika povodenj kot posledica neurja. Vinogradi in oranžni nasadi so uničeni. V va*i Santa Margherlta se je podrla neka zasebna hiša. Tud j v San Stefanu je poplavljenih več hiš, nekaj pa jih ie zasutih Po plazovih. TRST, 16. novembra. Močna burja je povzročila v okolici veliko škodo. Zgodilo se je več nesreč. Neka jademica se je ‘»otopila, BOMBA V BEOGRADU. BEOGRAD. 16. novembra. Predvčerajšnjim okrog 2. je neki neznanec vrgel na vrt neke tukajšnje zasebne hiše bombo, ki je eksplodirala s slabotno detonacijo in ni povzročila nobene škode. Oblasti so uvedle energično preiskavo. VIHAR NA KVARNERJU. SUŠAK, 16. novembra. Zadnje dni divja nad vsem brvatskim primorjem hud vihar. Parniki obrežne plovbe so mogli voziti včeraj samo do Novega. Parnik »Senj«, ki se je vračal iz Oliba je prispel na Sušak s celodnevno zamudo. Velebit je že pokrit s snegom. PREPOVED TEKEM V TUZLL SARAJEVO, 16. novembra. Okrajni glavar v Tuzli je prepovedal vsako odigranje nogometnih tekem. Vzrok prepovedi so nevarni incidenti, ki so nastali pri vseh zadnjih nogometnih tekmah. HINDENBURG HAUPTMANNU. BERLIN. 16. novembra. Predsednik republike Hindenburg je poslal o priliki 701etnice nemškemu pesniku Ger-hardu Hauptmannu prisrčno pismeno čestitko V čestitki 'zraža predsednik priznanje za veliko delo pesnika, ki je ponos nemškega naroda Čestitka se končuje z željo, da bi pesnik v zdravju in moči preživel še mnogo let Dnevne vesti Upokojitev v carinski službi. Na tukajšnji carinarnici je upokojen carinik Julij Vapa. Iz sodnopisarniške službe. Premeščen je sodnopisarniški pripravnik Štefan Pirnat iz Murske Sobote v Marenberg, za dnevničarje zvaničnike pa so imenovani: Štefan Kajniš iz Ptuja pri tukajšnjem okrožnem sodišču, Ludvik Švagelj iz Maribora pri okrajnem sodišču v Kranjski gori, Josip Čufar iz Trebnjega pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni, Karel Rode iz Trebnjega pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, Josip Mehle iz Ljubljane pri okrajnem sodišču v Do'nji Lendavi, Angela Bambičeva iz Ptuja pri okrajnem sodišču v Ptuju, Milan Tkavc iz Cigon-cev pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici, Ljubica Ferenčeva iz Konjic pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu v Slov. gor., dnevničarka Kristina Tkavčeva pa pri okrožnem sodišču v Mariboru. Razpisano upravniško mesto. Banska uprava je razpisala mesto upravnika tukajšnjega banovinskega dečjega doma. Upoštevale se bodo le prošnje učiteljev-pedagogov, predvsem takih, ki so že delovali pri mladinskem skrbstvu. Zani-manci naj vložijo prošnje do 30. t. m. pri banski upravi v Ljubljani. Prva sodarska mojstrica. Pri maribor-SKi podružnici Zbornice za TOI je opravila sodarsko-mojstrski izpit Frančiška Drolčeva z Vranskega. Ga. Drolčeva je prva sodarska mojstrica na področju mariborske podružnice. Nad 30.000 Slovencev živi v prestolnem mestu Zagrebu, ki so si osnovali svojo društvo, katerega namen je skrbeti za vsestransko izobrazbo svojih članov in krepiti med njimi narodno zavest. Društvo je začelo izdajati tudi svoj mesečnik »Odmev« kot glasilo »Narodne knjižnice in čitalnice v Zagrebu. Prva številka je izš'a 31. oktobra. V uvodnem članku izjavlja uredništvo, da je list rodila potreba zagrebških Slovencev in izraža željo, naj bo »Odmev« res odmev vsega dobrega, kar je med njimi.. Akademija Sokola Maribor-matica, ki bo 30. novembra obeta biti zopet reprezentativna revija sodobnega stanja teto vadbe in kot jubilejna prireditev gotovo ne bo zaostajala za akademijami prejšnjih let, ki so vzbudile največje zanimanje. Na sporedu so poleg izbranih čeških skladb tudi sestave domačih avtorjev, posvečene proslavi društvenega jubileja. Nove namestitve v magistratni službi. Svoječasni sklep mestnega občinskega sveta, da se namestijo v mestni službi v gotovih uradih potrebni uradniki ju risti, je povzročil v gotovih krogih, ki očividno niso o stvari zadostno poučeni, nepotrebne skrbi. Zadevni predlog o nastavitvi treh juristov in sicer enega pri mestni upravi, drugega pri konskripcij-skem uradu in tretjega pri gradbenem uradu, bo predložen občinskemu svetu, ko bo pretresal predlog občinskega proračuna za prihodnje upravno leto. To potrebo so občutili že prejšnji mestni župani in občinski sveti, ki so tudi dali iniciativo za ta predlog. Juristi so v gotovih uradih neobhodno potrebni, kar dokazujejo tudi občinske uprave v drugih mestih, kakor v Ljubljani, Celju in drugod. Nenavadna najdba na podstrešju. Pred- sinočnjim je po končanem delu na podstrešju poslopja Podpornega društva že lezniških uslužbencev in delavcev za smrtne primere v Mariboru, ki stoji na Ruški cesti št. 5, našel tamkaj zaposleni zidar v platno in vrečevino zavito avstrijsko strojno puško, stoječo med ostrešnim tramovjem. O svoji najdbi je obvestil tukajšnjo mestno policijo, ki je uvedla v zadevi podrobno preiskavo Kako je zašla tja strojna puška, ki je si stema »Waffenfabrik Steyr«, model 1917. kaliber 7.12 mm, doslej še ni bilo mo goče ugotoviti, na vsak način pa ni mogla biti prav dolgo na podstrešju, ker je bila hiša že ponovno in često temeljito preiskana in puške tudi pri prevzemu poslopja po imenovanem društvu prec nekaj leti ni nihče opazil. Strojnica sicer ni bila kompletna, manjka ji namreč lila dilnik, vendar je uporabna za streljanje Municije pri strojnici niso našli. Vodi se v stvari še nadaljnja preiskava. V po slopju je bil svoj čas »Delavski dom« pred njim pa nemški »Volksheim* Mariborski gostilničarji za »Pomožno akcijo«. Zaradi razprave in sklepanja o podpiranju mariborske »Pomožne akcije« in glede preprečenja izdajanja nadalj-nih novih gostilniških koncesij, bo priredila mariborska Gostilničarska zadruga izreden občni zbor v pondeljek, dne 21. t. m. ob 14. uri v prostorih hotela »Orel«. Koncert tria Brandlove. Večer tega prvovrstnega komornega tria bo končno-veljavno v nedeljo 20. t. m. ob 20. uri v gledališču. Koncerti tria Brandlove so pomenili za naše mesto vedno odličen glasben dogodek ter je posebno razveseljivo, da bo koncert v gledališču, ki je prav prikladno za tako prireditev. Večer se pričakuje z velikim zanimanjem toliko bolj, ker si je trio pridobil s svojimi koncerti v tujini ter v studiu »Radio-Wien« mednaroden sloves. Prodaja vstopnic vnaprej pri gledališki blagajni! Glede nedeljenega uradovanja na mestnem magistratu bo občinski svet, cakor smo izvedeli, razpravljal ponovno na svoji prihodnji seji. Ponovno opozorilo. Po mestu hodi in obiskuje razne stranke neki potnik in jim ponuja v nakup takozvane refleksne žarnice ter jih obenem zagotavlja, da porabijo polovico manj toka kot navadna žarnica. Izkazalo pa se je, da porabijo re-leksne žarnice prav toliko toka kot navadne in je razlika le ta, da so še enkrat dražje. Občinstvo se torej ponovno opozarja, naj ne naseda sleparskemu potniku. Za vinogradnike. Opozarjamo na predavanje, ki 'ga bo imel prihodnjo nede-jo, 20. t. m., v učilnici Vinarske in sadjarske šole g. profesor Franjo Vojsk o ravnanju z vinom s posebnim ozirom na pretakanje; predmet je tokrat posebno važen, ker imajo letošnja vina izredno malo kisline in je zato treba z njim ne-coliko drugače ravnati kakor navadno-Začetek ob 9. uri dopoldne. Rezultati podovske strelske tekme. Na zadnji podovski strelski tekmi je dosegel prvo mesto Ivan Magdalene iz Rač z 82 točkami. Na drugo mesto se je plasiral z 81 točkami Josip Moravec iz Maribora, na tretje Alojz Pauman iz Podove, na četrto pa Leopold Fingušt iz Podove. Gledališka predstava Sokol-skega društva v Studencih Menda pred petimi leti smo videli studenške diletante na našem mestnem odru, ki so izvajali popularno Ziehrerje-vo opereto »Potepuhi«. Zapustili so simpatioen vtis in bilo je pričakovati, da uspešno nadaljujejo svoje prosvetno delo. Preteklo soboto in nedeljo so spet uprizolili to opereto na svojem lastnem odru v Sokolskem domu. Videlo se je, v koliki meri so napredovali med tem časom. In to moramo z zadovoljstvom ugotoviti, kajti igralo se je vseskozi živahno in gladko, z že lepo rutino in prepri-čevalnostjo. Vloge, ki so to zahtevale, so bile podane s pristno šegavostjo in med številnimi nastopajočimi je marsikateri izrazit oderski talent. Zbor je pel animirano, režija Lindnerjeva je rešila svojo nalogo smiselno in bili so učinkoviti domisleki, ki so našli pri publiki živahen odmev. Priznanje je bilo obilo. Oprema je bila pri danih razmerah prav primerna in je pripomogla dvigniti celotni vtis. Mlademu kapelniku, ki se je zavzel z vnemo rešitve svoje naloge, pa želimo v prihodnje nekaj rutiniranih mu-zikov v izpopolnitev sedanjega orkestra. Dvorana je bila obakrat polna razpoloženega občinstva, in to so si pridni studenški diletantje zaslužili. H. D. Repertoar. Sreda, 16. novembra. Zaprto. STAREJŠIH OSEBAH revmatične bolezni zagrenjujejo stare dni. Vam, ki trpite na revmatizmu, protinu, trganju, ishiasu, zobobolu in glavobolu, se priporoča masaža Četrtek, 17. novembra ob 2° uri ministrovka«. Prvič. Red B. 3etek, 18. novembra. Zaprto. Sobota, 19. novembra ob 20. uri »Moje dete«. Premiera. . n. Nedelja, 20. novembra ob pol 11. uri »Ul* jaška matineja«. — Ob 20. uri »Koncert tria Brandlove«. Celjsko gledališče. Nedelja, 20. novembra ob 16. uri »Cmr ski grofje«. Zmeno povišane cene. — Ob po! 21. uri »Friderika«. Gostovanji Narodnega gledališča v Mariboru. Tri premiere v mariborskem gledališču. Letošnja premiera Nušičeve šaloigre »Gospa ministrovka« bo v četrtek 17. t. m. za red B. — Za publiko, kj med tednom ne more v gledališče, a s rada nasmeje, bo v soboto 19. t. m. pre* miera zabavne burke ameriške pisateljice Margarete Mayo »Moje dete« v rezu H. Tomašiča. Ta burka ne pride v abonma. — Kot prihodnja glasbena premij se poje sredi prihodnjega tedna SuppeJ®' va popularna opereta »Boccaccio«, ki 1 igrajo po vseh velikih gledališčih kot K<£ mično opero ter spada med najbolj PX£ znane klasične operete. Režira S- ^ Bachmann kot gost. Wilii Forst-Liane Haid filmu lju-bavnegi čara Princ od pride v kino Arkadije union Družabni večer prirede mariborska sokolska društva v soboto 19. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu v korist novi sokolski postojanki na Pohorju. Mariborska sokolska društva so namreč najela na Pohorju Glažuto, ki jo bodo preuredila, da bo nudila v zimskem času prepotrebno zatočišče smučarjem-Sokolom, poleti pa bo sokolski deci dom letovanja. Zato vabijo sokolska društva bratsko vse članstvo, da se družabnega večera udeleži v čim večjem številu in s tem jjo-kaže, da je vkljub hudim časom vedno in povsod pripravljeno žrtvovati se za čim večji razmah Sokolstva. Režijo prireditve je prevzel Sokol I. in bo nedvomno družabni večer eden najlepših sokolskih večerov. Vstopnina je 5 Din, za dijake pa 3 Din. Naj ne bo nikogar iz sokolskih vrst, ki bi manjkal na družabnem večeru. Vse one dame in gospode, ki žele sodelovati pri operetnih uprizoritvah, prosimo, da se zg ase nocoj ob pol 20. uri v gledališču pri vaji za »Boccaccia«. To velja tudi za one dame, ki so se prigla' sile za balet in članice gledališkega ba-'eta lanske sezone. Davek na poslovni promet. Finančn: minister je izdal uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o plačevanju davka na poslovni promet, in so po tej uredbi oproščeni plačevanja skupnega davka na poslovni promet kmetski mlini. Odslej bodo plačevali za kmetsko mletje le 2od-stotni davek. Občine pa bodo odslej pobirale skupni davek na poslovni promet za vsako prodajo moke na trgih od oseb, ki pri prodaji ne morejo izkazati, da je na moko plačan skupni davek za mlete v Tujski promet. V prvi polovici meseca novembra je bilo pri tukajšnjem zglaše-valnem uradu priglašenih 868 tujcev. Od teh jih je bilo 222 iz tujine, in sicer 54 z Dunaja, 23 iz Gradca in 154 od drugod. SL skih vprašanjih. — 2. Drugi dan ob 7 revija brakov jazbečarjev in visokono-gih brak. — 3. Nato tekma psov društva »Brak-jazbečar« (brakada, delo na krvnem sledu in roparicah, dresurne točke) Živo srebro je davi zlezlo pod ničlo, Niso se vrezali vremenski preroki, ki so nam napovedoval vedrejše vreme in mraz. Davi je huda slana pobelila vso naravo in je živo srebro v toplomeru zlezlo že pod ničlo. Barometer je kazal pri 16.9 stopinjah 741.9, reduciran na ničlo pa 739.9.. Današnji trg je bi', srednje založen. Kmetje so pripeljali 12 voz zeljnih glav, krompirja in čebule ter 6 voz sadja. Perutninarski trg pa je bil slab. Cene: par piščancev 20—35, kokoši 30—40, purani, gosi in race 30—60, domači zajci 4—20, krompir 0.75—1.25, čebula 2—3, glavnata salata 1—2, cvetača 1.50—2, ohrovt 1—2.50, jabolka 2.50—5, grozdje 3—6, kostanj 0.50-^-l. Kupčija pa je bila na današnjem trgu slaba. Franc Jožefova grenčica Izvrstno siu-ži pri zlati žili in bolečinah v bokih. Narodno gledaliffe »Gospa Pri zaprtosti in hemeroidlh, motnjah želodcu in črevesu, otek osti jeter in vra* nice, bolečinah v hrbtu in križu je nara na »Franc Jožefova« grenčica večkrat n dan použita, izvrsten pripomoček; Zdra * niške izkušnje so ugotovile pri trebušn obolenjih, da deluje »Franc Jožefova« v da sigurno razkrajajoče in vselej mu odvajajoče. »Franc Jožefova« voda s dobi v vseh lekarnah, drogerijah in sP^ cerijskih trgovinah. Strašno! Nedavno je prišla v neki '* salni salon neka gospa z malo dekli® • Pri vstopu je pozdravila seveda nen^ in tako tudi nadaljevala. Naenkrat deklica opazila nekaj in vzkliknila: ma, poglej, kako lepo!« Mama pa i® ° a govorila nemško: »Strašno! Moja m®, se je naučila od služkinje slovensko 2 voriti!« Torej je nekaterim ljudem Mariboru že »strašno«, če se njihov trok nauči državnega jezika. Komen' menda ni potreben. Cercle francals. Odbor vabi vse član® društva, da se udeležijo velezanimij prireditev, ki bosta ta teden v Ljudske univerze. V petek 18. ob 20-j3 Q predaval izborni govornik g. Gourdjat Beaumarchaisjevi igri: »Figaro se žem j in vobče o ženitvah na odru. Predavat bo o tej temi gotovo znal povedati ma sikaj zabavnega. V soboto ob 20-15 Pn) bo proizvajal v veliki kazinski dvor® brusseljski kvartet skladbe Beethovn > Brahmsa in Debussyja. Ljubiteljemi “ morne glasbe se obeta izreden užite ’ »Velika kavarna«: danes velike n<>v® kabaretne atrakcije. „SLAGERU nas razveseljuje, po 2 dinar a plošče posoja jei LJUBLJANA CELJE MA*10 , lt Gledališko 4 ASkarfieva 3 Slovan* Nezgoda na cesti. 2e v mraku s® .Č vračal včeraj proti domu 66letni m France Gse man, stanujoč na Aleksa« vi cesti. V Košakih pa se je starčku, cesti spodrsnilo in padel je tako nes^, *a| da se je hudo ranil na glavi in s<) nezavesten na tleh. Z rešilnim avto ga prepeljali v bolnišnico. Drobna policijska kronika. Dve af®^, ciji, tri prijave in štiri poročila, to J kar imajo zabeleženega v danastu j cijski kroniki. Aretiran je bil P° ‘ ^ Adolf G., ki ima na vesti več grenv. neka Neža, ki so jo pred kratkim iz mesta zaradi vlačugarstva., M fle, vami pa imajo zabe'eženo tudi 0CjrmiH sramnost brez primere. Ko 50 lavar-včeraj okrog pol 14. s Pristfn^na70vala ji. jih je na državnem m.osfu(ucjj precej množica ljudi, med To Pa otrok, ki so se vračali '2 cniavariU’ očividno ni bilo všeč nejceI\Lt,flzal zovalcem oni del. kjer izgublja telo svoje pošteno ime. V M a r 1 H o r n, cine 16. Xl. f932. ffi*rl(M*E! iflVTIFinit« JnW* mm 9 Predlogi proračuna mestne občine za upravno leto 1933. sestavljeni v znamenju splošne štednje in hudih časov PRORAČUN JE REDUCIRAN NA MINIMUM. - UPOŠTEVANE SO dana-Snje gospodarske razmere, —proračun ne predvideva novih IN ZVIŠANIH DAVŠČIN IN NE NOVIH INVESTICIJ. Dobili smo na vpogled ekspoze prora-cuna mariborske mestne občine za uprav-n° leto 1933., in sicer mestnega zaklada, r6gulacijskega sklada, zaklada meščanke imovine, ustanov in mestnih podje-'J ter povzemamo iz jega poglavitnej-Se Postavke, ki utegnejo zanimati vso javnost, zlasti pa gospodarske kroge, ubenem pa naj bo tudi odgovor na regrat o občinskem gospodarstvu, ki je b‘* 'znesen preteklo nedeljo na izrednem oocnem zboru društva hišnih posestni-°v in odgovor onim krogom, ki. izrabilo proračunske predloge v svoja nadevanja. Proračunski predlogi so bili skozi 14 bni razgrnjeni na vpogled občanom, ki niso pokazati nobenega zanimanja. Jrnpno predvideva proračun za prihod-Jeto 48,759.660 Din izdatkov in Din ™-42t0l7 dohodkov ter 2,335.643 Din pri-T^njkljaja, ki se naj krije s 45 odstotno bslado na zem jarino, zgradarino, pri-°bnino, družbeni davek in rentnino. ^ri sestavi proračunskih predlogov je pstno knjigovodstvo strogo upošteva-navodila glede budžetiranja za leto 3-> ki jih je izdalo finančno ministr-.tv°- Posvečalo je zlasti proračunskim ^dogom dohodkov največjo pozornost • Previdnost. Upoštevalo je v vseh me-‘ plačilno moč meščanov spričo da-s niih hudih gospodarskih razmer, ki ® Posledica padanja javnih dohodkov iz aMova davščin. Predložilo je mestnemu jPanstvu predstavko, naj služijo za me- to. Prenehala se je tudi praksa v tretjem poglavju pod postavko »Občinski dolgovi«, da se najeta posojila posameznih zakladov preračunavajo le v teh zakladih, ker je bil na ta način točen pregled posojil zelo otežkočen. V proračunskih predlogih za prihodnje leto pa so se celokupna posojila mestne občine s podjetji vred stavila v izdatke proračuna mestnega zaklada, med dohodki pa vrnejo posamezni zakladi mestnemu odpadajoče anuitete. Torej predstavlja ^postavka »Občinski dolgovi« v proračunskih predlogih celotni letni angažma mestne občine na anuitetah. Tudi je v proračunskih predlogih posvečena velika pozornost osebnim izdatkom. Navodila, po katerih bi se morale glede budžetiranja za leto 1933. ravnati mestne občine pri sestavi proračunskih predlogov, so precej stroga. Po teh navodilih, ki jih je izdalo finančno ministrstvo, naj bi ne bili prejemki mestnih uslužbencev večji od prejemkov držav- 35» Pa tudi izbritje vratu pri ženskih frizurah bo postalo z uporabo Nivea kreme ugodneje. Pred britjem in sicer pred namiljenjem se morate vedno natreti z flKR:'W9H ne premočno, ker preprečuje ustvarjanje pene! Natrete se lahko it zvečer. Kož« bo postala voljna, brada se bo omehčala in več ne boste trpeli zaradi rdečih razpoklin na licu. JugosL P.Belersdorf & Co. (Lzo.z. Maribor, GregoriSiova ulica 24 mili nameščencev. Tudi naj bi se ne stavile v proračun posebne funkcijske doklade, razen onih, ki imajo zakonsko osnovo, nadalje nagrade za čezumo delo, honorarji in posebne doklade. Pri ma-terielnih izdatkih naj bi se občine ravnale po načelu nujne potrebe in prelimi-nirale v proračun saimo take izdatke. Odložile in opustile naj bi se vse nove investicije. Predlagali naj bi se le krediti za pričeta javna dela, katerih prekinitev bi povzročila škodo. Ker se nova posojila najbrže ne bodo dovoljevala, izjemoma le, če je posojilo neobhodno potrebno, naj bi to občine pri sestavi proračunov uvaževale. Sokolstvo v tem pogledu dohodki letošnjega Slo- filo A in naj se gibljejo le v tej višini. Stop-"Ja doklad naj ne bo večja, ki je odobre-a za letošnje leto. Tiuji ne predvidevajo proračunski Odlogi, o katerih bo imel priliko razbijati občinski svet na svoji proračun-**! seji uvedbe novih davščin in se bo dietno izvršila revizija dosedanjih bre-so previsoke in ne ustrezajo ^nosti proizvodov, za katere se po-rak, tako da bo zagotovljena znosnost L11. Pravičnost dajatev. Dohodki so kal-, “lirani solidno in reelno. Upoštevan je dštjji efekt dajatev in sedanje razme-ter je pričakovati s sigurnostjo, da vrgle mestni blagajni najmanj predani uspeh.' J celoti pa so proračunski predlogi .^diicirani na minimum. Mnogo postavk > v Primeri z letošnjimi znižanih, zvi-?.ne so le v primeru neobhodne potrebe 1 Pa po sk'epih mestnega občinskega veta. Primerjava letošnjega proračuna Proračunom za prihodnje leto pa ni /^SoČa, ker so zaradi reorganizacije /Ustnega gospodarstva izpadle iz mestna proračuna celotne postavke ter pre-J* na mestna podjetja, dočim so se zo-r®t druge prenesle iz proračuna podjetij r®. mestni proračun. Primerjati se mo-edinole posamezne postavke letoš-le8a proračuna z onimi za prihodnje le- '^so Koren: Njena ljubezen Arnik je gladko drčal po morski pla-kopajoč se v rožnatih žarkih žagajočega solnca. »Torej jo hočeš res poročiti?« »Da!, »Neumnost!« ifPrijatelja sta sta'a na palubi velikega Iz’ ?rekomornika in se naslanjala na ograjo Ples Pio sPodnjih prostorov so prihajali zvoki ne godbe in se mešali s šumenjem Iria v čudno, svojevrstno pesem. »Zakaj neumnost!« je vprašal mlajši, •j. »Dna ni ženska, ki bi bila za zakon, t* ne razumi me napačno! O njeni l ^teklosti ti bom govoril. Radi mene bi J Ro imela še toliko zlata, ko bi ji le j °gel verjeti, da te resnično ljubi. V .A, Primeru bi bil rekel: pusti ljudi gojiti in zgrabi svojo srečo! Toda ona ** ljubi!« 5j*Naj veš ti o tem?!« je vprašal mlaj-’ "lastno in vidno razburjen. »Dna sploh ni zmožna ljubezni! To je Okrožni tečaj pri Sv. Lenarta v venskih goricah. Slovenjegoriško okrožje je priredilo za svoje edinice telovadni tečaj, ki se je ponavljal štiri nedelje v oktobru, t. j. 9, 16., 23. in 30. oktobra. Na tečaju se je predelala teoretično in praktično snov iz sledečih telovadnih panog: redovne vaje, gimnastika, orodna telovadba, kolikor pride v poštev za naše sokolske čete, in igre. Obenem so bili tudi praktični telovadni nastopi, kjer so poedini udeleženci tečaja nastopali in vodili telovadne ure. Nadalje so bila predavanja prosvetnega značaja, in to: zgodovina telovadbe, sokolska ideja, pota in cilji, sokolska zgodovina in prosvetno delo v Sokolstvu. Tečaja se je udeležilo 12 bratov in sester našega okrožja, in sicer: od društva Sv. Lenart ter od čet; Sv. Trojica, Sv. Rupert, Sv. Barbara, Sv. Ana, Sv. Jurij in Sv. Benedikt. Na tečaju so sodelovali bratje: Davorin Polič, Zoran Polič, Branko Polič in Franjo Vajd. Upamo in želimo, da bi bratje in sestre znanje, ki so ga pridobili na tem tečaju, tudi z voljo in veseljem izkoristili pri delu v svojih edinicah. — Zdravo! Iz Sokolskega društva Marlbor-matica Jutri 17. t. m. ob 20. uri bo v društveni sobi v Narodnem domu izredna odboro-va seja, na kateri se bodo obravnava.e zadeve akademije in Silvestrovega večera. Pridite vsi in točno! Obenem se opozarja članstvo, ki je pristopilo k društvu letošnje leto, da redno poseča predavanja — h katerim je bilo tudi že pis meno pozvano — ki bodo še 18. t. m. v društveni sobi v Narodnem domu in 25. prav najkočljivejše pri njej. Ko sem jo srečal prvič v nekem pariškem kletnem zabavišču, sem dobil vtis, kakor tudi vsi ostali moški, da imam pred seboj krotko tigrinjo, ki bi bila v stanu sredi dobrikanja nepričakovano vreči se na božajočega jo človeka in ga neusmiljeno razpraskati in raztrgati... Poznam nekaj njenih zgodb, ki ustrezajo njenemu fantastičnemu značaju in njeni pozno vzbujeni čutnosti ... Ne smatram za slabo, da je dragocena demantna ovratna ve-ržica ki jo tako rada nosi, darilo nekega indijskega radže. Veliko večje zlo je, da ji je vsak teh lepih kamnov mnogo dražji, kakor pa tvoja ljubezen.« »To ni res!« Drugi je odgovoril z globokim vzdihom: »Zdi se mi, da tl m mogoče pomagati ... Tu je, pravkar prihaja.« Obrnil se je vstran in mimogrede po zdravil lepo žensko, ki je prihajala po palubi. . , . Bila je oblečena v večerno toaleto in dragocen plašč je objemal njeno do- t. m. v mali dvorani, vsakokrat ob 20, uri. Kdor se ne bi udeleži? obveznih predavanj, ne more biti končnoveljavno sprejet kot član v društvo. — Zdravo! Soort da ob določeni uri ne bi bilo zbrano do-voljno število članov, bo pol ure pozneje ponovni občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu glasov. Predlogi s strani članov se morajo pismeno poslati vsaj dva dni itred občnim zborom tajništvu Motokluba Maribor, Gosposka ulica 37/1. Dnevni red je naslednji: Pozdrav pred-sednika; poročilo tajnika, blagajnika in revizorjev; volitev novega odbora; določitev pristojbin in slučajnosti. Poljčane Nova smučarska postojanka na Pohorju. Mariborski Sokoli so najeli na Pohorju takozvano Glažuto, ki jo bodo preuredili za zatočišče sokolskih smučarjev. Prvenstvena tekma Čakovečki S. K.; SK Mura, ki se je odigrala v nedeljo 13. t. m. v Murski Soboti, se je končala zmago Cakovečkega S. K. v razmerju 4:2 (2:2). Sodil je g. Mohorko iz Maribora. Medklubski odbor LNP, službeno. V nedeljo 20. t. m. bodo sledeče tekme: v. Čakovcu na igrišču C. S. K. ob 14.30 prvenstvena tekma čakovečki S. K.:Pu-stahovečki S. S. K. Službujoči odbornik g. dr. Mesnarič. V Mariboru: ob 12.45 na igrišču ISSK Maribora prvenstvena tekma SK Rapid rezerva :SK Železničar rezerva; ob 14.15 pa prvenstvena tekma SK Rapid proti nasprotniku, ki ga bo določil LNP. Zadevne službene objave sledijo jutri. Tajnik. Mednarodne motociklistične dirke priredi v nedeljo 20. t. m. I. hrvatski Mo-toklub v Zagrebu. Pri dirkah bodo sodelovali tudi nekateri mariborski dirkači. Pričetek nogometnega prvenstvenega tekmovanja v Zagrebu bo v nedeljo 20. t. m., in sicer se srečajo Concordia:Že-lezničar; Gradjanski :Viktorija in Hašk: Šparta. Redni letni občni zbor mariborskega »Motokluba« bo v nedeljo 20. t m. ob 9. dopoldne v hotelu »Orel«. V primeru, stojanstveno postavo. Omamljiv vonj »ambre hindou« je vel od njenega telesa. Bila je resnično očarljivo lepa. Pa-rižanka s svetlimi, mahagonijevimi lasmi, s srnjerjavimi očmi in svetlo rumeno poltjo. Izgleda celo* da je poltena. Muhasta? Gotovo! Mesečina se je ljubkovala z njeno lepoto. Vrat ji je objemala njena znamenita demantna verižica. »Želite plesati?« »Ne!« Trenutek sta sta'a resno drug ob drugem in njuni pogledi so drseli po brezmejni morski gladini. Njeni prsti so se nervozno igrali z veliko pahljačo iz mehkih nojevih peres. »Vam kaj manjka?« Molk je ležal na njegovih ustih. »Razum«, ie nadaljevala, »vaš prijatelj vam je govoril o meni; seveda slabo. In to vas je ozlovoljilo. Ali ni res tako? Kaj vam je vendar pripovedo val?« On je še vedno molčal. »Kaj vam je pravil?« je silila dalje. Tedaj pa se je ozrl v njo. Njegov po- »Dve nevesti«, Cvetka Golarja veseloigra, odigrana tukaj v nedeljo, dne 13. L m. je privabila v sokolsko dvorano k Hartnerju dokaj lepo število gledalcev, ki so se za mal denar pošteno razvedrili in nasmejali. Scenerija, ki zahteva tri različne sobe, je bila prav imenitna. Novo peč je naslikal g. Erik. Vsi igralci so se zelo potrudili, da so čim bolje igrali, v pretiravanje so zašli le tu pa tam, kar pa celote ni motilo. Zelo dobro je bil odigran prvi del I. dejanja, kjer nastopajo po večini ženske Minca (Cita), Liza (Kozjekova), Mel-harca (Lvvrečeva) in pa potovka Neža (Ruterjeva), ki je prvič, a zelo uspešno nastopila na tukajšnjem odru. Vlogo Neže je odigrala skoro brezhibno. Nanovo se je tudi dobro predstavil Švagan kot Peter, v daljši vlogi pa je bil prav dober Žitnik kot Melhar. Tudi Žen (Napaljoo) Vodenik (Nace), Živko (Rožnikov Tone), so se dobro odrezali; naravnost imenitna pa sta bila Detiček kot Miha in Ritonja kot Andrejka, ki sta že s samim pojavom privabila smeh. Sokol je s to predstavo lahko povsem zadovoljen. Igralci zaslužijo za trud in požrtvovalnost vso pohvalo in priznanje, naše prijatelje pa ob tej priliki že zdaj vabimo na proslavo 1. decembra, na katero se Sokol že sedaj z vso vnemo pripravlja. Dvig Tillingove rakete. Na letališču v Tempelhofu je bil prirejen v nedeljo prvi javni poizkusni polet rakete inž. Tillinga. Pri prvem dvigu je dosegla raketa z neverjetno naglico višino 800 metrov, se nato odprla in priletela počasi in elegantno nazaj na tla. Pri drugem pa se padalo ni odprlo, tako da je padla z vso silo v bližino gledalcev. To je napotilo policijo, da ie zaradi varnosti prepovedala nameravani tretji dvig. gled se je potopil v globino njenih lepih oči. Njegov mladi obraz je preletel odsev neprijetne misli. Obotavljaje se, je spregovoril: Rekel je . . ., da vam je sleherni kamen v vaši ovratni verižici dražji, kakor pa vsa moja ljubezen.« »In vi to verjamete?« Zmignil je z rameni. »Torej vi to res verjamete?« je ponovila bolestno. Z enim samim gibom si je strgala verižico z vratu in jo vrgla v morje, ne da bi pogledala v valovje, ki je v tem trenutku požrlo ogromno imetje. . , . Visoko vzravnano je stala pr*t njun bežen?« in vprašala: »Verujete zdaj v mojo lju- Burno so jo objele njegove krepke roke. privil jo je k sebi in jo strastno poljubljal. Čez leta, ko sta se prijatelja zopet srečala, je mlajši priznal, da je nosila oni večer, kakor snloh vedno na potovanju, ponarejen nakit. 'SttSnl Mariborski »VEČfcRtflK« 'Jutra' JHeue tod: ] £atifeaa Homa* so ČETRTI DEL. »Aue! Ane! a munaiho te tiare iti tarona menehenehe!«... »Aue! Aue! i teinei, ua mahe-ahea!« (Gorje! Gorje! tnali cvet aroma bil je nekdaj lep!... Goyj$! Gorje! sedaj je ovenel!...) (Rarahu.) I Nekaj dni po odhodu iz Papeta je, potujoč preko Tihega oceana, prispel »Ren-dir« do otoka Rape, najjužnejše točke polinezijskega arhipelaga. Pluli smo mimo njegovih strmih bregov in visokih gora; potem je izginilo vse z našega velikega monotonega obzorja; izginil je poslednji košček Oceanije, domovine Maorov. Po kratkem odmoru v republiki Čile smo krenili zopet dalje in smo skozi veliko Magalanovo ožino zapustili Tihi ocean ter se mimo La Plate. Brazilije in Azorskih otokov' vrnili v Evropo... ii. • * Nekega meglenega in dolgočasnega jutra meseca marca sem dospel naposled po dolgem dolgem času v Brightbmrv, in potrkal na vrata svoje drage domače hiše., Niso me še pričakovali. 1 Objel sem ves prevzet svojo staro mater, ki je drhtela od razburjenja in presenečenja. — Vsi so se razveselili in začudili, ko so me zagledali. Po prvih trenutkih veselja me je pa prevzela neka čudna žalosti Z radostnim Čarom, vrnitve se je mešala grenka bo- lečina. Leta so potekla, odkar ste odšli, in sedaj gledate one, ki so vam dragi; čas je zapustil na njih svoje sledove, čutite in vidite, da so se postarali. Srečni ste že zaradi tega, da ste našli še vse žive... Zimsko jutro je na našem severu pusto in dolgočasno, zlasti še, če vam je glava polna solnčnih slik južnih tropskih pokrajin. Pust je tudi dan brez solnčne svetlobe, pretresa vas mraz, ki ste se ga bili docela odvadili in nenavadna se nam zde drevesa brez listja, vlažna in z mahom porastla in tuj vam je še bršljan, ki se spenja po sivem zidovju. In vendar — kako dobro je človeku pri domačem ognjišču! Kako se veseli, ko zopet vidi vse svoje, tudi služabnike, ki so pri hiši še izza dni vaše rane mladosti; kako se veselile, ko spet najdete stare običaje, na katere ste že pozabili in doživljate prijetne zimske večere. V polmraku pri kaminu izgleda človeku daljna solnčna Oceanija samo še kakor lepa, a neresnična sanja . . . Tisto jutro, ko sem se vrnil v Bright-burg in potrkal na vrata domače hiše, sem zastavil ulico s svojo prtljago, škatlami in ogromnimi zaboji. Odpiranje zabojev je človeku, ki je prišel s potovanja, vesela in prijetna zabava. Divjaško orožje, maorski bogovi, razni okraski in nakiti okrožnih starešin in poglavarjev rodov, školke in madre-pore, vse to je izgledalo prav nenavadno, ko je bilo izloženo po starem rodbinskem domovanju pod angleškim nebom mrkih zimskih dni. Posebno sem pa bil. razburjen in prevzet ko sem odpiral zavoje s suhim listjem in rastlinstvom ter ovenele vence drage male Rarahu, ki so kljub vsemu dolgemu potovanju pre- ko silnih morij ohranili svoj eksotični duh in so napolnili vso mojo sobo z vonjavami solnčne Oceanije. Nekaj dni po svoji vrnitvi v domovino, sem prejel pismo- z ameriškimi znamkami, ki je prišlo preko Overlanta. Naslov je bil napisan s.pisavo mojega prijatelja Georgesa T. iz Papeta, ki so mu Tahitčani pravili Tatehau. V zavoju sem našel list, popisan na dveh straneh z veliko, otroško pisavo drage Rarahe, ki mi je preko morij in kontinentov pošiljala svojo grenko bol. III. Rarahu Lotiju. Papeuriri, 15. I. 1874. Dragi prijatelj, o moj Loti, o dragi možiček moj, o edina misel moja na Tahitiju, pozdravljam Te v imenu resničnega in edinega Boga! To Ti bo pismo razodelo vso žalost in hrepenenje po Tebi. Od tistega dne, ko si odšel in si me pustil samo, se z ničemer primerjati ne more žalost moja neizmerna. Moja misel Te nikoli ne zapusti, ves čas odkar si odšel od mene. O moj dragi, o moj mili prijatelj, čuj mojo besedo: ne misli, da se bom kdaj poročila; kako bi se poročila, ko si Ti edini moj mož. Vrni se, da' bova skupaj v moji deželi Bora-Bori, da se naseliva na mojem otoku Bora-Bori. Ne ostani dolgo v svoji deželi in bodi mi zvest! Cuj, še enkrat Te zaklinjam: vrni se na Bora-Boro; nič naj Te ne skrbi, ker nisi bogat; jaz ne zahtevam veliko, ne brigaj se za to in vrni se na Tahiti. V M a r i h' o r u, dne 16. XI. 1933. - OH® * Ah, kako neskončno bi srečna b‘l£ če bi znova živela skupaj, ce oi vela drug ob drugem. Ah! Kako bi veselilo moje srce, ko bi bila zope P polnoma pri Tebi moja misel m ljubezen, vsak dan, vsako uro, vs minuto dneva! *• Ah! Kako neskončno mi je draga m* sel, da si Ti moj mož! Ah! Kako s želim Tvojega telesa, da bi se sladila z njim! Cuj nekaj besed o mojem bivanju V Papeuririju: obnašam se spodobno dobro in sem popolnoma mirna. Lepo se odpočivam pri svoji drap Tiahui ženi, ki je vedno tako dobra tako ljubezniva z menoj. . O moj prijatelj, moja velika sK sporočam Ti, zaključujoč to svoje P * mo, da mi nikoli ni več dobro. ZoP sem zbolela za tisto boleznijo, ki J bila, kakor veš, nekoč že malo pon-hala; za tisto boleznijo, n* r- kaksw drugo. In tudi to bolezen prenašam P * trpežljivo in vdano, ker si me. pustil in si name pozabil. Ce bi bil pri meni, bi mi bilo gotovo dosti * je... A sedaj: Tiahui in njeni Ti P navijajo svoje prijateljstvo in njem r, ditelji in jaz. Nikoli Te ne bodo P°za * li ljudje moje domovine . . . Dokonc • la sem svoje besede. Pozdravljam Te, dragi moj mož. Pozdravljam Te, o moj Loti. Od Rarahu, Tvoje male žene. Rarahu. To sem pismo dala Tatehau. miši® n;u očesu, ker jaz ne vem točno k ja. kamor Ti moram pisati. , Pozdravljam Te, dragi prijatelj 01 Rarahu. Pri najstarejšem človeku sveta VRNITEV ZARO AGE IZ TURNEJE PO EVROPI IN AMERIKI. Te dni se je ustavil na carigrajskem kolodvoru simplonski ekspresni vlak in iz kupeja prvega razreda je izstopil stai gospod v neoporečeni sivi potovalni obleki. Izstopil je sam in energično odklonil v pomoč ponudeno mu roko. Naglih korakov je pohitel proti izhodu, da bi se izognil neizbežnim ovacijam, toda medtem se je že po vsem kolodvoru bliskovito raznesla vest: »Zaro aga se je vrnil!« Najstarejši človek na svetu — po njegovem računu je star že 160 let —• se je vrnil s svoje turneje po Ameriki popolnoma nepričakovano. Mnogi so bili prepričani, da sploh,nikoli ne bo več videl svoje dornevine Turčije. Vrnil pa se je vendar, oblečen od glave do pete evropsko kot pravi dandy. Nad dve leti so ga vodili hjegovi ma-nagerjt po Ameriki in Evropi ter ga kazali kakor poseben »čudež«. Pri tem je doživel tudi nekaj neprijetnih pustolovščin. Eden njegovih spremljevalcev je bi! ustreljen, neki drugi pa je romal v zapor. Tudi sam ni imel posebne sreče, saj bi skoro našel konec svojega dolgega življenja pod kolesi avtomobila na newyorški ulici. Kljub vsemu pa mu je Alah izkazal posebno milost in ga pripeljal živega in zdravega na rojstna tla. Zaro aga je izjavil, da se celo čuti pomlajenega. Toda sprejem, ki mu je bil pripravljen, je bil vse drugo, samo ne sprejem svetopisemskega »izgubljenega sina«. Njegova mlada žena ga je takoj v prvih svojih besedah na ulici obsula z raznimi očitki, med katerimi so igrali očitki o »drugih ženskah« glavno vlogo. Nekdo je namreč v svoji velik: uslužnosti sporočil njegovi ženi, ki je še zelo mlada, da se je Zaro aga prav intimno zabaval z mnogimi Američankami in Evropejkami in je na svojem dolgotrajnem potovanju prav v obilni meri »skakal čez ojnice« in prelamljal zakonsko zvestobo, kakor kak mladenič pri tridesetih letih. Razpoloženje pa se je še poslabšalo, ko se je ugotovilo, da Zaro aga s svoje slavne turneje ni prinesel razen elegantne obleke in moderne ovratnice skoro nobenega denarja. V opravičilo zatrjuje, da so ga njegovi managerji — Alah jim bodi milostljiv — osleparili za dva milijona turških funtov in jim sveto obljublja, da jih bo že naučil kozjih molitvic in jih kmalu spravil za zamrežena okna. V materijalnem pogledu izgleda, da je Zaro aga s svojim podjetjem doživel pravo polomijo. Namesto bogastva pa je prinesel v domovino ogromno vtisov iz daljnih krajev. V resnici se zgodi zelo redko, da bi zašel popolnoma priprost človek, v tem primeru nepoznan in brezpomemben carigrajski postrešček, v burno osredje evropskega in ameriškega javnega Življenja, kjer so ga kazali kakor neko svetovno posebnost in redkost. Čudno pa je, da se je Zaro aga na svojem potovanju obnašal prav dovršeno in odlično, očividno v zavesti svoje cene in slave. Pomisliti pa je treba, kakšna zmeda je morala vendar je nastati v glavi človeka, ki je preživel 160 let svojega bednega življenja v orientu in je bil nato brez vsakega prehoda potegnjen iz svojega samotnega zavetišča med flio novih in nepoznanih ljudi. Cim se je nil v Carigrad, so ga takoj obsuli vedni časopisni poročevalci, da bi 3 pripovedoval o svojih vtisih iz sveta, da Zaro aga je bil prav diploma* molčeč, ker ga je nekdo, najbrže nRs manager, poučil, naj ne govori zaS; -3. ker se bodo dali njegovi vtisi in ve prav dobro vnovčiti. Povedal , mo, kako ga je na Angleškem o)b» sam »kralj-paša« in ga pozdravil ,g ško: »Eyyavallah!« In ves London nato vzkliknil: »Eyyavallah!« V A® rlki se je zopet rokoval z »bratom Pr .g sednikom« in se razgovarjal z njim c Moderni Sindbad bi bil postal naibr^® še zgovornejši, da ni neki nerodeni P' ročevalec ponovno načel najob£utInv‘ Še teme o ženskah. Zaro aga je tedaj ječe pogleda! ob strani stoječo sv0*°.aZ. no, nato pa naglo vstal in dal s tem i umeti, da je avdijenca končana. Z S sto rutiniranega diplomata je nato m stljivo odpustil radovedne novinarje jim za slovo obljubil prihodnjič kaj v Kislo zelje in skisane zeljnate glave za sarmo dobite v trgovini M. Berdajs, Maribor; Trg svobode. 3758 Čebulice hylaeint in tulipanov dobite v vrtnariji I. Jemec, Prešernova ulica 16. 3766 Nemščina brez učenja posameznih besed! Hiter, siguren uspeh. Naslov v upravi »Ve-černlka«. 3778 Britie Din 2, striženje Din 4. Brusimo britve, škarje In nože. Mlinska ulica 8. 3804 Sobo, opremljeno, solnčna lega, poseben vhod, električna luč, takoj oddam. Stritarjeva ulica 5/1. Cena Din 275. 3800 Opremljeno sobo s prostim vhodom oddam s 1. decem. brom. KaJvarska cesta i, nasproti vile »Doris«. 3801 Opremljeno sobo oddam. Glavni trg 3. 3799 Sobo z uporabo kuhinje v bližini kolodvora oddam s 1. decembrom. Naslov v upravi »Večernika«. 3802 Podstrešno stanovanje, sobo in kuhinjo, oddam takoj mirni stranki. Frankopanova ulica 61/1. 3797 Železni štedilnik, skoraj nov, malo rabljen, in umivalnik ceneno prodam. Naslov, v upravi »Večernika«. 3738 Čedno opremljeno solnčno in snažno sobe s vhodom iz stopnic oddam boljšemu gospodu. Prešernova ui. 19. 3729 Engllsh Lessons, Miss Edith Oxley, Krekova ul. 18/11. ________________________________________ 3662 Dve stanovanji s štedilnikom, kakor tudi dva lokala za obrt dam v najem. Vprašati pri gosp. Rozi Pušnik, Maribor, Grajska ulica 2. 3757 Sadno drevje, iepotično grmičevje Itd. za ureditev vašega sadonosnika in vrta dobite pri: »Drevesnici« Josip Rosenberg, Maribor, Tržaška cesta 64. 3732 Šolske torbice, aktovke, denarnice v veliki Izbiri. Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. 3693 Žarnica lestenca likalnike kuhinjske aparate isolirne lice motorja elektromaterijai zvonce telafona radloaparate kupite poceni v novi elektrotehnični trgovini Karol Florjančič Maribor, Glavni trg 23 W laliilve tipvii s kravatami l M oblastno dovoljena popolna razprodaja zaloge na ALEKSANDROVI CESTI 9. CaJ« kravatam od 5 Din naprej. Velika zaloga » vat iz čiste, prave svile. Raisias! Podpisana naznanja, da je njen uPr ’ j odbor na podlagi § 52 zadružnih P ^ dosedaj ve javne odpovedr "^ke za . ganje starih, pred 25. IX. KO* 0. hranilnih vlog nad 30.000 Din 0n ^ sov istih spremenil v toliko, a dvig vsakih nadaljnjih 3000 Din na dodatna enomesečna odpov Maribor, 16. novembra 1932- ^ ^ Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v STANKO DETELA v Mariboru Posojilnica v Mariboru r-_ edstavnik Mariboru Tiska Mariborska nskama (J d