368
To in
Meško   v Čehih.   V češčino  je prevedenih doslej že mnogo Meškovih spisov. Navajam le najvažnejše: B. Prusik je preložil  „Srakoperjevo  hruško*;   flhasver sledeče:   „illi niste  nič  molili zame?"  (Nemodlil jste se za mne?),   „Ro-manca o žalostnem jutru" (Romance o smutnem jitrii),  „Na sveti  post" (Na svety pust), „Pozabljena" (Zapomnena), „0 človeku, ki se je vračal" (Človek, jenž se vracel), „Medita-cija   jesenskega   večera"   (Meditace   podzimneho   večera); Jos. Pata je prevel črtico „ Človek je bil..."; Rudolf Linhart je prevel naslednje: „Dolga je še pot" (Dlouha jest jeste cesta), „Življenja večerna molitev" (Života večerni modlitba). Jako laskave  kritike o  Meškovih delih so pisali Dr. Fr. Vidic in Jos.  Pata  v „Slovanskem Pfehledu" in Ahasver v „Novem Veku"  (I. letnik,  štev. 40) in v češkem  leposlovnem listu „Meditace" (II. letnik, zv. 7.).  V imenovani  številki kulturnega  tednika  „Novy  Vek"  je  napisal  „Rhasver" kritiko o Meškovi „Poljani".  Najprej kratek pogled na moderno slovensko   dekadentno   slovstvo   —   potem   pa   pravi   „Jinak Meško" — ne tako Meško! — Jako značilno ga karakteri-zira,  pišoč:   „S jemnou psuchologii   a  nadhernrjm slohem mluvi zdravym a silnym i nemocnym a slabym, šfastnym i nešfastnym, dobrym i tem, kdo hfešili z lasky a nevedomosti — mluvi jim močna a vznesena slova kneze idealu.   Nebof tim Meško byl a zustane. Hlavnimi, steženimi  myšlenkami, na než  navlečena cela osnova romanu, jsou: laska, prace, vlasf." Potem pove kritik v kratkih, a krepkih potezah vsebino  romana  „Na Poljani".  Za posebno značilno smatra v tem romanu dejstvo,  da Meško na „Poljani" ne podaja le posameznih prikazni,  temveč celi  slovenski  svet, tako da vstajajo pred našimi  očmi brezštevilne vasi, do pičice podobne Poljani, vasi, v katerih se menjava življenje in smrt, radost in žalost,  trpljenje in sreča, greh in krepost v ljudskem srcu,  kjer ljudje ljubijo in zavidajo, upajo in obupa-vajo, stavijo in podirajo,   delajo in lenarijo  —   prav kakor na Poljani.   In ravno vtem je tajnost Meškove umetnosti: njegove prisrčne  besede dvigajo,  govorijo tisočem in tisočem njegovega naroda in jih vodijo više, k dobremu, k idealu, k resnemu  in  neumornemu, z ljubeznijo  posvečenemu delu, ki je začetek in dopolnilo življenja, pri posameznikih in pri celem narodu. Dalje pravi:  „Preseneti vas plastika Meško-vega umotvora,  mehka psihologija njegovih postav (oseb), njegova sijajna domišljija, njegov melodični, slikoviti, čudovito gibčni  in neprisiljeni slog,   poln  melanholične, otožne poezije,  rnehke sanjavosti  in nemirnega hrepenenja,   da se Vam zazdi, da citate graciozno lirično pesem ob pomladnem večeru, ko razlivajo zvonovi svoj večerni pozdrav po logih in njivah, ko pada na zemljo tajnostni somrak in se polašča duše sladko in opojno hrepenenje. Tako flhasver v „N V.", posebno glede na ,,Poljano". —  V časopisu .Meditace" pa govori  kritik nekoliko  obširneje, in sicer o vseh spisih,  ki so   izšli   doslej   izpod  Meškovega peresa.  Ndhaja se  kri-
ono.
tika v odelku „Literatura" z napisom : „Fran Ksaver Meško. Hrst (šopek) myšlenek v jeho tvorbe". Ravnokar so zasnovali Čehi novo književno podjetje, knjižnico z naslovom „Knihovna vybrane četby". Namen ji je, izdajati v sešitkih, izhajajočih vsakih 14 dni, najizbranejše, umetniško dovršene in v verskem oziru popolne spise, biti ima nova katoliška svetovna knjižnica. Izdajala bo v prvi vrsti izvirne spise čeških vzornih pisateljev, poleg tega pa ima posebne odseke za prevode iz drugih slovanskih jezikov, med temi posebej za slovenščino. Doslej so izšli trije sešitki. V prvem in drugem sešitku se nahaja „drobna prosa" (,,Ptaci") J. Š. Baara; v tretjem pa se začenja prevod Meškovih „Tihih večerov". V tem, ravnokar izišlem tretjem sešitku se že nahaja ,,Dolga je še pot" in „Ob tihih večerih". Vse drugo iz zbirke „Ob tihih večerih" izide v naslednjih sešitkih.
Savo Zorič. Razstava čeških slikarjev v Ljubljani. Jednota umelcu vytvarnych v Praze" je razstavila slike svojih članov v Jakopičevem paviljonu. Razstavljenih je 66 slik, in sicer so zastopani: Blažiček Oton (4), Bubeniček Henrik (2), Bubeni-ček Oton (5), Čepera Ivan (6), Čehova Mana (1), Fiala Oton (6), Havelka Roman (4), Hilšer Teodor (1), Jakub Frančišek (3), Janša Vaclav (1), Jelinek Cima (4), Langer Karel (1), Lolek Stanislav (1), Obrovsky Jakob (5), Relnik Vladimir (1), Roško-tova flna (3), Seifert fldalbert (1), Skala Vit (3), Slovak Miloš (5), Schwarz Venda (5), Vacha Rudolf (2), Vavfina Frančišek (4), Urban Frančišek (3).
C59693 Naše slike.
Naš rojak Josip Vrbanija, ki je na dunajski akademiji ravnokar dobil nagrado za svoja razstavljena kiparska dela, se nam predstavlja na str. 333. s kompozicijo „i\bsolvo te ..."
—  Brandt je slovit poljski slikar, ki učinkuje zlasti z burnimi prizori, polnimi življenja in moči. Njegove lovske in bojne slike so svetovnoznane. — Na dunajskem pokopališču so zgradili krasno novo cerkev z monumentalniuii gradnjami. Med reliefnimi okraski je relief, ki kaže cesarico Elizabeto str. 356. Rngel jo vodi proti višavam, roko pa pritiska na mesto na prsih, koder jo je zadelo morilčevo bodalo. — VSofiji se je dovršil nedavno slovanski shod, ki so se ga udeležili razni slovanski politiki in pisatelji. Ob tej priliki se je vršil tudi shod slovanskih zdravnikov. — Dr. Vincenc Pulišič je novi zadrski nadškof. Njegov prednik nadškof Dvornik se je odpovedal radi bolehnosti. Pulišič je bil prej škof v Šibeniku.
— Vojeslav Šola vodi sedaj obravnave bosensko-hercegovskega sabora. Prvi predsednik sabora je bil flli beg Firdus, ki pa zaradi bolezni ni mogel priti k saborskim sejam in je umrl, preden je še mogel nastopiti svoje mesto. Mesto njega predseduje sedaj namestnik Vojeslav Šola, ki je srbske stranke.