panija v sredi vasi postavlj ati!) do tal pogorelo. V stolpu so zvonovi v jarmih že goreli, pa se vendar oteii, v znotranjo cerkev ogenj, dasiravno so luster in lampe popadale in okna gorela, ni segel. Farovž ravno letos lično dodelan smo srečno oteli, razun enega vogala, kamor je padel odgoreli vrh stolpa. Šolsko hišo so odzadej stoječa sadna drevesa ohranila. Srce mora trgati človeku, ko vidi danes strašno pogorišče, in sliši jok in stok ljudi brez živeža in obleke, brez stanovanja v mrazu; celo nobeden pogorelih pa nima ne toliko klaje, da bi svojo živino za en dan preživil! Kaj bodo reveži počeli, ki nimajo nič, pa so še zadolženi! Kakih 18 družin je ubogih gostačev, kterim ni ostalo nič druzega kot beraška palica. Skoda v vsem skupaj gotovo presega 20.000 gold., dasiravno jo je okrajna gosposka le na 13.000 gold. presodila. Zavarovanih je se cerkvijo vred 8, pa le za majhin znesek; tisti pa, ki niso bili, so bili po goljufnih agentih zapeljani. En mutast starček pri 60 letih, ki je hotel nekaj denarja rešiti, se je zadušil v dimu in zgorel, da je bilo komaj na ostankih še človeško podobo spoznati. Nesite, ljube „Novice", ta kratki popis grozne nesreče po vsem slovenskem svetu, da potrka na vrata usmiljenih ljudi! Naj mi verjamejo, da to so veči reveži, kakor so taki, ki od hiše do hiše kruha prosijo. SI. vredništvo *) pa lepo prosim, naj blagovoli milodare sprejemati, in jih ali c. kr. okrajni gosposki v Planini ali pa naravnost do podpisanega pošiljati. Zelo vspešno bi se pa dalo tudi tem revežem pomagati, ako bi jim — ker se je letos sploh na Kranjskem obilo klaje pridelalo — hotli marsikterih saj bolj bližnjih sosesk usmiljeni in premožniši možaki na pomoč prihiteti s klajo, steljo ali tudi druzem živežem in to semkaj naznaniti, da bi se prepeljevanje oskrbelo. Mili bratje in sestre slovenske pomagajte, pa pomagajte hitro; saj dvakrat d&, kdor hitro da! France Rihar, fajmošter. Iz Smartiia pri Litii 22. okt. — Tudi k nam se je pritepla kolera in pobrala nekoliko ljudi, pa kakor je čuti, nas je zopet zapustila in se podala proti železnici. To je resnica, kar „Novice" pravijo, da se tje najraje oglasi, kjer je revščina in nesnažnost; en-malo je pa morebiti tudi nalezljiva, največ pa škoduje strah. Tega sem se sam prepričal iz sledeče prigodbe. Nekega dne me je na poti došel neki možek, po rodu Lah, ki se je pred kakimi 15 leti pri nas vselil. Prašam ga, kam tako hiti? „Mei Sohn in Pasjek — mi na to odgovori — ich bekom Post, dass hat Bauchwiks (Bauchzwicken), ich so srok, auch ich Bauchwiks be-kommen." In res od samega strahu ga je začelo po trebuhu vjedati. Možek hiti tako naprej, da čez pol ure me zopet sreča, ko je že nazaj šel, al kako vesel! Od deleč že je vpil: „mei Sohn nichts hat Bauchwiks, hat Kopfšmalz, das is gut, Kopfšmaiz, nicht kolera, auch ich verloren jetzt Bauchwiks." Tako vidimo, da od strahu ga je začelo po trebuhu ščipati, od veselja je pa ozdravel. Hruš. Iz Ljubljane. (Iz mestnega zboraj V poslednji seji mestnega odbora je župan dr. Costa med družim na znanje dal, da vsled odpisa c. kr. deželne vlade je državno ministerstvo pripravljeno izročiti sirotinske denarje za napravo sir o t niče (Waisenhaus), ako deželni zbor izreče, da sirotnica bode za vso deželo in da deželni odbor prevzame gospodarstvo sirotiške hiše. Ta za deželo važna naprava pride tedaj v prihodnjem deželnem zboru v razpravo. — Odbornik dr. Toman je stavil interpelacijo (slovenski) do^župana: ali je pismo udanosti, ki ga je ob času letošnje vojske mestni odbor poklonil, prišlo Njih Veličanstvu v roke, ker se nič ni *) Iz srca rado! Vred. nega kraljestva italijanskega, ni nam dolžnost, da skrbno pazimo na vsako stopinico, da narodnost slovenska ni-kakoršne škode ne trpi? Ali bode tedaj si. goriški kon-z is torij dovolil v šolo talijansko, ako namera ta šola ljudska šola biti ženski mladini? Ali bode kaj tacega si. c. k. namestništvo tržaško pripustilo? Ali more vladi biti vse eno, da se Primorci čedalje bolj polaščujejo ali pa da se laškemu življeju nasprotni slovenski duh utrjuje? Nismo ne še pozabili, da našo dolino talijanska knjižurica imenuje: ,,la bella valle italiana di Vippacco." Naj se nam le še laške učiteljice po slovenskih vaseh vpeljejo, ko naša ženska mladost celo v Gorici nima ne najmanjše priložnosti, v sojem maternem jeziku izobraziti se, potem pa „smo kmalu vkupaj", pravimo mi Ipavci. Bo li ajdovska soseska k taki ljudski šoli molčala? Ali ni pripravnic, učiteljic, bodi si na Goriškem ali Kranjskem, ki bi slovenski jezik umele? Zato pravimo pozor! to je: videant consules — —. Ljudske šole so prevažne, da ne bi jih občine ne vzele v posebno skrb svojo! Od sv. Križa poleg Kostanjevice. (Po naključbi, sakasnjeno.) Dolenska stran si na vso moč prizadeva, da bi svojim pridelkom lahko pot odprla po svetu; priča tega je nov most, ki se je poleti odprl čez Savo na Krškem; nedavno pa je bil dodelan most tudi čez Krko med Brodom in sv. Križem. Da se bode ta most napravil, se še lansko poletje nobenemu sanjalo ni; kar v pozni jeseni neki veljavni možje od sv. Križa in sosednih vasi skupaj stopijo in se zastran toliko potrebnega mosta pomenijo in stroške prevdarijo; preča-stiti gosp. fajmošter Janez Vovk pa prostovoljno prevzamejo težavno delo v svojo skrb, ter ga tako umno in marljivo vodijo, da se je vse srečno dovršilo. Naj očitno hvalo in zahvalo izrečemo vrlemu gospodu! Na roženkransko nedeljo so krasno ozaljšani, lepi in trdni most obče spoštovani gosp. dekan iz Leskovca vpričo mnozih duhovnov, uradnikov in obilo zbrane množice med gromenjem možnarjev slovesno blagoslovili in njegov pomen z ozirom na tisti most, čez kterega v večnost hodimo, zlo ginljivo razložili. Po cerkveni tej slovesnosti je bilo pri gosp. fajmoštru v sv. Križu izvrstno kosilo, pri kterem je napitnica napitnici sledila. — Druga svečanost isto nedeljo bila je po večernicah v farni cerkvi, kjer so novo izvoljeni župan g. Baznik in svetovalci naše srenje vpričo gosp. predstojnika iz Kostanjevice prisegali. In tako nam bo ta nedelja pač dolgo dolgo let v dragem spominu ostala! — Sedaj pa še nekaj o pridelkih našega kraja. Deslih nam je mraz na sv. Urbana dan strn nekoliko poškodoval, se vendar ne moremo čez letino sploh pritožiti. Sena in otave imamo obilo, fižola srednjo mero, prosa, koruze, ajde, krompirja in druzega korenstva dosti; ravno tako je trta obilen in prav dober sad donesla. Zato le pridite k nam; Gorenci in drugi tovorniki, prepričali se bote, da ne lažemo; lahko bote od nas kupili, ker denarcev silno potrebujemo. Zdravi! Klanšekov France. Iz Hotedršice na Notranjskem 25. oktobra. — Včeraj, 24, dne t. m., ko je ravno poldne odzvonilo, začel je streljaj od cerkve goreti kozolec, se prapratjo in drugo suhljado do vrha nabasan, po smrkovih otro-čajih se vžigavnimi klinčeki zažgan. Ker je huda burja pihala ravno proti cerkvi in vasi, sta bila cerkev in stolp v tem hipu v ognji; kakor na cerkev, tako je tudi na spodnjo stran vasi dobrih 3000 korakov daleč sapa hipoma ognjenega petelina zanesla, in v dveh urah, predno so v gašenji izurjeni in korenjaški Logačani z 2 gasilnicama na pomoč prihiteli, je bilo že na levi strani potoka 14 hiš in 18 druzih poslopij in kozolcev (kterih poslednjih naj saj vprihodnje ne do voli žu- ------- 357 ------- ----- 358----- „besedi" v čitalnici naklonili toliko zdaten dohodek ubozim otrokom, se v imenu njihovem srčno zahvaljuje podpisani odbor pa dodaja lepo hvalo tudi vsem, ki so darovali v ta namen. Odbor gospa in gospodičin. slišalo o tem? Župan obljubi pozvedbe o tej zadevi. — Na vprašanje odbornika Stedry-a odgovori župan, da vse mestne letne račune do konca 1865. leta dobi finančni odsek v 14 dneh v pregled. — Župan dalje naznanja, da se mestni dohodki bojo za leti 1867. in 1868. tudi s tem pomnožili, ker se je cestnina (Pfla-stermauth) za 3600 gold. više v zakupščino dala. — Za pomnoženje mestnih dohodkov še veliko važnejša stvar pa je bila ta, da je župan danes predlagal: naj se mesto odreče sedanjemu namestku za vžitnino (VerzehrungS8teuer-Aequivalent), ki ga leto za letom dobiva le z 50.800 gold., pa c. k. vlado prosi, da sme samo za se pobirati vžitnino (vžitni davek) ali pa to pobiranje v zakup (Pacht) dati. Po tej ali uni poti more mesto do večega dohodka priti, ki mu tudi po pravici gre, zakaj od leta 1830. dobiva ono zmiraj le gori omenjenih 50.800 gold. nov. den., čeravno se je število prebivalcev ljubljanskih od leta 1830. zelo pomnožilo, se po takem v mestu tudi veliko več povžije in za to vžitnino cesarski kaši zdaj 4krat visi dohodek doteka, mestni kaši pa nič visi. Po nekterih po-menkih je zbor sprejel županov predlog, za kterega, ako po sreči izteče pravična zahteva, bodo meščanje hvaležni gospj županu, da skrbno gleda na to, da se — brez pritiske meščanov — odprejo mestu novi dohodki. — V tej seji je bilo tudi sklenjeno, od gosp. Resmana kupiti za 3400 gld. pod Trančo pri čevljarskem mostu tisto bajto, ki ni nikomur podobna, da se podere in sosedna hiša toliko raztegne, da si bote desna in leva stran te ulice lepo podobni, in na desno in levo se pri Ljubljanici napravi čedna zidana obrežina (Quaimauer). Po odbitku tega, kar plačata soseda, bode mesto pri tem olepšanji le 400 gold. stroškov imelo; — zato gre gosp. Resmanu hvala, da je s tem, da je prodal mestu hišo brez dobička, kakor jo je kupil, polajšal stroške mestni kaši. — „Beseda" v nedeljo v čitalnici na korist ubozim šolskim otrokom, kteri potrebujejo zimske obleke, ki jo bodo kakor lani delale milosrčne gospe in gospodičine, je lepo dosegla svoj namen na obe strani: nabralo se je 207 gld. 10 kr. in zadovoljstvo s tem, kar se je dalo v „besedi", bilo je veliko in glasno. Ljubeznjiva deklamacija Valjavčeva: „Od kod reveži" še celo mlade gospodičine Ide Rudholzerjeve, učenke gospodičine Orelove, — izvrstni Bendelnov zbor „Svoji svojim", — samospeva: „Kje dom je moj?" in „Zapu-ščena cerkvica" , ki ju je pel in poslednjega s fishar-moniko spremljal gosp. A. Heidrich, z mogočnim svojim glasom in čutjapolnim povdarkom, — godba Fr. Pru-meovega, od gospodičine Rože Frelichove lepo sprem-ljevanega „andante" in „rondino" od gosp. J. Kosa, ki je že večkrat čitalničine „besede" povzdignil, — šaljiva in vselej občnega zadovoljstva gotova čveterospeva „ Veseli godec" in „Jurček": to so bili predmeti dekla-matorično-muzikalnega oddelka, kteremu je krono postavil „Crni Peter" po dr. M. Prelogu poslovenjena glediščina šaloigra, v kteri so gospodičina Marija Pre-iihova in gospoda P. Grazeli in J. Noli tako izvrstno svoje naloge dovršili, da moremo po vsej pravici „Cr-nega Petra" v kolo tistih iger staviti, ki so se v čitalnici najbolj dopadale. In tako more gospodičine in gospode, ki so vršili to „besedo", navdajati vesela zavest, da ob enem, ko so ubozim naklonili več kot 200 gold., so prijeten večer napravili obili množici dobrotljivih udov in gostov, ki so se ta večer zbrali v čitalnici. — Prvi »Sokolov večer" zimske sezone preteklo soboto odlikoval se je zopet po svoji navadni živosti. — (Očitna zahvala.) Castitim gospodičinam in gospodom, ki so se svojo blago pripomočjo k nedeljski milodarni