RqStnina plačana v gotovini.
Cena 20.— lir
DEMOKRACIJA
Leto IV. - Štev. 9
Trst - Gorica 3. marca 1950
Spediz. in abb. post. I. gr.
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-76 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva . Piazzutta 18 s— CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85 (za inozemstvo L 150). — Poštni čekovni račun št. 9-18127.
Izhaja vsak petek
T. G. iasaryk „Oče demokracije" (1850 - 1950)
V	torek, 7. marca bo preteklo sto let, odkar se je v Hodoninu na slovaško-moravski meji rodil grajskemu kočijažu Masaryku sin Tomaž, kasnejši prvi predsednik --osvoboditelj češkoslovaške republike. Ves civilizirani svet, ki išče danes izhoda iz razdvojenosti po-edinca in družbe, se bo v teh dneh ne samo iz dolžnega spoštovanja, marveč tudi iz notranje potrebe spomnil velikega filozofa ■— humanista in politika — demokrata. Morda bo v njegovem liku in v njegovi bogati duhovni vsebini znova odkril in s pridom uporabil prenekatero osnovno misel kot-lek
v	živčnem iskanju izhoda iz današnje krize.
Govoriti o Tomažu Masaryku kot o »očetu demokracije« ni lahka stvar. Mnogo je filozofov in politikov, katerim bi tudi lahko nadeli ta naziv. A vendar je razlika med njimi in Masarykom. Predvsem velja to za celinsko Evropo, še pose-be pa za Srednjo Evropo: nihče pred njim in verjetno tudi za njim ni tako globoko dojel demokracije in ji dal tako izčrpne praktične vsebine in oblike. Nihče je ni znal tako prepričljivo zagovarjati in izvajati kot nekaj kristalno novega in človeškega \dostojanstva vrednega zlasti v tistih časih (ali ne morda tudi danes?), ko je mlada Evropa nadomeščala propadli družbeni red z novim in je morala strogo paziti, da ni usodno pretresla teka življenja. Zato ne onečgšča-mo spomina drugih, če res imenujemo Masaryka našega »očeta demokracije«. Mnogokrat bi bilo prav, če bi se bolje zavedli »sinov-stva« tudi mi, saj je učil tudi nas.
Masarykova demokracija je zrasla po eni strani na zahodnem pojmovanju človekovega dostojanstva in objektivne resnice, ker je zajemal pri Descartu, Lockeu, Humu in Millu, po drugi strani pa je našla korenine v domačem husitskem re-formizmu kot reakciji na absolutizem države in Cerkve. Odtod tudi njegovo pojmovanje izvora demokracije; izvajal jo je iz upora proti teokraciji, ki si je znala podvreči celo državo. V husitski Češki s svojima zahtevama po osebni svobodi in svobodi vesti, ki je ta narod tako približala zahodu, je videl osnovno stremljenje ljudstva po novih oblikah družbenega življenja, napor za res humanistično demokracijo, ne pa zgolj meščansko. Iz stremljenja po uveljavljanju takšne demokracije, ki bi poleg tega temeljila na osebni etičnosti, čistosti in poštenosti družbenega in narodnega življenja, se je rodila tudi njegova glavna filozofsko - politična maksima, izražena v jedrnatem reku: »Jezus — ne Cezar!« Rodila se je v tej obliki na krščanski osnovi ne glede na to, da je bil njen skoraj platonsko asketski avtor najprej katolik, nato protestant in končno odkrit svobodomislec. To je bila zgolj opredelitev za potrebni individualizem in njega spoštovanje, za določeno mero liberalizma in pravičnosti ter proti vsakršnemu nasilju, bodisi telesnemu ali duhovnemu. To je bila opredelitev, kot jo je ob desetletnici njegove smrti zgostil njegov učenec in naslednik Beneš nekako takole: revolucija glav in srca, revolucija, ki naj bi vodila k narodnemu 'zbli-ianju, k humanizmu medsebojnih odnošajev ter k uveljavljanju čistih in dobrih ljudi na odgovornih mestih; zavrnitev praznih besed in dejanj, praznega slavljenja in propagiranja, demagogije in politične neresnice.
Masarykova demokracija brani suverenost ljudstva. Njegova demokracija je resnična vlada iz ljudstva z ljudstvom za ljudstvo. Temelji na javnosti, kar je posledica načela o svobodi in enakosti. V tem se razlikuje od aristokracije.
V	demokraciji namreč ne gre za vladanje, marveč za upravo, za samoupravo in humanizacijo vseh (državotvornih) sil. Pogoj in metoda demokratične politike je kritika.
Demokracija pa zahteva tudi novega človeka — novega Adama, človeka z nravnimi ideali. Demokracija je neprestana težnja po politični vzgoji in vzgoji državljanov na splošno — v bistvu po samo-vzgoji v duhu nove nravnosti.
Demokracija nujno in po svojem bistvu brani individualizem — svoboda je namen in temelj demokracije; demokracija se je porodila in se poraja iz modernega individualizma. Demokracija ne livelizira, ne izenačuje — nasprotno: izbira najboljše, stremi za kvalifikacijo, usposobljenostjo. Demokracija priznava avtoriteto; toda to ni avto-
Pokazali so prauo baruo
Občinski snčinihi Bidovec, Gombač, Malalan, Koluta, Gec in Earnt Marija odobravajo vrnitev Trsta Italiji - Žalostne posledice komunistične zaslepljenosti
Debata, ki so jo s svojim predlogom izzvali indipendentisti, je dala priliko, da so vsi občinski svetniki, odnosno po njih zastopane politične skupine, pokazale pravo stališče .do tržaškega vprašanja. Tej nujnosti niso mogli uiti niti vi-dalijevci.
Vidalijevci, ki so se doslej vedno predstavljali naši javnosti kot najiskrenejši pristaši tržaške samostojnosti in neodvisnosti, ki so na to .svojo obljubo kljub vsem našim opozorilom še vedno lovili lahkoverne kaline, niso imeli poguma, da 'bi glasovali proti predlogu iredentistične Giunte! Vzdržali so se glasovanja in pred narodom nosijo odgovornost za dejstvo, da bodo odslej tržaški Italijani lahko nastopali pred svetovno javnostjo z novim dokazom: od 60 občinskih svetnikov 'jih je bilo samo 7 proti priključitvi Trsta Italiji! Vzdržani glasovi pa itak nikoli ne štejejo! To so glasovi ljudi brez hrbtenice,, odnosno v našem primeru takih, ki. 'zakrivajo s tem svojim vzdržanjem samo svoje prave namene. Naši vidalijevci .so torej odkrito in brez ovinkov podprli italijansko iredentistično. teizo.
Zakaj so tako glasovali?
Ne smemo pozabiti, da je tržaška komunistična partija Vidalije-ve frakcije prav za prav samo podružnica italijanske komunistične stranke. Kot taka mora danes ubogati ukaze, ki prihajajo iz Rima. Posebno po sporu Tito - Komin-form, odkar je Moskva izgubila interes na priključitvi Trsta k jugoslovanskemu komunističnemu o-zamlju, je sama po sebi v komunističnih vrhovih dozorela druga misel: onemogočiti je treba, da bi Trst prešel v interesno sfero titoi-.stičnih elementov, povezati ga je treba is .sigurnim in Moskvi zvestim italijanskim komunističnim gibanjem. Končni smoter te povezave pa mora biti politična združitev tržaškega ozemlja z Italijo, kajti šele na ta način bo tukajšnji komunistični pokret dokončno podvržen »modremu in napredujočemu« Togliattiju. Pri tem ne igra vloge, ali se priključitev izvede tudi še v dobi trajanja »reakcionarnih« italijanskih režimov. Glavna je priključitev! S tem bo v Trstu odstranjena možnost udejstvovanja Titovih pomagačev, ki so razširili svoje polje dela celo v Italijo, na škodo sigurnosti temeljev tamkajšnjega komunizma.
Po tej logiki sta se italijanski komunizem in italijanski iredentizem glede tržaškega vprašanja znašla v bratskem objemu. Kdor želi praktičnih dokazov, naj pogleda samo glaisovanje v tržaškem občinskem svetu: 40 : 7 za vrnitev Trsta ik Italiji in ob njih 13 komunističnih vzdržanih glasov, ki niso imeli poguma, da bi odkrito povedali o tem vprašanju svoje pravo mnenje!
Dobljenemu ukazu so zvesto sledili tudi komunistični občinski svetovalci Slovenci, ki so s tem dokazali, da so vedno pripravljeni prodati življenje svojega naroda za mrvico partijskih koristi! Dokazali so, da jim je partija pred narodom! In takim ljudem naj Slovenci v bodoče zaupamo svojo usodo?
Volivne obljube
Vseh it eh posameznikov niso prav nič motile v času volitev dane obljube. Politična morala je komu-
nistom postranska stvar! Tako, kot so ruskemu narodu obljubljali blagostanje, ruskemu kmetu zemljo, .kakor so jugoslovanskim narodom obljubljali svobodo, delavcem tovarne, 'tako so tudi tržaškim Slovencem obljubljali Samostojnost in neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja. 2e v treniuitku dajanja obljuib pa so jasno vedeli, da bodo svoje volivce izigrali! To ni bila naivna laž, 'zavestno so skrivali svoje prave namene!
»Z glasovi, oddanimi za listo KP, ismo preprečili vse nakane revizionistov, ki so hoteli pretvoriti te volitve v plebiscit za priključitev Trsta k Italiji«, tako je pisala Vidali-jeva Osvobodilna fronta v »Delu« iz dne 19. junija 1949.
Se pred tem pa je v istem časopisu dne 11. junija pozivala komunistična stranka volivce: »Povejte imperialistom in nacionalistom jasno in odkrito, da hoče Trst svobodo, blagostanje in mir«.
Svobodno tržaško ozemlje je jasno odgovorilo: kljub vsem spletkam v času volivnih priprav, kljub skromnim sredstvom indipenden-tistične propagande, so liste za neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja dobile 40 odst. oddanih glasov!
Kako pa so odgovorili izvoljeni 'komunisti? V trenutku ko je bilo treba v tržaškem občinskem svetu odbiti italijansko zahtevo po ponovni okrnitvi tržaške svobode, so se skrili pod klop: s 13 vzdržanimi glasovi so si dali legitimacijo! S svojimi glasovi niso preprečili, temveč podprli revizionistični plebiscit!
Tovariši Bidovec, Gombač, Mali-lan, Košuta, Gec in Brumat, ali vas ni prav nič sram? In potem si še upate odrekati pravico zastopanja slovenskih koristi tistim poštenim Slovencem, ki vam očitajo vašo bedno vlogo in so edini pogumno nastopili v obrambo naše svobode in samostojnosti?!
Zakaj so skrivali?
Ko je bila volivna propaganda v polnem taku so se drug za drugim vozili k nam v Trst razni italijanski komunistični veljaki. Vsi ti o-biski so nam že bili dokaz, da predstavljamo v očeh italijanskega ko-
munizma italijansko pokrajino in nič več. A čemu nisci tega jasno povedali?
Nismo še pozabili, kako je italijanski iredentistični tisk že takrat z nekakim dopadljivim molkom spremljal komunistično uveljavljanje in zlobni glasovi so celo govorili, da je tukajšnja Vidalijeva komunistična stranka dobila svoje volivne fonde iz bistveno istega vira .kakor druge krajevne italijanske stranke. Tudi to so bili dokazi za obstoj menice, ki bo morala biti nekega dne plačana.
Toda vidalijevci so o vsem tem molčali. Kvečjemu zakričali so, a-ko jim je kdo stopil na ta občutlji-
vi	rep! Vedeli so namreč, da bi izgubili vse slovenske volivce v trenutku, ko 'bi jim odkrito pokazali svoje prave karte. Zato so tudi rotili vse' svoje odlične goste, naj v svojih govorih nikjer ne izrečejo ničesar, kar bi dovedlo v sum njihovo indipendentistično stališče. Samo politična taktika in slaba vest, da bodo izrabili, kakor izrabljajo, pošteno jim dano zaupanje, jih sili da molčijo, da prikrivajo.
Toda pregovor pravi:	laž ima
kratke noge! In tako je bilo tudi v tem primeru. Borih šest mesecem po izvršenih volitvah so se tovariši morali odkriti! Podpora, ki so jo s svojim zadržanjem dali italijanskemu iredentizmu, nam je pokazala njihov pravi obraz.
Ta podpora ne ohstoja samo v pasivnem glasovanju, temveč tudi v načinu debate. Vidalijevci niso iznašali nobenih elementov, ki bi služili obrambi teze samostojnosti tukajšnjega ozemlja. Saj jih niso mogli, ker jim samostojnost tega ozemlja ni pri srcu! Pač pa so vso debato izrabili, ne v korist tukajšnjega prebivalstva, temveč za napade proti titoizmu. Ali se mar moskovski agenti danes tako zelo sramujejo tega svojega otroka, da so pripravljeni na zvezo tudi z Belcebubgm, samo da uničijo sad, ki so ga sami spočeli?
Z dokazi, ki so jih iznašali o priliki občinske razprave, niso komunistični občinski svčtniki pobijali, temveč so posredno stalno podpirali tezo italijanske iredente! Tudi tu jim je namreč manjkalo poguma za odkrite izjave, kajti komunisti govore odkrito šele tedaj, ko so trdno na oblasti!
iS tem so pričeli v obrokih odplačevati svojo politično, pred volitvami 'zakulisno podpisano menico o prodaji slovenskih koristi!
Tega pa svojim pristašem ne smejo priznati!
Nekdo se je zarekel!
Zato tudi niso 'komunistični govorniki in njihovi časopisi nikjer razčlenili dogajanj v občinskem svetu v njihovem pravem smislu.
'Samo enemu se je zaletelo. Tovarišu Ferlanu moramo biti hvaležni za edino odkrito izjavo, ko je ob zaključku svojega govora dejal: »S tem bomo dosegli združitev o-beh con (z imenovanjem guvernerja namreč! - op. ur.) in odhod čet, s čimer bomo doživeli olajšanje po dolgih letih vsakovrstnega zatiranja. Ta rešitev, ki je danes edina izvedljiva, pa ne izključuje morebitne druge rešitve, ki bi v kasnejšem času najbolje ustrezala koristim prebivalstva STO-ja in ki bi obenem služila utrditvi miru pri nas in v svetu«.
In kakšna je ta »druga« »kasnejša« itd. rešitev, tovariš Ferlan? Kakšna je sploh še razlika med vami in Babičevim »sporazumom neposredno prizadetih narodov«?
Tu Smo prišli do logičnega zaključka komunističnega delovanja in namenov glede tržašikega vprašanja. Saj čivkajo že vrabci na strehah, da zahteva Vidali guvernerja samo zatp, da bi potem s plebiscitom pripeljal celo Tržaško ozemlje v »varno italijansko zavetje«.
Tovarišu Ferlanu gre zahvala za prvo odkrito priznanje tega dejstva, ki so ga s svojim zadržanjem v tržaškem občinskem svetu dovolj jasno dokazali tudi vsi ostali komunistični občinski svetniki, Italijani in Slovenci, brez razlike.
Na vseh zapeljanih Slovencih pa je, da ponovno premislijo, komu so izročili svoje mandate in da jasno povedo, ali odobravajo izdajo, ki so jo izvršili komunistični občinski svetniki. Pred zgodovino tržaških Slovencev bodo vsi, brez razlike, nosili svojo odgovornost, in posebno Vam, Bidovec, Gombač, Malalan, Košuta Gec in Bamt bo zagovor dokaj težak.
* * *
Pomen ang iških ooliteu
njihov nauk
in
Jasno govorijo podatki o izidu angleških parlamentarnih volitev: od 625 razpoložljivih sedežev, so dobili laburisti 315 sedežev, konservativci 296, liberalci 10, irski nacionalisti 2, neodvisni liberalci
1,	komunisti 0.
Podatki ponazorujejo v okviru meja angleškega kraljestva razklanost svetovnih prilik. Namesto pričakovane' jasnosti — s prepričevalno zmago laburistov ali konservativcev — so prinesle volitve Angliji nove skrbi, katerim je edini možni lek razpis novih volitev, in sicer v najkrajšem času, verjetno že v jeseni.
iS.edanja Attleejeva vlada je naj-
riteta po rojstvu, premoženju ali sili — je avtoriteta po strokovni sposobnosti, avtoriteta duha.
Prava demokracija mora obvladati tudi zunanjo politiko. Demokracija v zunanji politiki pomeni prijateljsko organiziranje in utrjevanje meddržavnosti in mednarodnosti, kakor tudi organiziranje splošnega kulturnega sodelovanja. Splošna demokratična politika pomeni splošni mir, splošno svobodo.
To je v skeletnih obrisih Masa-ryk - demokrat, Masarvk - »oče demokracije«. S stališča idealista, individualista in realista, človeka, ki mu je po lastni izjavi nudila demokracija svetovnonazorski o-kvir, je logično tudi Masarykovo stališče do komunizma. V ostri kritiki je odklonil marksizem in zgodovinski materializem, enako pa tudi leninizem, ki po njegovem o-pazovanju ni bil toliko praktična izvedba naukov Marxa kot pa Bct-
kunina. Socializmu sicer ni bil sovražen, dokler je ta spoštoval dostojanstvo posameznika in objektivno resnico, zavrnil pa je Leninovo revolucijo in boljševizem kot zlo, ki hlepi po oblasti. »Osnovo boljševiške diktature predstavlja nekritična in protiznanstvena nezmotljivost; režim pa, ki se boji kritike in ki ima strah pred ljudmi, ki mislijo, se obsoja sam«.
»Drugo Monakovo«, ki ni po zadnji svetovni vojni zadelo samo Češkoslovaške, marveč vso Vzhodno Evropo, je ravno nasprotno tistemu, kar je učil in za kar se je boril Masaryk. Kljub temu pa, da vlada danes nad vsem tem prostorom Leninova revolucija, da kraljuje Cezar, pa Masarykova dediščina ni izgubila veljave. Vlade Cezarjev so kratke. V nauku našega »očeta demokracije« Masaryka je bistvo nas samih. In samim sebi se doslej tudi v najtežjih preizkušnjah nismo nikoli odrekli.
šibkejša angleška vlada tega stoletja. S 7 glasovi večine Attlee ne bo mogel vladati, še manj pa izvesti svoj minimalni program .začrtane družabne obnove.
Položaj laburistov je celo slabši, kot nam to kažejo uradni volivni izidi. Volitev se je udeležilo le 85 odstotkov vseh angleških volivcev; sedaj nam bo takoj jasno, da so laburisti le za las utekli porazu, ki bi bil zanje tem strahotnejši, če pomislimo samo na prepričevalnost njihove zmage v 1. 1945! Laburisti' so dobili na volitvah okoli 13 milijonov glasov, medtem ko so združeni konservativci in liberalci dobili kar 15 milijonov glasov! Liberalci so dobili namreč dva in pol milijona glasov, kar bi jim dalo pravico do 55 poslanskih mest, vendar so jih dobili samo 10 zaradi večinskega načina dodeljevanja mandatov. Iz vsega tega torej izhaja, da se laburisti pri izvajanju svojega širokopoteznega, čeprav v novih prilikah precej utesnjenega načrta o podržavljenju pomembnejših angleških industrij, ne morejo več sklicevati na zaupanje narodove večine.
Padec laburističnega vpliva
Kje tiči razlog za tako porazen padec laburističnega vpliva na politično razpoloženje angleške javnosti?
Zaradi smotrne in dosledno izvajane politike podržavljanja večjih industrijskih podjetij se je vsak angleški državljan moral »prostovoljno« podvreči nujni vzdržnosti
—	»austerity«, ki je na vsakega tujega opazovalca ugodno vplivala,
ker je dokazovala veliko stopnjo državljanske zavesti in discipliniranosti slčhernega Angleža. Srednji sloj je bil največja žrtev te laburistične politike. Znano je, da se je vlada trudila ohraniti življenjsko raven delavca na zadovoljivi višini, čeprav na škodo udobnemu življenju navajenega prebivalstva. Ni izključeno, da so imele angleške gospodinje važno besedo pri sestavi volivneiga pravdoveka...
Na volitve je prav gotovo odločilno vplival tudi razvoj mednarodne politike in izredno šibak položaj Anglije v okviru zadnjih svetovnih dogodkov. Ali so angleški volivci s poskusom prevalitve vladne odgovornosti od izmučenih laburistov na trdnejša in bolje ohranjena konservativna pleča upali tudi na izboljšanje svojega mednarodnega položaja? To se nam ne zdi tako verjetno, saj je vsakomur znano, da se laburistični in konservativni pogledi na britansko zunanjo politiko skoro v ničemer ne razlikujejo. Volivci so enostavno računali s tem, da bo notranjepolitično razbremenjena Anglija, brez težkih spon v današnjem nemirnem svetu tveganih družabnih poskusov, uspešneje kljubovala navalu zunanjepolitičnih neprilik.
Kaj bo ukrenil nttlee 7
Zaradi vsega tega angleška javnost ni zadovoljna odnosno ni pomirjena z izidom zadnjih volitev. Ker je ustaljen običaj angleškega parlamentarizma, da pride do sestave koalicijskih vlad le v primeru vojne nevarnosti in ker sedanja
(konec na 2. strani)
Od srede  do srede.
21.	FEBRUARJA: Združene ame-
riške države so prekinile diplomatske odnošaje z Bolgarijo. — Jugoslavija je priznala indokitajsko u-porniško vlado Hočiminha. —*■ V Kanadi je 375 tisoč brezposelnih.
—	Na budimpeštanskem vohunskem procesu sta bila dva madžarska obtoženca obsojena na smrt; ameriški državljan Vogeler je bil obsojen na 15 let in angleški državljan na 13 let ječe. — Berlinski promet se vrši zopet v popolnem redu. — Transjordanski kralj Ab-dullah ogroža obstoj arabske zveze zaradi svoje politične naslonitve na Anglijo.
22.	FEBRUARJA:	Vsa	svetovna
javnost z napetostjo pričakuje izida današnjih volitev v Angliji. —
V	Moskvi je bila velika svečanost o priliki 32. obletnice sovjetske armade. — V ZDA je štiri milijone in pol brezposelnih. — Pri zadnjih pouličnih spopadih v eritrejski prestolnici Asmari je bilo 32 mrtvih.
— Francoska vlada najavlja ostre ukrepe proti komunistom. — Truman izjavlja: »Prav dobro vemo. da bi mogla nova vojna uničiti i zmagovalce i poražence; vendar bi bilo nemogoče preprečiti uporabo sile za obrambo demokracije!«
23. FEBRUARJA: Madžarska vlada zahteva zmanjšanje števila o-sebja ameriškega poslaništva v Budimpešti. — Truman ne vidi razlogov za nova pogajanja z Moskvo, vendar izjavlja, da so odprta vsa vrata, ki nam bi mogla zagotoviti mir. — Položaj poljedelstva v ZDA ni rožnat. — V zahodni Nemčiji so odkrili nacistično zaroto proti sedanjemu redu.
24. FEBRUARJA: Smrtne žrtve nemirov v Eritreji stalno naraščajo; koptska in mohamedanska duhovščina poziva prebivalstvo, naj se pomiri, medtem ko sporočajo člani odposlanstva OZN, da nemiri v ničemer ne bodo nanje vplivali.
— V Avstriji so našli ubitega, na železniški progi, vojnega atašeja «-,meriškega poslaništva v Budimpešti; umorjeni častnik je bil prijatelj, pred dnevi v Budimpešti obsojenega Vogelerja. — Položaj v Franciji povzroča resno zaskrbljenost vse francoske javnosti, ki ne izključuje možnosti prevzema oblasti po gen. De Gaullu.
25. FEBRUARJA: Mezdni spor v Franciji se zaostruje: v pariškem področju stavka 130 tisoč kovinarjev. — Sovjetski strokovnjaki pri bolgarskih železnicah. — Kitajske komunistične čete so zasedle otok Namao. — ZDA so blokirale dobro-imetja Bolgarije, Madžarske in Romunije. — V Singapur je pribežal vodja propadlega upora v Indoneziji Westerling, ki so ga oblastva aretirala, ker je bil brez potrebnega vstopnega dovoljenja.
26. FEBRUARJA: Francoska vojska se pripravi ja na zavarovanje izkrcavanja ameriškega PAM o-rožja. — Ameriška napredna Wai-laceova stranka -zahteva ukinitev gospodarskega ERP načrta. — Angleška oblastva v Singapuru so a-retirala holandskega pustolovca Westerlinga, ki je zaman skušal organizirati upor v Indoneziji. — Maršal Tito je v svojem drugem votivnem govoru svaril prebivalstvo, naj ne, pričakuje jposebne gospodarske pomoči z Zahoda. — V Bolgariji so zaprli generala Kino-va, ki je pripravljal državni udar.
27. FEBRUARJA: Ker se francosko stavkovno gibanje vedno bolj širi, nadaljuje policija z močnimi operacijami in zasedbo tovarn. — Na votivnem shodu v Mariboru je jugoslovanski zunanji minister Kardelj izjavil:	»Ne moremo dovoliti priključitve k Italiji še drugih delov ozemlja, kjer živi naše ljudstvo«. — Francoski socialisti so sklenili, da ne bodo sodelovali v sedanji Bidaultovt vladi. — Angleška vlada noče zmanjšati števila svojega uradništva pri poslaništvu v Budimpešti.
28. FEBRUARJA: Sovjetska vla-da je dvignila tečaj rublja. — Iz češke KP so izključili nekaj vodilnih osebnosti. — V novi angleški vladi ni sprememb na vodilnih mestih; 16 mlajših laburistov je prišlo na manj važna mesta. — Vatikan ne nasprotuje razgovorom katoliških teologov s teologi ostalih krščanskih cerkva, ki naj bi dovedli do zedinjenja krščanskega sveta.	i
IZ JUGOSLAVIJE
-Sedaj, ko je v teku volivne propagande za Titom govoril tudi Kardelj, ne bo škodilo, ako si ogledamo, kaj misli o sedanjih volitvah tisti del jugoslovanske javnosti, ki je zaradi domače tiranije moral zapustiti rodno grudo.
Srbi in volitve
O tem vprašanju piše »Naša reč«, glasilo srbske mladine, sledeče:
»Danes so jugoslovanski narodi pred volitvami, ki naj dajo Titovemu režimu formalen mandat za na-1 daljna štiri leta. Dolžnost vsega našega inozemskega tisika je, da ponovno po/kaže na to potvorbo na-Vodne volje, katerega bodo sedaj velesile v svoji »visoki politiki« verjetno sprejele kot popolnoma zakonito dejanje. Predpostavljati moramo, da bo zapadni evropski itifflk predstavil volivne izide kot izliv narodnega »navdušenja« in odpora proti kominitormkmu, a še 'posebno proti Sovjetski zvezi.«
»Afkio se nekoč, ko je bila Jugoslavija popolnoma v oblasti Sovjetov, ni moglo postavljati vprašanja o pravilnosti volitev, se danes ponujajo Zaveznikom možnosti, da vrše pritisk na Titovo Jugoslavijo, ki je trenutno izven sovjetskega območja. Danes bi celo Sovjeti v določenem smislu radi videli V Jugoslaviji svobodne volitve. Na ta način bi sami pripomogli k Titovemu padcu. In čemu naj bi ev-Vdpska diplomacija zamudila to priliko?«
Smaltramo, da bo posebno po go-Voru v Titovih Užicah zapadni tisk kaj težko dokazoval njegovo demokratičnost. Kar se tiče drugega predloga pa je vsekakor upoštevanja vreden, m Kardeljeve izjave naim dajo slutiti, da so v tem smislu bili izvršeni vsaj nekateri po-iTflcusi.
Pustni korzo v Ljubljani
Resnost položaja, v katerem živijo, je prisilila »ljudsko oblast«, da je vpregla celo Pusta v svoj propagandni voz.
Na postno soboto popoldne so v Ljubljani priredili pustni sprevod. Pustni sprevod je bil »antiinform-birojevski«, naperjen proti Sovjetski zvezi. Med drugim so v sprevodu rta vozilu peljali kravo (predstavljala je sovjetsko vplivnostno 'področje), ki jo je molzel sovjetski ‘•iriutik, nadalje pokopališče, na katerem so bile pokopane zastruplje-pe žrtve sovjetskega režima, kot ‘H. pr. Zdanov' in drugi, razumljivo pa je, da tudi ni manjkalo norčevanj iz nočeta narodov« Jožefa Džugašvilija - Stalina. Odjek tega pustnega sprevoda pri Ljubljančanih je bil zelo slab.
To pa ni v „planu“!
V mariborski tekstilni tovarni so odkrili tatinsko organizirano družbo delavcev, mojstrov, skladiščnikov, tkalcev in kontrolnih organov, ki so že od leta 1947 dalje načrtno kradli in »sabotirali« večje količine blaga; prizadeti oddelek je zaradi ponarejenih Vknjižb celo Slovel kot najboljši in je zato prejemal nagrade!
Kradli niso le blaga, temveč tudi sukanec. Samo dva delavca sta cd 1948. dalje vsalk dan ukradla po 10 vretenc po 1.000 m sukanca in zanj iztržila 300.000 din. Vse škode se pa sploh ne da ugotoviti, ker gre v milijone.
Kakor ni bila v planu predvidena ta izguba, tako najbrž niso predvidene a še manj nagrajene vse izgubljene ure, ki jih ljudje v tej blaženi deželi izgube v brezplodnem čakanju pred trgovinami. Posebno smešen dogodek se je pripetil v Murski Sdboti.
Ljudje se v Murski Soboti stalno lahko čudijo neurejeni gneči ljudi, ki se preriva, suje, vpije in včasih tudi pretepa pred trgovinami zadrug in »magacinov«. Tisti, ki imajo srečo, da se prerijejo do vrat, držijo talko krčevito svoje položaje, da ne puste v trgovino niti prodajalcev. Pri januarski delitvi blaga niso mogli do 10. ure dopoldne začeti s prodajo, ker ljudje niso pustili v trgovino niti prodajalcev, niti blagajničarke...
Smešno, če ne bi bilo resnično... Toda, ker piše o tem sam »Slovenski poročevalec«, mu pač že moramo verjeti!
Pok. Engelbert Gangl
Pretekli teden je umrl v Metliki pisatelj in sokolski narodni delavec Engelbert Gangl.
Pok. Prežihov Voranc
18. februarja je umrl v starosti 57 let slovenski pisatelj Lovro Kuhar, bolj znan po svojem umetniškem imenu Prežihov Voranc.
Pokojni pisatelj je bil rojen v Kotljah (jugoslovanska Koroška). Kot izrazit levičar je živel dalj časa v tujini, kjer je zasnoval nekaj svojih umetniških prvencev. V duhu realizma je spisal povesti »Jamnica«, »Požganica«, »Samorastniki«, »Od Kotelj do Belih vod« itd., ki jih prevevajo njegovi socialni in politični pogledi. Naši Primorski je posvečena Prežihova povest »Doberddb«.
Prežihova vrlina je uglajen slog in socialna vsebina, ki se razvija v naraven, neprisiljenem okolju.
Prežihovega Voranca so pokopali ni državne stroške.
Kardeljeve izjave
Dne 27. februarja*.-je v Mariboru govoril jugoslovanski zunanji minister Kardelj. Iz njegovega govora posnemamo dva najznačilnejša odstavka, v katerih je dejal:
O tržaškem vprašanju
»Leta 1947 smo morali zaradi vprašanja svetovnega miru sprejeti mirovno pogodbo, ki je iztrgala Jugoslaviji sedanje Svobodno tržaško ozemlje. Toda danes ne moremo dovoliti, da bi se drugi deli ozemlja, na katerem živi maše ljudstvo, in ki niso bili z mirovno pogodbo priključeni k Italiji, sedaj dodelili njej. To mora \biti jasno vsem tistim, ki danes organizirajo protijugoslovansko kampanijo.«
To je vsekakor nov ton. fcgleda, da izgubljata Babič in Dekleva svoje pristaše celo v Beogradu in Ljubljani, ne samo v Trstu!
Čudni očitki Zahodu
»Nekateri reakcionarni krogi na zahodu špekulirajo na račun Jugoslavije. Ne pravim, da velja to za vse politične kroge na zahodu. Nekateri menijo, naj kapitalistične države sodelujejo s socialistično Jugoslavijo na gospodarskem področju, ne da bi postavljali kakršen koli neenak gospodarski ali političen pogoj. — Drugi pa mislijo, da je potrebno izvajati na Jugoslavijo pritisk in od ruje zahtevati politične koncesije, smatrajo torej, da je potrebno izkoristiti kominformističmi pritisk na Jugoslavijo za njihove interese.«
Z merodajnega mesta smo torej zvedeli, da je vendar nekaj izapadnjakov, ki niso ravnodušni do sedanje žalostne usode jugoslovanskih narodov. Slkoda le, da hi Kardelj jasnejše opredelil »pridnih« in »hudobnih«, da bi jih tudi narod lahko točneje spoznal.
PO ITALIJI
V krogih demokrščanske stranke *e je nekaj začelo majati! Neudeležba pri vladi Fanfanijeve in Dos setJtijeve levo usmerjene skupine nam je to že dala slutiti. Sedaj se je pojavil še Gronehi, o katerem rti nihfee dvomil, da se strinja z De Gasjperijevo socialno politiko. Gronchijeva pojava je tem važnej ša, ker je Gronehi predsednik poslanske zbornice. Sicer se pa Gronchi ni neposredno izpostavil proti De Ga&periju in s tem negodovanju demokrščanske ga desnega krila, vendar mu štejejo njegovi strankarski pristaši v veliko zlo, da je 5 preveliko gostoljubnostjo sprejel med stolpce svojega glasila »La Veritž« razgovor njegovega urednika s komunističnim prvakom To-
ftaflleihc volilne
(Nadaljevanje » prve strani)
prepičla vladna večina ne daje ministrskemu predsedniku Attleeju dovolj moči za odločno krmarenje 2 rahlo angleško politično ladjo •redi močno razburkanega svetovnega vodovja, je razpis skorajšnjih novih od ločil ne jš ih volitev morda za sedanje angleške prilike edina verjetna rešitev.
Do racpisa novih volitev bo pa Attlee vladal s sedanjo vlado, v katero bo vnesel le nekaj brezpomembnih sprememb.
Razpad komunista#
Žalosten konec so napravili laburistični filokomunistični odpadniki okoli Zilliaousa, ki niso bili ponovno izvoljeni niti v enem vo-livnem okrožju. Se žalostnejši konec so napravili komunisti, ki so sedaj izgubili še svoja zadnja dva poslanca! Celo komunistični vodja Gallager je propadel v borbi s srečnejšim tekmecem Hamiltonom v industrijskem središču, ki je doslej veljalo za trdnjavo angleškega komunizma! Komunisti so po vsej Angliji zbrali le okoli 95 tisoč glasov, kar ni oviralo Gallagerja pri napovedi nove odločnejše borbe angleškega delavstva za zmaigo ko-munisti6nih načel. Ali bo imel Gallager res toliko vztrajnosti?
gliattijem o sedanjem italijanskem položaju. Tajnik demokrščanske stranke Taviani celo grozi z odstopom!
Togliattijev! nazori
Togliatti je Gronchijevemu sodelavcu ipopolnoma nežno izjavil, da bodo morali socialkomunisti prenesti težišče svoje borbe iz parlamenta na 'ulico, ker se je po njegovem mnenju izkaizalo, da De Ga-sperijeva vlada ne nudi nobenega jamstva za »demokratizacijo« italijanskega političnega življenja. Togliatti noče sodelovanja s sedanjo Vlado, niti si ne želi takojšnjega prevzema oblasti... Stremel bo za tem, da pride na površje nova politična osebnost, ki bo sposobna »demokraltično« vladati in pomiriti razburjeno italijansko javnost. Togliatti si je privoščil celo samega gostoljubnega Grondhija, kateremu je izameril »smešne in nedemokratične ukrepe« o priliki zadnjih parlamentarnih pretepov.
Pozornost na Somalijo
Pozornost italijanske javnosti je danes obrnjena na Somalijo, kjer so se prve italijanske čete že izkrcale in kjer so bodoči italijanski civilni uradniki že stopili v stik s svojimi angleškimi kolegi. Dokler ositanejio v Somaliji angleške čete, se italijanski vojaki ne bodo smeli kretaiti izven vojašnic. Naloga teh italijanskih edimic bo, da vzdržuje red in mir za dobo desetih let in prepreči prehajanje političnih agitatorjev iz Abesinije na somalijska tla. Podtajnik *za zunanje zadeve Brusaisca je glede na zadnje navedeno nalogo italijanskih čet priporočil »posebno objektivno in pravično postopanje v vseh obmejnih krajih«, Somalije seveda...
Misovci in monarhisti
Oudno zavezništvo se plete v zadnjem času med Misovskimi no-vofašisti in monarhisti. Kam naj bi Italijo to zavezništvo dovedlo, nam zaenkrat še ni zmano.
Tržaški občinski svet
Sija z dne 11. februarja 1.1.
iZadnja seja mestnega tržaškega sveta o STO-ju je bila živahna in se je zavlekla do poznih ur. K predmetu so govorili različni občinski svetovalci in končno je župan posnel glavne misli govornikov, ki so se izrekli za vrnitev Trsta Italiji. Pri izjavah o glasovanju se je ponovno javil k besedi obč. svetovalec dr. Agneletto, ki je poudaril in razložil naše stališče glede uprave cone B s strani jugoslovanske vojske. Dr. Agneletto je dejal, da razume sočustvovanje "b-črniSkega sveta z usodo prebivalstva v južni coni STO-ja. »Ali želel bi — je nadaljeval —, da bi občinski svet razumel tudi pritožbe in tuge slovenskega naroda na tem ozemlju, ko zahteva in prosi, da se ne kršijo naše najsvetejše narodne pravice. Vi se pritožujete nad pisanjem vaših priimkov slovenskega izvora v coni B v slovanskem pravopisu, ali nihče od vas se ni zganil, ko je bilo tu v Trstu in na o-stalem ozemKju na desettisoče slovanskih priimkov ne le pisanih z laškim pravopisom, ampak popačenih in poitalijančenih! V coni B res ni sivobade in sam zastopnik titovske komunistične stranke v tem mestnem svetu je izjavil, da je v coni B pač svoboda, popolna svoboda, ali ne za one, ki so nasprotniki titovskega komunističnega režima. Občinski svet naj se zaveda, je naglasil dr. Agneletto, da se preganjajo v coni B ne samo Italijani, ampak tudi vsi Slovenci in Hrvati, ki so nasprotniki tamkajšnjega komunističnega režima. Slovenska demokratska zveza je že leta 1948 v dbširni spomenici na Združene narode in Varnostni svet protestirala proti kršitvi mirovne pogodbe in človečanskih pravic na STO-ju. Kakor takrat, tako obsoja tudi danes totalitarističen komunistični režim in kršitev človečanskih pravic na STO-'ju. Pri tem pa bodi naglašeno, da če bi kominformisti danes bili gospodarji cone B, bi o-
ni ravno tako terorizirali ljudstvo, kakor delajo titovci. — Mnogo se je govorilo v tem mestnem siVetu o mukab in trpljenju italijanskih beguncev iz bližnje cone, ali nihče se ni spomnil slovenskih in hrvat-iskih beguncev, ki so še v večjem številu zbežali iz cone B in bili na meji pogosto tarča strojnic obmejnih titovskih straž. Tudi ti slovanski begunci so iskali svobodo in tvegali zaradi svobode tudi svoje življenlje. — Pri tej priliki moram ponovno svariti občinski mestni svet, da ne sme istovetiti titovske .komunistične vlade v coni B STO-ja s slovenskim in hrvatskim narodom. Skrajni čas je, da italijanska javnost končno razlikuje in se zavč, da komunizem ni slovanstvo!«
Odgovarjajoč kominformistične-mu občinskemu svetniku Malalanu je dr. Agneletto naglasil, da je bil v telkju vse vojne interniran in da ni imel ničesar skupnega z Rupnikom in z domobranci, ravno tako ni bil v nobenih stikih z Mihailovičem, o katerem pa mora ugotoviti, da je bil eden izmed onih, ki so se borili za svoj narod in za svojo domovino.
Končno je dr. Agneletto izjavil, da bo glasoval proti predlogu občinskega odbora za priključitev Trsta k Italiji, ker je prepričan, da more samo SITO zajamčiti pomirje-nje obeh tu živečih narodnosti in gospodarski napredek Trsta in njegovega ozemlja.
Pri glasovanju so glasovali za vrnitev Trsta Italiji demokristjani, socialisti, republikanci, Italijanski blok in misini (novofašisti). Proti so glasovali: Neodvisna fronta, Tržaški blok (dr. Stooca), Slovensko demokratsko gibanje (dr. Agneletto) in titovec dr. Dekleva, tako da je bilo za priključitev 40 in proti 7 glasov. Sirokoustneži kominfor-misti so se po nalogu iz Rima vzdr-,žali glasovanja in s tem izdali vse one lahkoverne Slovence, ki še verujejo v komunizem.
D e s tl s Tržaškega
..... i mA ........    SL_
Med češkoslovaškimi begunci
Med češkoslovaškimi begunci, posebno v taboriščih v Nemčiji, Avstriji in Italiji je precej živahno kulturno življenje. Trudijo se, da bi razgalili metode totalitarizma. V tem smislu delajo tudi že mnogi časopisi, med katerimi v prvi vrsti begunski list »Svobodno jurtro« (»Svr»bodny’ zitržek«), ki izhaja v Parizu. S težkočami, požrtvovalnostjo in dobro voljo razširja tudi založniška družba »META« svoje delo v kulturni in propagandistični smeri. Izvrstna obvestila prinaša »Svobodna češkoslovaška obveščevalna služba« (FCI) v Londonu, ki jih povzemajo mnogi listi po vsem svetu. Cehi in Slovaki v begunstvu se držijo gesla njihovega starega politika Karla Havlička, da »nobena moč tega sveta ne more stalno obdržati podjarmljenega izobraženega, plemenitega in junaškega naroda«. V tem prepričanju so češkoslovaški begunci dali pred božičem angleškemu kralju Juriju VI.. kot predstavniku svetovne narodne skupnosti v bitslkem imperiju z novoletnimi voščili koledar o svetem Venceslavu, ki je znan v stari angleški legendi. V ilustriranem koledarju pravijo, da so češkoslovaški begunci, kot Venceslavovi koledniki, nositelji idej svetega pa-trona češke dežele in resnične demokracije v tem času.
Po poročilu zgoraj omenjene češkoslovaške obveščevalne službe iz Londona, so hoteli zadnje čase člani češkega podtalnega gibanja na postaji v Marijanskih Laiznah uničiti vojaški tovorni vlak namenjen v Sovjetijo. Ko so pa odprli vozove, jih je čakalo ne malo presenečenje: namesto z oljem ali petrolejem so bili vozovi napolnjeni s češkim suknom za vojaške obleke, namesto s premogom pa s težkimi zaboji z industrijskimi proizvodi Skodovih zavodov iz Plzna.
Nehote se nam porodi misel, kaj bi se zgodilo češkim delavcem in železničarjem, če bi si drznili protestirati s stavko proti takim ropom.
Ista obveščevalna služba poroča, da niso češkoslovaški vojaki zadovoljni s službo v novi rdeči vojski in dezerterjev je vedno več, posebno zaradi vedno ostrejših kazni in prav nič jih ne zadržuje grožnja poveljnika praške posadke, da bodo vse ujete dezerterje javno sodili pred svojimi polki.
Tudi pomanjkanje dobro izurjenih častnikov se vedno bolj čuti. Ali komunistično vodstvo si zna povsod pomagati: delavce - komuniste pošlje na dvomesečne tečaje iin že so tu novi udarniški poveljniki večjih vojaških enot.
SDZ v Trstu
V nedeljo 5. marca ob 10. uri dopoldne bo v prostorih Zveze v Trstu redna seja širšega odbora SDZ za STO.
Člani odbora so naprošeni, da se zaradi važnosti dnevnega reda zanesljivo udeleže seje.
Iz tajništva SDZ
Nova postojanka SDZ v Sesljanu
V nedeljo, 26. februarja, je bil v Legiševi dvorani v Sesljanu ustanovni občni zbor SDZ za vasi Se-sljan - Vižovlje, Devin, Stivan in Medjevas.
Občni zbor je otvoril g. Legiša France iz Vižovelj 4. Zahvalil se je za lepo udeležbo in podal besedo predstavniku SDZ iz Trsta, ki je pozdravil navzoče v imenu SDZ iz Trsta. Spodbujal jih je k političnemu delu med našim narodom. Komur je boj vsiljen, ga mora bojevati in izbojevati, ako hoče obstati. Slovenskim demokratom, ha tej lepi maši zemlji, je vsiljen od dveh strani: boriti se moramo proti suženjstvu od strani lastnih bratov in proti potujčevanju od strani tujerodcev.
Nato je bila podana beseda o-krožnemu tajniku SDZ za nabre žin^ko občino. Tajnik, g. Ščuka, je pojasnil namen ustanovitve SDZ njene cilje, dosedanje uspehe in naloge za bodočnost, ki so najbolj pomembne posebno za našo občino Pozval je navzoče, da iizrvole v odbor ljudi, ki imajo resno voljo do dela, ker le v delu je zajamčen u-speh. Zahvali se vsem za prostovoljne prispevke, darovane za vo-livno borbo za časa občinskih volitev, ki so mnogo pripomogli do naše moralne zmage. GoVor je bil sprejet z odobravanjem.
Pri iizVolftvi novega odbora so bili enoglaisno izvoljeni: za predsednika g. Legiša France iz Vižovelj 4; iza odbornike sledeči gospodje: Tavčar Zoran iz Devini 5,
Colja Josip iz Devina 65,
Beltram Vinko iz Vižovelj 8, Legiša Alojzij iz Stivana 17, Kralj Edo iz Devina 1 a,
Hvalič Dominik iz Medjevasi 18 'Pahior France iz Sesljana 12.
,Za delegate v okrajni odbor: gg. Legiša France, Pahor France in Colja Josip.
(Novoizvoljeni odbor se bo formiral dokončno na prvi seji.
Po izvolitvi odlbora povzame be isedo g. dr. Agneletto, predsednik SDZ iz Trsta. V svojem obširnem govoru je pojasnil navzočim dosledno borbo SDZ za obstoj Svobodnega tržaškega ozemlja in važnost tega vprašanja za vse tržaške Slovence in za slovenski narod sploh. Pojasnil In ožigosal je narodno izdajstvo slovenskih (če jih lahko tako imenujemo - op. ur.) kominformistov v tržaškem mestnem svetu. Ti kominformistični mestni svetovalci niso zatajili samo svojega naroda, pogazili so tudi svoj program, na podlagi katerega so bili izvoljeni. Slovenski volivci, ki so oddali svoje glasove za te ljudi, si gotovo ne želijo pod Italijo. Pagaizili so program, zatajili svojo narodno pripadnost, če se je sploh zavedajo, ko so se vzdržali glasovanja v tržaškem mestnem svetu, ko se je glasovalo, po pobudi italijanskih šovinističnih Strank, naj se Trst priključi zopet k Italiji. S svojo vzdržnostjo pri tem glasovanju so indirektno glasovali za priključitev za Italijo in tako izdali koristi ne samo slovenskega ljudstva, temveč tudi narodne in materijalne koristi tržaškega »delovnega« ljudstva. Sedaj so ti »Slovenci« jasno pokazali koliko jim je mar naš narod, za katerega voditelje se vedno proglašajo.
Zmotno bi bilo zanašati se na avtonomijo, če bi prišli zopet pod Italijo. Dokaz za to so nam razmere V JiUžni Tirolski, kjer ima nemška manjšina, oziroma v deželi sami, večina, tudi svojo avtonomijo. Varajo ali lažejlo oni, ki pra/vijo, da Tržaško ozemlje ne more gospodarsko obstojati. Svobodni Tnsit je zmožen življenja; če bi bil priključen k Italiji pa vemo kaj bi bilo, saj smo to poskušali celih 25 let in ne bomo dobrot tega časa nikdar pozabili.
Govor g. predsednika SDZ je bil pazljivo zasledovan in z odobravanjem sprejet.
G. Terčon Josip, predsednik dosedanjega začasnega odbora, se je zahvalil g- govorniku za lep govor in se zahvalil tudi navzočim za njihovo dosedanje sodelovanje. Ob 17 uri je bil občni zjbor zaključen. Zadovoljnih abralzov je odšla večina navzočih v gostilniške prostore g. Legiše, kjer se je še pri kozarcu dobrega belca družabno pomenkovala o razmerah naše občine.
Novemu odboru želimo lepih u-spehov v skupno korist našega naroda.
Zborovanje SDZ v Sv. Križu pri Trstu
23. februarja t. 1. je bilo člansko zborovanje Slovenske demokratske zveze v Sv. Križu v dvorani gostilne Košuta.
Dr. Branko Agneletto iz Trsta je v svojem izvajanju prikazal delovanje predstavnika Slovenske narodne liste v tržaškem mestnem svetu. Govornik se je dotaknil pomena številnih posredovanj, ki jih je imel mestni svetovalec SNL; posebno o slovenskih šolskih zadevah, o slovenskih otroških vrtcih kakor tudi o zboljšanju socialnega položaja uslužbencev pri tržaški mestni občini.
Nadalje je podčrtal pomen razpravljanja v mestnem svetu o tržaškem vprašanju in ugotovi, da je glasovanje za ali proti priključitvi Trsta k Italiji brezpredmetno, ker je Italija dolžna spoštovati mirovno pogodbo in je samostojnost tržaškega ozemlja kot države zajamčena s pogodbo, katero je podpisalo 21 držav.
Zanimivo je prikazal pomen u-stanovitve Akcijskega odbora za o-brambo tržaškega ozemlja, kakor tudi pravi smisel odklonilnega stališča babičevcev do tega odbora in ohranitve tržaškega ozemlja:	ba-
bičevci niso namreč nikdar zastopali koristi slovenskega naroda, ampak so iskali le trenotnih koristi za svoje strankarske namene. Tudi Fronta neodvisnosti je v tem primeru pokazala, da je le privesek Babičevega voza na STO-ju:	saj
je po vseh razgovorih v zadnjem trenotku odpovedala sodelovanje v akciji za ohranitev samostojnosti tržaškega ozemlja! Poudaril pa je, da je Slovenska krščanska socialna zveza zavfzela lojalno stališče do Akcijskega odbora in se z vso aktivnostjo priključila odboru ter podprla njegovo delovanje. Z Akcijskim odborom so demldkratični in nekomunistični Slovenci dokazali, da je mogoče politično tesnejše sodelovanje, ki bo v neizpodbitno in ogromno korist slovenskemu narodu.
V prikazovanju organizacijskega stanja Slovenske demokratske zveze na Tržaškem, so bili zborovalci seznanjeni s poli/tično aktivnostjo SDZ. Ustanovljenih je že precej krajevnih organizacij Zveze po STOjju, ki s svojo organizacijsko močjo zastopajo demokratično misel in slovensko demokratično skupnost.
Živahno je bilo razpravljanje b javnih potrebah v Sv. Križu in So bili izneseni različni predlogi, o katerih naj mestni svetovalec SNL posreduje pri županstvu.
■Tako smo videli, da v Sv. Križni, kljub napeljavi električnega voda, še v mnogih hišah ni električne razsvetljave. Straški napeljave so tako visoki, da ni mogoče našim ljudem, ki so odvisni od mesečnih plač, prevzeti takega bremena nk sebe! Slično je tudi z napeljavo vodovoda po hišah, saj so stroški za napeljavo vodovodnih cevi v dolžini 50 m kar 350 tisoč lir. Nadalje smo slišali, da bi Križartom posebno koristno služila povezava vasi s cesto Trst - Tržič. Neurejeno je še tudi izplačevanje zemljišč, ki so bila odvzeta za gradnjo nove avtomobilske ceste, kakor tudi še delno odplačilo vojne škode, katere do sedaj niso Krjžani prejeli niti enega obroka. Merodajni krogi bi predvsem morali gledati pri dodeljevanju izplačil obrokov vojne škode na socialno šibkost prizadetih. Zaradi neizplačevanja vlojne škode so posebno prizadeti križan-ski ribiči. Prebivalci Sv. Kriia tudi želijo, da bi mestna občina skrbela za pota po vasi, katera so precej zanemarjena.
Pripomniti še moramo o zadovoljstvu Križanov, ker je mestna občina v zadnjem letu precej pripomogla k Zboljšanju družabnega stanja občanov z graditvijo stanovanjskih hiš in raznih drugih javnih del.
Pok. dr. Fran Korzanc
Dne 22. februarja t. 1. je preminul zdravnik dr. Fran Korzanc, ki je bil splošino "znan In spoštovan od slovenskega in hrvatskega prebivalstva našega mesta.
Rojen pred 72. leti na Lastovetan v Dalmaciji se je naselil pred 45 leti v našem mestu kot praktičen zdravnik. Bil je skromen in človekoljuben kot človek in zaveden Slovan. Naše nolitično življenje je zasledoval z zanimanjem, ni pa nikoli posegal v našo politično borbo. Pdkopali so ga na katinarskem pokopališču. Naj mu bo lahka sloVen-ska zemlja. Njegovi družini izrekamo globdko sožalje.
Pok. Lucijan Pegan
Znano in spoštovano Peganovo družino je zadela zopet težka zguba. Niti leto dni po smrti očeta Lucijana Pegana, je umrl dne 23. februarja v Neaplju sin Lucijan Pegan komaj v 30. letu starosti in par mesecev po svoji poroki. Pokojnik je bil prepeljan v Trst in dne 27. februarja je bil njegov pogreb pri Sv. Ani ob veliki udeležbi znancev in prijateljev tako težko prizadete družine.
Pridružujemo se z globokim sočustvovanjem žalosti družine Pegan, pokojniku pa bodi lahka tržaška zemlja.
Akcijski odbor za! obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja
UGOTAVLJAMO
V	teku preteklega tedna je pred-BedBiiik OF g. Branko Babič, po poročil« »Primorskega dnevnika« z dne 23. ipr. m., na seistantou aktivistov OF podal pri zaključku svojih izvajanj .Bledočo izjavo:
»Ne moremo vedeti, kakšen bo sporazum (namreč med Jugoslavijo in Italijo) in kidaj bo do njega prišlo ter poudarjam, da je to zelo mnogo odvisno tudi od naše borbe. ■Ce bi bila Jugoslavija s tem spo-traiziumom prisiljena na koncesije na škodo edino pravične rešitve, se ne bomo s tem odrekli nikoli našemu edino pravilnemu stališču, da spada ne samo STO, temveč tudi Goriška in Slovenska Benečija k Jugoslaviji.«
Akcijski odbor za obrambo STO-ja ne more reševati vprašanja, ali iso te izjave bile podane na lastno odgovornost predsednika tržaške OF, ali pa na podlagi pooblastila odgovornih jugoslovanskih državnih činiteljev in se tudi ne more spuščati v ocenjevanje vprašanja, kakšno praktično vrednost ima za pas mnenje predsednika tržaške OF, da spada ne samo STO, temveč tudi Goriška in Slovenska Benečija k Jugoslaviji. Glede STO-ja Izjavlja Akcijski odbor vnovič, da Stoji neomajno na stališču spoštovanja mirovne pogodbe ž Italijo, kar pomeni, da odklanja vsak iredentizem, pa naj se pojavlja v kakršni koli obliki.
Glede na zgoraj navedeno izjavo g. Babiča Akcijski odbor ugotavlja, da je predsednik OF v imenu svoje politične skupine indirektno izjavil, da je pripravljen "na koncesije v tržaškem vprašanju. Ker je v svojih prejšnjih izjavah -ponovno poudarjal, da smatra, da je sporazum med Italijo in Jugoslavijo mogoč na podlagi sporazuma Tito - Togliatti, s katerim se .je z jugoslovanske strani priznala •pravica Italije do Trsta in ker te 'izjave do danes mi preklical, Akcijski odbor za obramfbo STO-ja ugotavlja, da predsednik OF zastopa ‘v tržaškem vprašanju brez dvoma revizionistična načela in da načelno ni nasproten, da se Trst prepusti Italiji.
Na podlagi teh nespornih dejstev smatra Akcijski odbor za svojo dolžnost, da v soglasju s svojimi načeli, izraženimi v svlojem »Proglasu«, opozori v teh usodnih trenutkih na odgovornost vsakega Slovenca, ki se pri nas politično udejstvuje.
iZa sedaj izhaja iz poročila »Primorskega dnevnika«, da so se na tem sestanku OF izjavili za stališče g. Branka Babiča sledeči aktivisti OF:
STOKA, STURM AN, BRUS, prof. JELINČIČ, BOL E, BOLCIC, FUR-LANCIC, HRVATIN, HREŠČAK, SMUC.
Iz poročila ne izhaja jasno stališče sledečih aktivistov:
NOVAK, SKRK in HUSU.
Proti revizionističnemu stališču g. Babiča se je izjavil:
KOCMAN iz Stivana.
Iz strani posameznikov nam prihajajo sporočila o netočnih in nepopolnih poročilih o izjavah, ki so jih dali nekateri udeleženci gornjega sestanka aktivistov OF. Ker smo mnenja, da je nastopil čas, ko mora v tem našem življenjskem vprašanju vsak tržaški Slovenec pogumno prevzeti sivoj del odgovornosti že zaradi svoje vesti in tudi v korist politične skupine same, kateri pripada, vprašamo vse
prizadete, ali so njihove izjave bile točno objavljene in prosimo, da nam to ustno ali pa pismeno sporočijo. Te izjave bomo po želji a-li objavili ali pa držali v evidenci.
Končno ugotavlja Alkcijsiki odbor, da so bile izjave občinskega svetovalca Ljudske fronte dr. Jožeta Dekleve na seji tržaškega mestnega sveta dne 23. pr. m. po obliki sicer v nekih pogledih nejasne in prikrite, vsebinsko pa so dejansko izražale iste misli in predloge, kot jih zastopa predsednik OF, ki je hkrati tudi šef Ljudske fronte. Da ne bi bilo noibenih nejasnosti, vpraša Akcijski odbor tudi dr.ja Jožeta Deklevo, naj izjavi, ali se bo boril v tržaškem mestnem svetu za brezpogojno ohranitev in ustvaritev STO-ja ali ne in ali bo branil načela volivnega programa Ljudske fronte, da je treba določbe mirovne poigiodbe z Italijo brezpogojno spoštovati ali ne?
Iz tajništva Akcijskega odbora za ohranitev Svob. tri. ozemlja
Slovenski svetovalci občine Zginili zo obrambo STO-ja
V	nedeljo, 26. februarja 1950, se je sestalo nA pobudo Akcijskega odbora za obrambo STO-ja v Sale-žu 10 občinskih svetovalcev občine Zgonik in sicer 6 izvaljenih na listi SlAU-ja in 4 izvoljeni na listi S DZ. Od treh svetovalcev, izvoljenih na listi Slovanske - italijanske ljudske fronte se dva vabilu nista odzvala iz neznanih razlogov, eden je pa izlostal zaradi bolezni.
Dva člana A.O. sta podala obširen referat, nakar so prisotni soglasno pooblastili Akcijski odbor, da v njihovem imenu priobči sledečo
objavo:
Na vabilo predsednika Akcijskega odbora za obrambo STO-ja so se zbrali dne 26. februarja v Zgoniku občinski svetovalci Občine Zgonik, izvoljeni na listah SIALJ (6), in SDZ (štirje), in so se po izčrpnem razpravljanju s t. č. predsedstvom A.O., katerega so se udeležili vsi navzoči pripadniki imenovanih političnih skupin, izrekli za brezpogojno uveljavljanje mirovne pogodbe z Italijo in za popolno realizacijo Svobodnega tržaškega ozemlja v smislu te pogodbe.
Prisotni občinski svetovalci so zagotovili, da bodo to svoje stališče zagovarjali pri svojih političnih vodstvih in so pooblastili t. č. predsedstvo A.O., da objavi to njihovo izjavo v listih.
Proti imenovanji tujcev h državne funhcioRirje
Dne 11. februarja sta bila imenovana v Trstu novi predsednik prizivnega sodnega dvora in generalni državni pravdnik. Ti dve najvišji sodni funkciji sta bili zasedeni po dveh funkcionarjih, ki sta bila dana na razpolago od pravosodnega ministrstva v Rimu in poslana ilz (Rima v Trst na prošnjo Zavezniške vojaške upriave.
Glede na dejstvo, da ta dva funkcionarja nista pristojna v STO, si Akcijski odbor pridržuje pravico, da spričo tega imenovanja pod-vzame potrebne korake.
Predsedstvo Akcijskega odbora
V	smislu čl. 3 organizacijskih pravil je predsedstvo Akcijskega odbora 'za obrambo SiTO-ja prešlo za mesec marec na SD1Z, ki je za predsednika določila g. dr. Josipa Agneletta.
Dopisi za Akcijski odbor naj 6e do nadaljnega pošiljajo na fcačasni sedež Akcijskega odbora na naslov: dr. Frane Tončič, ul. XXX ot/tobre štev. 13.
KONCERT DUA SANCIN
V	petek, dne 24. t. m. smo doživeli v . prostorih Slov. prosvetne matice glaisbeni večer, ki naim bo oistal v najlepšem spominu. Nastop umetniške dvojice prof. Karla in Mirce Sancin pred našim zbranim občinstvom ima svoj poseben pomen že zato, ker se nam je 6e»jor slovenskih goslačev, naš domačin to pot po dolgem času prvič predstavil s samostojnim sporedom. V živem spominu so nam še njegovi naistopi v Trstu in Gorici, kjer je nastopal kot nadebuden mlad violinist. Kmalu za tem pa ga je odnesla muza v širni svet, kjer se je izpopolnjeval v svoji umetnosti in žel še posebno kot član slovitega »Praškega kvarteta ZIKA« vedno več lavorik. Danes stoji pred nami kot preizkušen in dozorel u-metnik.
Na začetiku tega koncerta, ki ga je prof. Karlo Sancin izvajal omenjenega dne, je bila E. Griegova sonata v G-duru lopus 13 v treh stavkih, ki sta jo oba umetnika plastično izklesala do najmanjših podrobnosti z bogato lestvico vseh dinamičnih odtenkov in s tem potrdila svoj sloves odličnih interpretov komorno glasbenega sloga. Skladnost skupne igre je očitna posebnost tega Dua, kar se je opazilo pri Griegovi sonati, v kateri le-
ži težišče skladbe v klavirskem delu. Vso širino in toplirio tona pa je izpričal violinist ob J. S. Bachovem spevu na struni G. Širina in toplina tona je redek dar goslačev.
V	B. Smetanovi skladbi »Iz moje domovine« je umetnik izpovedal s svojo globoko čustvenostjo in načinom podajanja, da predobro pozna zemljo in šolo, iz katere so vzklili Kocijani, Ondržički in Pr-žihode.
V	Paganini - Szimanovskega o-beh Capricah št. 20 in 21 je umetnik doživljal vso vsebinsko lepoto. Zelo zanimiv je klavirski stavek K. Szimanovskega pri teh Capricah, ki ga je izvedla pianistinja prof. Mirca Sancinova z globokim umetniškim pojmovanjem in harmonsko skladnostjo, kakor tudi pri igri celotnega sporeda.
Z iskreno prisrčnostjo so bile izvedene skladbe P. Sarasateja »An-daluška Romanca«, kjer je umel izvajalec podrediti vse tehnične zahteve muzikalnemu jedru in prehajal preko vseh tehničnih težav lahkotno, kakor da bi teh sploh ne bilo. Enak Občutek je vzbujalo izvajanje Dvoržakovega »Slovanskega plesa« v E-molu in C. Cas-sadojev »Ples zelenega vraga«.
Zanimanje poslušalcev je rastlo (Dalje ma 4. •trsni)
TRST »problem city“
V	tednu od 20. do 25. februarja so predvajali v zavezniški kinodvorani »Supercinema« film o Trstu (»Trieste — problem city«), ki ga je izdelalo A. Rankovo filmsko podjetje kulturnih filmov »This rtvo-dernagen. Film stvarno in objektivno prikazuje življenje in prilike na Tržaškem.
Iz spremnega besedila posnemamo naslednje vodilne misli režiserjev-, ki so jih spretno spremenili v nadvse uspele slike 'iz zgodovine Trsta in življenja našega mestnega in podeželskega človeka.
»Trst je ljubko mesto in odlično pristanišče v okviru l. 1947 ustvarjenega STO-ja, ki ima okoli 400 tisoč prebivalcev, dve tretjini Italijanov in eno tretjino Slovanov. Tržaško prebivalstvo (v mestu večinoma italijansko, v okolici skoro izključno slovensko) je miroljubno, toda pod vojaškim nadzorstvom treh zasedbenih sil. Trst je danes simbol svetovne needinosti; Trst je država, ki bi morala biti mednarodna, ker se velesile niso mogle odločiti, da bi Trst izročile niti Italiji niti Jugoslaviji. Trst ni prvič predmet sporov! Njegov ključni položaj v severnem Jadranu je iz Trsta napravil izhodišče za ves svetovni promet bivše Avstroogr-ske, pod katero je Trst dosegel višek svojega razvoja. Po prvi svetovni vojni je Avstroogrska razpadla in nastala je Jugoslavija. Srbija je med prvo svetovno vojno v borbi na zavezniški strani utrpela strašne izgube. Zato je odločba mirovne pogodbe, ki je predala Italiji ne samo Trst, temveč tudi znaten del njegovega zaledja s
350.000	Slovenci, povzročila med Slovenci veliko zagrenjenost.
To nerazpoloženje je zelo povečal Mussolini, ki je poleg rušenja osnovnih demokratičnih načel v nanovo za Italijo pridobljenem mestu in podeželju — izvajal italijaniza-cijsko politiko, ki ni prizanesla ne slovenskim šolam, ne slovenskemu tisku, niti slovenskemu jeziku kot takemu in celo niti mrtvim, ki so jim uradno spremenili nagrobne napise iz slovenščine v italijanščino. Umor kralja Aleksandra, pri katerem je imel prste vmes verjetno tudi Mussolini, je poglobil sovraštvo med obema državama. Zato ni nič čudnega, če se je ob izbruhu druge svetovne vojne postavila proti Mussoliniju in Hitlerju na Balkanu pod Titovim vodstvom izredno močna partizanska vojska.
Po propadu osnih sil so jugoslovanske čete kot prve zasedle Trst: toda še preden so mogle docela u-ničiti nemški odpor v sredini mesta, so se jim pridružile novozelandske čete, ki so prodrle iz Italije s pomočjo italijanskih partizanov. Po nekaj dneh vojaškega bratstva je Trst postal prvo torišče povojnih nemirov. Maršal Tito je zahteval Trst z okolico, zahodni zavezniki so pa zahtevali izključno upravljanje mesta do sklenitve miru.
Po štiridesetih dneh napetosti so se Titove edinice umaknile iz mesta na črto v neposredni bližini. Posledica medzavezniških pogajanj je bila ustanovitev STO-ja.
Kakšni izgledi so za bodočnost Trsta?
Tri rešitve se nam nudijo: prva je priključitev Trsta k Jugoslaviji; omeniti je pa treba, da je samo mesto po štiri petine sestavljeno od Italijanov. Druga rešitev je ohranitev STO-ja; toda kot mednarodna luka Trst ne more uspešno izvrševati svoje naloge, dokler se velesile ne bodo sporazumele in iz Trsta napravile izhodišče za Srednjo Evropo. Vsaka druga rešitev pa je v današnjem — svobodnem svetu za Trst vsekakor slaba rešitev!«
NAM ODRASLIM !
Razmere, ki vladajo v krogih naše mladine, in trenja, ki se okoli nje razvijajo, da bi jo ta ali ona stranka, ta ali ona struja pridobila zase, me silijo, da objavim nekaj misli o vzgoji te naše mladine, ki predstavlja ponos in up našega naroda.
Na Primorskem je prestala naša mladina dve diktaturi in drugo svetovno vojno. Zato ni imela prilike seznaniti se z nauki, ki diktature zavračajo, ker postavljajo človeka demokratično svobodnega in neodvisnega v tekmo za človeški obstanek in napredek. Fašizem in komunizem, dve skrajno nasprotni ter sovražni filozofiji, ki poznata ena le čistega duha brez tvarine, druga pa le tvarino brez duha, vrh tega pa še pet let dolga krvava borba na življenje in smrt, ki je zagnala človeka proti človeku, brata proti bratu in ni spošto-' vala niti najmanjšega pravila človečanske morale, sočutja in usmiljenja, vse to je pustilo v duši naše mladine grenko zavest in občutek, da je življenje odvisno le od močnejšega, od onega, ki bolj spretno suče orožje in doseže smoter, tudi če so sredstva še tako podla in nizkotna.
Počasi se je začela naša mladina dramiti in prihajati k samozavesti, spoznavati zdrave nauke demokracije in mirnega soižitja ter spoštovanja med narodi in med ljudmi. Hkrati je začela to spoznavati tako mladina na deželi in v delavnicah, kakor ona šolska, recimo visokošolska. Dolbila je V roke prave knjige, krilbično demokratično časopisje in zasllišala proste razprave po radiu. Nova luč spoznanja je zasvetila mladini na poti v življenje. Nov val upa se je porodil v srcu nas, ki smo mlada leta že prekoračili in ki smo vso svojo mladost žrtvovali in jo vrgli v narodno borbo ter sprejeli na ramena težki križ trpljenja in zavžili čašo, polno grenkobe, da smo ohranili narodu čast, svobodo in obstoj. Težka borba je bila uspešno zaključena, toda komunizem je zasužnjil ves narad, posebno s pomočjo zapeljane in nepoučene mladine. Vendar mi nismo obupali! Sli smo na delo in obujali mladino k zavesti. Vedeli smo, da zdrav čut n^še nadebudne mladine, slovenskega fanta in dekleta, slovenskega dijaka in dijakinje, ne bo dolgo spal Ob gorkem Ogrevanju demokratičnih mikavnih načel in ob svetlem siju sonca na zasužnjeno in teptano matično domovino, na narod, ki ječi in umira v železnih okovih materialističnega komunizma, ki zanika sam narod in njegovo zgodovino. Pa tudi pri nas v Italiji in na Svobodnem tržaškem ozemlju je komunizem še močan, krut in nevaren!
Ne zagrenjujmo mladih src...
Nastala so prva dijaška društva, klubi in mladinska udruženja. Zbudila pa se je hkrati tudi zavist, ki je delo mladine ter nje plemeniti namen zavrla in zastrupila. Prav ta Strupena zavist ovir« miren razvoj svobodnega združevanja naše mladine, ki je vol j n* dela in Željna uspeha na vseh področjih svojega delovanja.
Razni elementi so na delu, da bi privlekli mladino v lasten tabor in jo uklenili v laistno ideologijo, ne saimo versko, ampak tudi politično. V tem boju, ki ne pozna strpnosti, ima mladina uklenje-nega duha in telo in se ne more pognati naprej po mirni in gladki poti na delo, da popravi, kar sta nam fašizem in komunizem pogasila in uničila. Ta naša mladina vidi sonce, hrepeni po življenju, hoče pomaigati narodu in dati svoj čisti prispevek pri obnovi domovine in zgraditvi demokracije.
Njeni nasprotniki so vsi tisti, ki pritiskajo nanjo z vsemi sredstvi, tudi z žaganjem in sramotenjem, tudi z vlivanjem malodušja
V	njena mlada srca.
Nekateri trdijo, da ni dovolj, če se mladina ravna po verskih načelih in zapovedih, temveč zahtevajo celo, da se mora javno izživljati samo v njihovih političnih organizacijah. Drugi pa vlagajo ves svoj Vpliv, da bi raizna trenja med našimi mladimi mirno poravnali in jim zgladili pot k delovanju za stoupni blagor. Ne samo to, ampak netijo se mladi spori in podžigajo nesoglasja ter se omalovažuje eno ali drugo mladinsko delovanje. S tem se ovira proSt razvoj in raizmah mladih duhov.
...pomagajmo jim, da bodo kos svojemu poslanstvu J
iTaiko ravnanje ne privede daleč: in mladina ostane zagrenjena in brez volje za delo. Poleg tega pa se ji vsilita v dušo srd in sovraštvo ter nezaupanje do sovrstnikov in do voditeljev. Srd in sovraštvo, ki se bosta v odraslih letih sprostila v divje politično na-sprotstvo, ki ne bo poznalo več meje obzira, ugleda in spoštovanji.
Zato pustimo, naj se mladina prosto združuje v svoje organizacije, venske, kulturne, politične, športne itd. Njej smemo le prikazovati po demokratični dostojnosti, kaj je prav in kaj je zlo; kje In kako je treba nastopiti za ohranitev narodne časti in za dosego narodnega in družabnega napredka. Njej moramo povedati, da je narodna stvar glavna misel vseh Slovencev, ki verujejo v demokracijo, v Kristusovo vero, v oliko in omiko, v družabni in prosvetni napredek. Kajti mladina ni rojena zato, da bo nadaljevala netzdravo staro politično borbo prejšnjih generacij, ampak zato, da se bo iz zgodovine te borbe naučila le kar je dobrega in popravila vse, kar je bilo slabega. Vsako nasprotno vplivanje na mladino bo zaman, ker ga bo ona brezpogojno zavrgla. Mladina nosi v sebi ogenj junaštva, zato je ona poklicana, da najbolj vneto in požrtvovalno brani'narod pred zunanjo nevarnostjo in pred notranjimi spori. Mladina je bila vedno od pamtiveka sem v prvem ognju, ker je znala braniti, za ceno svojega življenja, trajne pridobitve človeštva pred nasilniki, ki so jih hoteli uničiti, in ustvarjala tudi na barikadah nove ideje, ki so vodile človeštvo k napredku pred mračnjaštvom. Zato pomagajmo mi tej svoji mladini, da bo kos svoji nalogi!
Tako je danes naga mladina poklicana, da ustvari nauke te svetle človečanske demokracije, ki spoštuje hkrati vse, kar človek potrebuje za resnično svobodno življenje, za razvoj in napredek človeštva!	dr.	Avgust SFILIGOJ
Vodikova bomba-zvezda v majhnem
(VValdšmar
Odkar je senator Edwin C. Johnson po radiu objavil, da izdelujejo tiombo, ki bo imela tisočkrat več-_jo razdiralno silo kot uranova bomba, govorijo na svetu le o vodikovi bombi.
Znanstveni podatki, s katerimi razpolagamo, nam omogočajo, da 'Objavimo nekaj podatkov o taki Vodikovi bombi, ki temeljijo na naravi. V letu 1939 sta znanstvenika Niels Bohr (Nobelov nagrajenec) in prof. Wheeler iz Princetona pojavila sledeče pravilo: čim trdnejša je prvina, tem manj možmsti je sprostiti iz nje energijo. Trdnejše prvine zavzemajo v sistematični razpredelnici vmesne postavke med vodikom in uranom. Tako bi bilo na primer izelo težko pridobivati energijo iz železa. Za ta smoter so mnogo bolj prikladni — zaradi svoje manjše trdnosti — vodik in radioaktivne prvine, ki prihajajo za svincem. Iz tega razloga so napravili prvo atomsko bombo iz urana 235, ki se, izpostavljen bombardiranju iz neutroni, lahko loči in sprosti del energije, katero
Kaempffert)
vsebuje.
Ta postopek sproščevanja uranove in plutonijeve energije imenujemo »razbitje«, kot čitamo to že dalj časa v časopisju. Po razbitju Uranovega atoma tehtajo drobci nekaj manj, kot prvotna gmota; in kaj se je ugodilo z ostankom? Spremenil Se je v energijo.
ilzdelovanje vodikove Ibombe in njene eksplozije pa slonita na popolnoma drugem načelu. V tem-primeru u-poralbi fizik tako imenovano »termoatomsko reakcijo«: namesto da bi razbil prvino kot je to v primeru urana, ustvari novo prvino, to se pravi, da spremeni vodik v helij. Pri tej spremembi se sprosti majhna masa, ki se spremeni v energijo, katera bi napravila vodikovo bombo še za mnogo stra-šnejšo kot je najnovejša bomba iz plutona.
Se pred zaključnimi študiji sta preučevala Bohr in Wheeler možnost uporabljanja vodika za vir energije in sicer po zaključku, do katerega so prišli fiziki že leta 1929, po katerem je razbeljeno sta-
nje sonca in drugih zvezd vzrok Stalnega spreminjanja vodika v helij. V tem letu sita dva fizika, R. Atkinson in F. Houtenmans, prvi Anglež, drugi Nemec, dokazala, da Sonce lahko žari milijarde let zaradi termoatomske reakcije. Domnevo sta nato izpopolnila G. Gamov in E. Teller, profesorja univerze »George Wasihington«.
RAZNE VRSTE VODIKA
Vodik, s katerim so se bavili Atkinison in drugi, ni vodik navadne vrste, kot ga uporabljajo za napihovanje balonov, ampak težje vrste. Obstojajo namreč tri vrste vodika, katere označujejo s številkami 1, 2, 3; vodik 1 je najbolj razširjena prvina vsemirja; okoli 99 odst. sonca obstoja iz tega vodika; vodika 2 je pa zelo malo, vodika 3 pa še manj. S spremembo atomskega ustroja navadnega najlažjega vodika, katerega je v izobilju, se lahko pridobiva redkejše vrste vodika (in izotopa).
Ce hočemo izdelati bombo po postopku Atkinson - Houtermans -Gamow - Teller, moramo povzročiti trčenje dveh jeder vodika 2, katera smo vrgli drugo proti drugemu z veliko brzino. Ta trk ima za posledico, da se obe jedri združita, ne tvorita pa več vodika
2,	težke vrste (ki se imenuje tudi devterij), temveč nastane pri tem helijev izotop; med tem pojavom izpuhtevajo neutroni, istočasno se pa sprosti energija 3,200.000 elektronskih voltov. Kot znano se dvoje teles z enakim nabojem medsebojno odbija; ker imajo vsi devte-roni pozitiven naboj, jih moramo navdati z ogromno energijo, če hočemo premagati to odbijajočo silo in jih združi«. Nekateri fiziki trdijo, da dosega toplota na soncu okoli 20 milijonov stopinj. Tudi postopek, katerega predlagajo Atkinson in drugi, zahteva mnogo toplote; po prof. Gamomt okoli 800.000 stopinj. Vendar je na zemlji nemogoče doseči tako toploto, ker bi se stopila vsaka prvina še predmo bi dosegli 100.000 stopinj.
Obstoja pa še druig postopek, katerega so znanstveniki nedvomno upoštevali. Po tem postopku se navadni vodik spremeni v vodik 2 in vodik 2 v vodik 3. Tega pretvorijo v helij 4 s pomočjo bombardiranja protonov (jeder vodika), katere pridobivajo iz vodika 3. To pretvarjanje vodika v helij spremlja strašen plamen. Iz-gleda, da so izgledi za možnost takega postopka zelo ugodni; pri tem postopku se sprosti energija, ki je osemkrat večja kot energija uranove ali plutonove bombe.
Vodik 3 ima atomsko težo 3,01600, teža navadnega vodika pa je le 1,00785. Ker je vsa gmota a-toma dejansko osredotočena v jedru, lahko rečemo, da je teža 1,00785 tudi teža protona (jedra a-toma navadnega vodika). Teži vodika 3 in navadnega vodika dosežeta skupno 4,02457. Za pridobitje helijevega atoma in delca alfa (jedra helijevega atoma) pa zadošča gmota v tefži 4,0028. Preostane torej igmota v teži 0,02177 in to je tista teža, ki se spremeni v energijo.
Zdaj nastane vprašanje: kako dosežemo to strašno vročino, ne glede na izbrani postopek? Fiziki posegajo nazaj na plutonovo bombo. Pri eksploziji te bombe nastane slepeč plamen, katerega toplota doseže verjetno 20 milijonov stopinj.
OČRT VODIKOVE BOMBE
V	postopku Atkinson - Houtermans - Gamow - Teller predstavlja posebno vrsto vodika, ki bi se lahko spremenil v helij v času plamena, ki spremlja eksplozijo uranove ali plutonove bombe, devterij ali težki vodik. Kot ve vsak dijak srednje šole, je voda kemična sestavina vodika in kisika. Ce torej združimo težki vodik s kisikom, dobimo težko vodo.
Postavljamo domnevo, da eksplo-
dira bomba V skladu s teorijo o trčenju devteronov. Pluton bi moral biti Obdan s preobleko težke vode, okoli te preobleke bi pa morala biti še sinov, katera bi preprečil* prezgodnjo eksplozijo bombe. S sprostitvijo plutona nastane eksplozija in silen plamen. Nešteti delci zletijo z energijo 100 milijonov e-lektranskih voltov in trčijo v dev-terone težke vode, kaiteri predajo svojo 'energijo. Že delec prvotne energije eksplozije zadošča, da povzroči potrebna trčenja med dev-teroni. Dva devterona se s trženjem združita v lahek izotop helija in sprostita neutron. Reakcija se vrši v strnjeni verigi, ta neu-trom trči v drugega, kateremu preda svojo energijo in tako dalje. Do take reakcije v strnjeni verigi pa lahko pride le pri temperaturi milijonov stopinj.
Včasih se je človek spraševal, zakaj se zvezde svetijo; zdaj to ve Človek zna zdaj tudi ustvariti malo zvezdo na zemlji, mnogo bolj usodno, kot so bile tiste zvezde, katerih so se bali naši starodavni narodi. Gotovo pa ni v korist družbe, v kateri živi, da mora imenovati to kratkotrajno zvezdo v majhnem bombo in mora pač obžalovati svoj v napačno smer obrnjeni razum.
Oesti z Goriškega
Miadi republikanci pravijo
Mladi italijanski republikanci krožka »G. Mameli« iz Gorice so stavili na stenčas sklep, ki so ga sprejeli kot pritožbo proti odpravi nekaterih spomenikov, ki so spominjali na patriotstvo Kopra in ki so jih odstranila sedanja komunistična oblastva.
Mi smo vedno obsojali vsako nasilje in prav zato hočemo spregov > riti besedo k pritožbi mladih republikancev. Oni namreč čudijo, da ne bi Italija v Kopru in Istri odstranila nobenega spomenika...
Ker tudi sami verjamemo, da ne bi Italija odpravila italijanskih spomenikov, menimo, da so mladi republikanci mislili na slovenske spomenike. Toda glej pozabljivost teh mladih nadebudnežev, ki niti tega ne vedo, da so Italijani že zdavnaj odpravili povsod v Istri in na Primorskem vse slovenske spomenike! Zares smešne obljube da-jajo ti mladi ljudje! Ali nimajo od svojih starejših voditeljev nobenega, ki bi jih poučil o zgodovinski resnici v zadnjih tridesetih letih?
„Lunedi“ samo proti dr. Rutarju! Kaj pa drugi?
»Lunedi« od 27. februarja posveča skoro vso četrto stran dr. Karlu Rutarju in mu očita vsa mogoča »izdajstva« v zvezi z njegovim predsedstvom goriške občine v maju 1945. Nimamo namena zagovarjati nobenega zločina, ko gre res za zločin, še najmanj pa nekatere komunistične upravitelje in. njihove ukrepe. Hočemo samo staviti vejico in piko iter vprašaj na pravo mesto, ker menimo, da se »Lunedi« zaletava v dr. Rutarja bolj zaradi njegovega slovenskega poko-lenja, kot pa zaradi njegovega takratnega predsedstva. Pri . tem u-gotavljamo sledeča dejstva:	»Lu-
nedi« ne imenuje v članku komunistov in ne pove, da je vladala v maju 1945 v Gorici komunistična oblast, ki je narekovala vse ukrepe po komunističnem sistemu, ki je enak po vsem svetu in za ves svet. »Lunedi« ne pove, da so sedeli zraven dr. Rutarja v vodstvu občine tudi Italijani, ki so ravno tako »krivi«, če je bilo kaj »krivega« in »izdanega«. Zakaj »Lunedi« ne prinese na dan teh imen italijanskih komunistov in nekomunistov? Da dr. Rutar mi bil in ni komunist so že maja 1945. povedala komunistična oblastva, ko so objavila v časopisih, da je bil »izvoljen« za predsednika »liberalec« dr. Rutar.
Znano je, da so bili »izvoljeni« v vodstvo Občine tudi Italijani, kot dr. Pettarin, ki je vršil službo podpredsednika, komunist Batti, ki je danes član goriškega občinskega sveta, izvoljen na komunistični listi, komunist Borghes, ki je še danes uradnik na gori-škem županstvu, g. Štolfa, danes član socialistične delavske stranke v Gorici in drugi!
Nekoliko več doslednosti svetujemo tedniku »Lunedi«-ju, da ne bo kazal preveč očitno, kam pes taco moli...
V	ostalem pa poudarjamo, da so vse komunistične okrožnice po vsem svetu enake in da se niso borili Titovi komunisti in njihovi podporniki in »tovariši« italijanskega pokolenja za Jugoslavijo, ampak samo za komunistično »domovino« in' diktaturo.
Vedeli so to dobro meseca maja 1945 vsi ' komunisti, ki so skupaj »vladali« na Goriškem in terorizirali, Slovenci z OZNO, Italijani pa e GAPom! Vsi ostali, nekomunisti, z dr. Rutarjem, dr. Pettarinom, g. Štolfo in drugimi, so bili navadni zapeljanci in zaslepljenci, ki so le ubogali in so ostali dovolj varani in razočarani, ko so spregledali in spoznali resnico. Sicer pa vztrajamo: če so kakšne odgovornosti, naj »Lunedi« kliče na odgovornost vse takratno občinsko vodstvo. Tako se bo videlo, ali so odgovorni samo Slovenci ali pa tudi Italijani. Ce
(Nadaljevanje t 3. strani) od točke do točke in se stopnjevalo do najtoplejšega razpoloženja. Ob koncu sporeda je mnogoštevilno občinstvo, ki je napolnilo zadnje kotičke koncertnih prostorov navdušeno odobravalo izvajanje o-beh umetnikov in se ni zganilo z mesta, ob željnem pričakovanju dodatkov. Nato sta umetnika dodala še Ohaminadijevo »Špansko serenado« in Fibich-ov »Poem«. V znak hvaležnosti je bilo umetnikoma poklonjeno krasno cvetje.
Doživeli smo izreden umetniški večer, ki bo tako po izbranosti sporeda, kakor še posebej zaradi odličnega izvajanja sodilo v veliko koncertno dvorano s prvovrstnim koncertnim klavirjem. Na ta način bi tško izvajane z vsemi odtenki prišlo v veliko večji meri do veljave in bi našla zvočnost pro-stejšo pot nego v mali natrpani dvorani. Slovenski prosvetni matici gre zahvala za ta lep večer z željo, da bi temu sledili še nadaljni.
musicus
le niso bili eni i drugi, v kolikor se tiče nekomunistov, »komandira-ni« od komunistov, kakor menimo mi! Saj je dobro znano, da so v mešanih odborih pri takih režimih povsod postavljeni tudi komunisti, da pazijo na točno izvršitev ukaz iv partije in na »disciplino« po njenem ukazu. ,Saj sta tovariša Borghes in Batti, ki sta še vedno na županstvu, tudi ostala še vedno komunista kominformista. In tega niti ne 'zanikata! Kako da ju brihtni »Lunedi« ne vidi? Eh, Italijana sta... Odgovornost za .dogodke iz maja 1945 pa je treba naprtiti samo Slovencem, tudi če so nedolžni!..
Se nekaj. Slovenci, pa nekateri Italijani, simo pod upravo fašistov-skih »podeštatov« 'trpeli velikanske krivice prav v Gorici. Ali oni niso deležni »Lunedi«-jevih spominov? Zakaj ne?
Trgovinska pogajanja
V soboto 25. februarja so bila tu pogajanja med italijansko in slovensko delegacijo iz Ljubljane zaradi trgovinskih odnošajev in izmenjav. Da bi prišlo do kakšnega konkretnega zaključka, ni še bilo objavljeno. Ugiba se, da so se raz-govarjali več za popravila raznih strojev, ki bi jih Slovenija izročila, kot pa za kakšno izmenjavo blaga v obmejnem pasu. Nekateri italijanski listi napačno mislijo, da pride do določitve obmejnega pasu, v katerem bo trgovanje na drobno obojestransko dovoljeno. Ti listi niti najmanj ne pomislijo, da vlada v Sloveniji komunističen režim, v Italiji pa prenapet nacionalizem, (ki nista ravno dobra poroka za trgovinsko sodelovanje. Delegacijo iz Ljubljane je vodil dr. Boris Puc.
Carine prosti pas
V zvezi s težko gospodarsko krizo, ki jo preživlja Gorica potem, ko so bile postavljene nove državne meje, se italijansko nekomunistično časopisje razpisuje na vse načine in roti vlado v Rimu, naj vendar prihiti na. pomoč pokrajini, ki jo je mirovna pogodba tako »kruto okrnila«. V začetku lanskega leta so videli vsi izhodišče iz zagate v carine prostem pasu, ali »zona franca«, kakor ga imenujejo Italijani. Menili so, da bo industrija k raznimi sladkarijami rešila krizo brezposelnosti in nasitila vse prebivalstvo. Izkušnja je žalibog grenka in danes moramo priznati vsi, da se ta poskus ni obnesel. Od piškotov in likerjev, ki imajo povsod v Italiji enako ceno, ne moremo živeti! Z njimi ne moremo rešiti krize. S »prostim pasom« izgubi vlada eno milijardo lir na leto, ki na bilanci brezposelnosti ne zaleže skoro nič. Ali ne bi bilo bolje odpraviti »prosti pas« in svetovati, naj vlada izroči Gorici eno milijardo lir vsako leto, da bi z njimi zidali stanovanjske hiše m napeljevali vodovode? Več brezposelnih bi dobilo delo in več koristi bi s tem imelo vse prebivalstvo. Treba samo nekaj več praktičnosti in manj teorije!
Šolske prireditve
V torek zjutraj so učenci in u-čenke slov. osnovnih šol v ulici Randaccio priredili kar v razredih lepe in vesele prizore za proslavo pusta. Uspeh je bil prav dober.
V nedeljo 19. p. m. pa se je srednješolska mladina pokazala na o-dru na Placuti. Vsi so bili tudi s to prireditvijo prav zadovoljni.
Slovenci v Gorici zelo težko občutimo potrebo po prostrani dvorani za naše prosvetne prireditve. Društvo vseučiliščmikov n. pr. ne more nastopiti prav zaradi tega! Zakaj nam oblastva ne pridejo na pomoč?
Uporaba električnega toka prosta
Goriška prefektura sporoča, da je komisar za električno energijo v Severni Italiji izdal odlok, po katerem je uporaba elektrike od 1. marca dalje prosta in ni več nika-kih omejitev.
Trgovsko-obrtna zbornica v Gorici praznuje stoletnico
Letos preteče sto leit, kar je bila v Gorici ustanovljena Trgovsko -obrtna zbornica. Ta jubilej misli zbornica slovesno proslaviti in je v ta namen imenovala poseben slavnostni odbor. Na povabilo predsednika goriške Trgovske zbornice inž. Pensa se bo v septembru vršil v Gorici kongres vseh italijanskih Zbornic za trgovino, industrijo in poljedelstvo.
Slov. postne pridige
Vsak petek ob osmih zvečer je sedaj v postnem času v župni cerkvi sv. Ignacija na Travniku postna pridiga. Govori stolni vikar dr. Mirko Humar. Po pridigi primerne postne pesmi z blagoslovom. Pridite!
Jamlje
V nedeljo 19. t. m. je naša domača mladež priredila lepo zabavno veselico s petjem, ki je nas vse prav prisrčno razveselila. Pripravil jo je naš domači župnik g. Vo-šnjak, ki polaga veliko painjo na prosvetni dvig mladine.
Št. Maver
V nedeljo, 19. febr., smo slovesno obhajaii praznik našega cerkvenega patrona sv. Valentina. Naš praznik, ki nekako odpira pot v pomlad, je bil zato vedno vabljiv za naše sosede in so nas zlasiti Goričani vedno radi posečali. Takega obiska kot letos pa najbrže še nismo imeli. Od Pevmskega mosta do naše cerkve se je v popoldanskih urah vila kar nepretrgana procesija. Bil je res izredno lep dan in je človeka kar vleklo v svobodno naravo. Zdi se, da so se gostje pri nas kar dobro počutili, čeprav so razna samohvalna fronta-ška zagotovila ostala samo na papirju. Taki zastopniki so res iz ljudstva za — farbanje ljudstva.
Števerjan
V	ponedeljek 20. t. m. je šlo na nabor v Gorico nekaj fantov iz naše vasi. Spremljali so jih seveda šp drugi mladeniči. Ko se je pregled končal pred Coroninijevo palačo, so se vsi fantje, kakih trideset, zbrali in napravili krasen pohod po Gorici, zraven pa prepevali slovenske narodne pesmi. Občinstvo jih je kar občudovalo in tudi hvalilo. Iz ust Italijanov smo slišali besede: »Glejte no, kako lepo pojejo ti slovenski fantje!« Le neka nestrpnica je kričala na vse grlo: »Prokieti Angleži, oni so dali toliko svobode tem »ščavom«! Nemirov pa le ni bilo. Steverjanskim fantom, in seveda tudi onim iz Jazbin, ki so bili z njimi, prav lepo čestitamo za lep nastop!
Kdo upravlja bivše primorske škofije onstran meje
Administracija primorskih škofij onstran meje je sedaj tako izvedena: za ozemlje goriške nadškofije je apostolski administrator msgr. dr. Miha Toroš, ki bo imel svoj sedež, kaikor se z gotovostjo trdi, na Kostanjevici; za škofiji Trst in Poreč upravlja administrator msgr. Nežič; za Reko je apostolski administrator krški škof dr. Srebrnič.
f kanonik Jožef Gorenščak
Iz Čedada smo prejeli tužno vest, da je tam v soboto 18. febr. prenehalo biti plemenito srce msgr. Jožefa Gorenščaka, kanonika staro-slavnega čedajskega kapitlja. S smrtjo msgr. Gorenščaka je zazijala globoka vrzel v vrstah bene-ško-slovenske duhovščine in med poborniki in širitelji slovenske zavesti v beneški Sloveniji.
Pokojni se je rodil v Dolenjem Mensinu 1. 1878; bil je torej v 72. letu starosti. Študiral je v Vidmu in pel novo mašo 1. 1902 v rojstni vasi. Najprej je kaplanoval v Za-vrtu pri Dreki, potem pri Sv. Lenartu, kjer je 1. 1920 postal župnik. Njegovo imenovanje za župnika je naletelo na težke ovire.
G. Gorenščak je bil nadarjen in zelo naobražen mož. Poznal je italijansko in slovensko kulturo ter je prišel v stik tudi s pokojnim Evangelistom Krekom. Kot plemenit in značajen razumnik se je takoj ogrel za Krekove socialne ideje in jih hoftel uveljaviti tudi v svoji zanemarjeni in zaostali domači deželici. Kljub velikim zaprekam je šel pogumno na delo in je skušal iztrgati iz oderuških rok male slovenske posestnike, ki so jih bil-i zasužnjili razni podeželski izkoriščevalci. Ustanovil je ljudsko posojilnico, komsuimno zadrugo, mlekarno in se bavil še z raznimi drugimi zadružnimi vprašanji. To mu je nakopalo sovraštvo izprijenih magnatov, ki so se postavljali kot najboljši »patrioti«, da so krili svoje umazano početje.
Kot zvest in zaveden Slovenec je rajnki sodeloval tudi pri urejevanju tretje izdaje »Katoliškega katekizma za Slovence videmske nadškofije«. Ta katekizem so beneški Slovenci poklonili 1. 1928. resnemu videmskemu nadškofu No-gari, 1. 1933 so ga pa fašisti zaplenili.
Iz Sv. Lenarta je prišel rajnki že pred mnogimi leti za kanonika k čedajskemu stolnemu kapitlju. U-žival je velik ugled med Slovenci in Furlani. Oboji so ga spoštovali zaradi njegove visoke naobrazbe, značajne možatosti in ljubeznivosti. Posebej pa je bila na glasu njegova gostoljubnost. Prej v Sv. Lenartu, pozneje v Čedadu so bila vrata njegovega farovža vedno odprta in vsakdo, ki ga je obiskal, je bil sprejet po pravi — slovenski navadi. Zato pri njem ni nikoli manjkalo gostov.
Radio Trst II
(900.6 m — 832 Kr-sekJ
Dnevne oddaje:	7.16 - 8.30, 11.30 -
14.30, 17.30 - 24.00.
Ob nedeljah: 8.00 - 24.00.
Poročila dnevno: 7.16 (i*v«emši nedelj), 12-.45, 14.00 (izvzemši ae-delj), 19.45, 23.16.
Dnevni pregled tiska:	14.18	Uz-
vzemši nedelj).
Nedelja, 5. marca 1950: 9.00 Kmetijska oddaja. — 13.00 Glasba po .željah. — 16.00 Ponovitev: Nastanek predilnega stroja. —	19.00
Pogovor z ženo. — 20.00 Z narodno pesmijo po Sloveniji. — 21.00 Z domače knjižne police.
Ponedeljek, 6. marca: 13.00 Iz če-'šAga -glasbenega sveta. — 19.00 Evropski obnovitveni načrt. —
20.00	Športna kronika. — 21.00 Opera. -— 23.00 Plošče za lahko noč.
Torek, 7. marca: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Angleščina po radiu. — 20.00 Vokalni koncert te-
Ortopedik
NICOLA BECCHI
TORINO Via S. Giulia, 32 - Via Guastalla, 12
ipecialDt za odstranitev
KILE
(brez operacije)
objavlja novo priznanje: »Spoštovani g. N. BECCHI!
S tem pismom Vam izražam svojo hvaležnost za ozdravitev svoje obojestranske kile, ki je po tolikih letih in tolikih poskusih s pasovi in z drugimi načini popolnoma uspela s pomočjo Vaše posebne priprave in Vašega stalnega prizadevanja.
LAMBERTINI ARISTIDE Castelmaggiore (Bologna) Ortopedik sprejema:
v GORICI: v nedeljo 12. marca v hotelu »Pasta« v TRZICU: v nedeljo 12. marca, hotel »Lombardia«
norista Dušana Pertota. — 21.00 Vteori mladini: Nafta. —	21.30
Šostakovič: Simfonija št. 1 oj>. 10.
Sreda, 8. marca: 13.00 Iz francoskega in španskega glasbenega sveta. — 20.00 Vokalni kvartet.
20.30 Okno v svet. — 22.00 Simfonični koncert. 23.00 Uspavanke.
Četrtek, 9. marca: 13.00 Slovenske narodne motive 'izvaja pevski duo. — 18.00 Glasbeno predavanje. — 19.00 Slovenščina za Slovence. —- 20.00 Iz slovanskih o-per. —	21.00 Radijski oder -
Galswarthy: »Stavka«, drama v treh dejanjih.
Petek, 10. marca: 13.00 Glasba po željah. — 18.40 Šramel kvintet.
20.30 Tržaški kulturni razgledi. ■
21.00 Mojstri besede. — 22.00 Čajkovski: Koncert za violino v D duru. —	22.30 Južno-ameriška glasba.
Sobota, 11. marca:	13.00 Pestra
glasba. — 18.30 Oddaja za najmlajše: Večer naših najmlajših.
20.30 Programski periskop. —
21.00 Sobotni večer - Nastop pevskega zlbora »Skrjanček«. -— 23.00 Plošče za lahko noč.
jSovci, pozor/ |
KUNE BELICE - KUNE ZLATIC® aa direkten eksport r Arneritoo PLAČA NAJBOLJŠE po nih cenah
Q7l. J.ischcr
TRST, VIA P I E T A' 24 (Telefon 93,134)
DAROVI:
Namesto cvetja na grob pok. Ivana Škabarja daruje družin* Primčeva L 4.000 za Slovensko dobrodelno društvo v Trstu.
Namesto cvetja na grob pok. gospe Novakove iz St. Petra na Krasu daruje družina Primčeva 3.00* lir za Slovensko dobrodelno društvo v Trstu.
Naše naročnike v Angliji obveščamo, da odslej nakazujejo naročnino 'za naš list na naslov:
KLIC TRIGLAVA (DEM.)
Two Gates Hostel Tamworth staffs. Letna naročnina stane 1. 21. funta.
UPRAVA
Dr. FRANJO DELAK, zdravnik ▼ Barkovljah sprejema v ulici Bonafata 9 vsak dan od 9 - lž in v Trstu v ulici Commerciale 10-11. od 15. - 17. ure.
PRODAM dobro ohranjeno pomladansko obleko in čevlje z* fantka od 8-9 let. — Naslov pri (upravi lista.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska:
tiskarna »ADRIA«, d. d. v Trstu
Mizarji | kaelovalGi V
padjBtDihi •
Kole za trte, deske smret kooe, mačet snooe in trt dih i e so o, trame, part kete in droa nudi najugodneje
CALEA
TEL. --------------
90441 TRST
Viale Sonnino, 2 4
NECCHI novi model B U
za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitje gumbov, čipke, cikcakaste šive. Vsa dela se izvršujejo brez okvirja. Pouki za vezenje brezplačno.
ŠIVALNI STROJI na industrijski tok za čevljarje in krojače. PRODAJA NADOMESTNIH DELOV. RADIOAPARATI najboljših znamk pri
T U L L I O
MA OBROKE
TRST - ul. C. BATTISTI št. 12 Tel. 65-33 — T R Z I C , na Korzu
MEDEVROPSKO SODELOVfllUE ZA DOSEGO VlSlE ŽIVLJEMSKE DDVHI
E . R . P.
U!||l!
Nagradno tekmovanje za upodabljajoče umetnike
Uprava za gospodarsko sodelovanje v Parizu je skupno s svojini posebnim odposlanstvom v Trstu (ECA Mission) razpisala nagradno tekmovanje za upodabljajoče umetnike. Predmet nagradnega tekmovanja je lepak, ki naj čim bolje prikaže misel
mEDEIfROPSKEGH S0DEL0UHI1 JR
Tega nagradnega tekmovanja se morejo udeležiti vsi umetniki, ki bivajo na Svobodnem tržaškem ozemlju. Njihova dela bodo poslali v Pariz, kjer jih bo ocenjevala posebna komisija.
Dovršene lepake je treba poslati odposlanstvu ECA (ECA Mission) Trst, Corso Cavour 1, III. nadstropje. (Palača Cantieri) najkasneje do 15. marca 1950.
Navodila in podrobnosti lahko najdete v posebni knjižici, ki jo morete dvigniti v Zavezniški čitalnici v ulici Trento št. 2, kjer je umetnikom na razpolago tudi bogato gradivo, ki pojasnjuje Evropski obnovitveni načrt.
Nagrade :
1,000.000 lir			1.	nagrada
650.000	n		2.	79
450.000	n		3.	79
120.000	n	od	4.	do 10. nagrade
60.000	n	od	11.	do 25* n
ECA odposlanstvo v Trstu ne bo razpisalo krajevnega tekmovanja.