Poštnina olaSana v gotovini
Maribor, sreda 28. marca 1934
Stev. 71 Leto VIII. (XV.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
tfrvdaUttvo <■> upravai Maribor, Qo«poaka ri.1t / T«J»fon uredaiitva 3440, upravo 2469 tokaja roza« nodoljo in praznikov vaok dan oh 18. ari / Velja arasa&m projamon • upravi a> p« poiti 10 Din, doatav||an m do« 1* Din / Oglasi po eantf« / Ogtaaa oprojaan tmM oglaanl oddolok Jot«* v MuMjani • PoCtnl tokovni raitm n. M.40P
99
JUTRA’
99
Kriza in kaos v mednarodni politiki
Razvrednotenje starih vrednot brez nastanka novih
Kadarkoli se je v zadnjih letih načelo bodisi to ali ono vprašanje, vedno se je imenovala ž njim tudi neizogibna bese-a; kriza. Cesto se je to zgodilo brez nilWe potrebe, cesto se je ta univerzalni ■zgovor za vse grehe sveta uporabil ali iz zadrege ali iz spekulacije, v enem pa vendar še do nedavna ni bilo krize: v Slavnih smernicah mednarodne politike Evrope. §e pred dobrim letom smo v Evropi vedeli precej točno, kdo je komu Prijatelj in kdo sovražnik. Toda zdi se, “a kriza tudi mednarodni politiki ni mošta Prizanesti, da je bil kaos usojen tudi njej. Dogodki zadnjega leta, zlasti pa zadnjih mesecev in tednov pričajo jasno !n slasno, da jadramo v megleno n e-
vendar vemo vsi zelo dobro, da so taki bloki obstojali tudi v času, ko je bil največji pacifist in sporazumaš dvajsetega stoletja Airistide B r i a n d še živ in na višku svoje slave. Življenje je pač preveč raznolično, navezano vse preveč na določene in v bistvu nespremenljive zakone delovanja, da bi se dalo kratkoma-lo utesniti v spone nekih mrtvih teorij. Bloki so prav zaradi tega obstojali dalje kljub nasprotnim tendencam. Če so pa obstojali, so tvorili vsaj neko jasno opre delitev, tako da je vsakdo vedel že na prvi pogled kaj so, koga vse združujejo in kaj naposled hočejo. Tako je bilo n. pr. vsakomur razumljivo, da obstoja neki blok Francije in njenih zavezni-
lasnost in negotovost, ki posta- kov, ki je bil osnovan v cilju obrambe 3a ze skoraj usodna. Pri vsej bistrini razuma, prj Vsem podrobnem poznavanju ^^narodnopolitičnih dogodkov in pri najboljši volji skoraj ni več mogoče iztočiti iz vsega jasne, razločne linije.
Evropska mednarodna politika preživlja
najtežjo krizo v povojni zgodovini, za-Pada v največji kaos.
Naj bo človek še tako velik optimist, naj še vedno kljub vsem strahotnim razočaranjem pogojnih let veruje v »sporazum«, »mednarodno sodelovanje«, »razorožitev«,' »večni mir« itd., rebusa,
1 se mu postavlja pred oči, ne more in !!e more rešiti — spreminja se v apoka-Pso! Na jeziku vseh so lepe besede, dejanja pa so od njih oddaljena bolj kakor je severni pol od južnega. Društvo na r o d o v, ki je bilo ustanovljeno zato, da bi bilo regulator vseh svetovnih med narodnopolitičnih vprašanj, je potisnjeno daleč v ozadje. Razorože vanje, določeno teoretično v samih mirovnih Pogodbah, se je izrodilo v smešno farso. Saj je naš zunanji minister dr. B. .1 e v-tič dejal sam v svojem nedavnem ®kspozeju v narodni skupščini, da se Istočasno z razpravljanjem o razorožitvi države brez izjeme mrzlično oboro-%jo! Mirne duše lahko trdimo, da ta-8Sa oboroževanja in takega prepajanja c. ih narodov z duhom militarizma ni bilo nikoli, kakor je sedaj — v času prizadevanj za »razorožitev*. Mirne duše Pa tudi lahko trdimo, da ni bilo ni-1 °l\ mednarodnih izigravanj in za 1! “u°sti, kakor jih je v času »vseobče-ga sporazumevanja«. Kdo more spričo tega sploh Še verjeti, da misli kdorkoli lesmcno na razorožitev in mednarodni sporazum?	t
Kakor pa je kaos v teh najvišjih v pr a sanjih, tako je tudi v vsem drugem. Po načelih, ki so ustvarila Društvo narodov, ki naj bi pomenilo konec predvojne m vojne prakse mednarodne diplomacije, ne bi smelo biti nobenih separatnih zvez, nobenih meddržavnih blokov. Pa
pred Italijo na eni in Nemčijo na drmi strani. Prav tako je bilo splošno znano, kaj je Italija, kdo so. njeni zavezniki in kaj hočejo. C-e svet ni verjel v večni »sporazum«, je zato verjel vsaj v ta ali j oni blok in gojil trdno prepričanje, da bo
Barthoujeva diplomatska turneja
Obisk francoskega zunanjega ministra v Belgin, Poljski, Češkoslovaški in Avstriji — Ozadje potovanja
PARIZ, 28. marca. Zunanji minister j PARIZ, 28. marca: _ Definitivno je Barthou je odpotoval včeraj ob 9.15, odrejeiO, da bo zunanji minister Kariž Pariza in dospel v Bruselj ob 13.30, j thou obiskal v aprilu Varšavo, kjer kjer ga je na kolodvoru pričakovala • se bo sestal z maršalom Pilsudskan ogromna množica ljudstva in ga nav- . in drugimi državniki. Politični krogi
pričakujejo, da bo njegov obisk precej ublažil vtise in posledice nfetnsko-
obstoja! kot najboljša garancija v vsakem primeru, pa naj se zgodi naposled karkoli hoče.
Danes tudi ta zavest ni več tako trdna. Med posameznimi skupinami držav ni več tako jasnih skupnih smernic. Razumevanje je samo še v nekaterih vprašanjih, v drugih pa je skoraj razdor! Tako smo n. pr. še nedavno vedeli, da je Poljska zaveznica Francije in zasleduje ž njo iste, odnosno enake cilje. Danes je Poljska sfinga, stoječa med Berlinom in Parizom na eni ter med Moskvo na drugi strani. Prav talko smo tudi poznali razmerje med Francijo in n. pr. malo antanto. Ta zveza je nastala v prvi vrsti zaradi antagonizma med Italijo In Francijo ter med Italijo in Jugoslavijo, odnosno celotno malo antanto. Pa ie prišel na površje problem usode Avstrije, in Pariz se je pričel klanjati Rimu. Rodile so se težnje za tortne mo preorientacijo. In Rim, ki je poprej z vsemi silami podpiral Berlin, je pričel s tem Berlinom Loj. Pa tudi to ni ostalo: Nemčija, ki je trdila vse zadnje tedne, da ie vprašanje nadaljnje usode ' vrtrllfi Izključno zadeva nemškega naroda ter je zato odklanjala italijanske koncepcije, je te dni povedala po listu »Volltischer Beobachter«, da pri/., va avstrijsko samostojnost in je pripravljena sporazumeti se tudi z Dollfussovim Dunajem! In to v času, ko se je-pripravljala jasna preorientacija! Kdo je torej še komu prijatelj in zaveznik in kdo nasprotnik ali celo sovražnik. Tega zaen-kr: ...uče ne ve, in vendar Jasnost nikJi ne bi bila bolj potrebna, kakor je sedaj: Kri-:.: In kaos sta razvrednotila stare »	. ote, nista pa istočasno še ''odlla
trdnih novih!	-r.
dušeno pozdravljala. To potovanje smatrajo tukajšnji politični krogi kot zelo važen korak nove francoske vlade. V zadnjem času so nastala med Francijo in Belgijo nesoglasja, ki bi utegnila Smeti neprijetne posledice. Vzrok je bil v tem, da se je Belgija čutila odrezano od velikega francoskega obrambnega sistema, po katerem je francoski generalni štab zaščitil samo francosko ozemlje. Belgija je zahtevala, da bi bila tudi ona priključena temu sistemu, toda zaradi finančnih in strateških neprilik to do-sedaj ni bilo mogoče. V Belgiji se je zato pokazala želja, da bi zavarovala
Nemčijo.
svoje meje s sporazumum z kakor je to storila Poljska* Naloga zu nanjega ministra Barthouja je zato, pomiriti Belgijo in ji nuditi garancijo; dov; 3. francosko-poljski za obrambo.	i	odnošaji
poljskega sporazuma. Govori se, da bo Barthou nato dne 25. aprHa odpotoval v Krakovo in naslednji dan v Prago, kjer se bo zadržal dva dni. Tu se bo sestal z zunanjim ministrom dr. Ben-ešem, s katerim bo konferiral o istih vprašanjih kakor v Varšavi. Razpravljala pa bosta tudi o podonavskem problemu.
DUNAJ, 28. marca. »Neues Wiener Tagblatt« poroča, da bo francoski minister Barthou po obisku v Varšavi in Pragi obiskal tudi Dunaj. Obenem piše, da se bodo v Varšavi razpravljala naslednja vprašanja: 1. francosko-poljska zveza; 2. razorožitev in odnošaji Nemčije napram Drnštvu naro-
trgovinski
Raid&r med Polssko en €eik©s^o^a:
STALIŠČE POLJAKOV. ARETACIJ A PISATELJA KASCICKEGA. IZGON CEHOSLOVAKOV. PISANJE ČEŠKIH LISTOV.
in Bata. Ker ni mogoče tako naglo na domesdti jih s Poljaki, so bile vse podružnice prisiljene, zapreti svoje lokale. Vest, da bi nameraval francoski
Priprave za državljansko vojno v Franciji
RESOLUCIJA PREISKOVALNEGA ODBORA. PRVE HIŠNE PREISKAVE S
SENZACIONALNIM IZIDOM.
daje levičarjem In desničarjem obilo netiva. V zvezi s.to resulucijo so bile Izvršene včeraj in danes tudi že nekatere hišne preiskave, in sicer s popolnim uspehom. Policija je zaplenila mnogo orož ja in municlje in aretirala več oseb. V garaži nekega Daucarda so našli več strojnic, skladišče vojaških pušk, samokresov, bomb In 20.000 nabojev._
PARIZ, 28. marca. V političnih krogih ie izzvala največjo senzacijo vest, da je Preiskovalni odbor o dogodkih 6. februarja izdal resolucijo, v kateri pravi na Podlagi zbranega materiala, da se v Franciji tako levičarji, kakor ekstremni desničarji oborožujejo že od lanskega leta. Resolucija opozarja vlado, naj stori še pravočasno vse potrebno, da prepreči Pripravljajočo se državljansko vojno. V Političnih krogih zatrjujejo, da je resolu-clja popolnoma utemeljena, v republiki je ljudstvo vedno boli razburjeno zaradi ogromnega obsega afere Stavlsky, kar
VARŠAVA. 28. marca. Spor med Poljsko in Češkoslovaško zavzema vedno večji obseg. Poljska javnost je silno razburjena, dočim so vladni krogi rezervirani. Zatrjuje se, da bo vlada počakala na potek razprave proti poljskemu pisatelju Kascickemu, ki je bil aretiran na Češkoslovaškem, dasi je bil znan kot velik pobornik sodelovanja med Čehi in Poljaki. V Varšavi še ne vedo, česa je obdolžen. Pisatelj je na Poljskem zelo popularen in je velik osebni prijatelj maršala Pil-sudskega ter organizator mladinskih legij. Nasprotno se pa nadaljuje izgon češkoslovaških državljanov iz Poljske* Doslej je odpotovalo že 21 družin, v teku 24 ur pa morajo zapustiti Poljsko vsi češkoslovaški ravnatelji
zunanji minister Barthou intervenirati v tem sporu, se zanika. Poljaki pravijo, da bi mogel to storiti samo \ Pragi, ker Poliska ni dala za ta spor nobenega povoda. Zlasti pa so tu ogor čeni zaradi pisanja češkoslovaških listov, ki trdijo, da je Poljska isto, kar je bila bivša Avstro-Ogrska. da so torej v njej Poljaki v manjšini, Tl listi trdijo, da je na Poljskem 5_ milijonov Rusinov in Rusov, 3 milijon® Nemcev, 2 milijona Litvancev, milijon Židov in več drugih manjšin, ki da so docela brezpravne in se duše pod dik-
in uradniki podružnic tovarn Škoda i taturo.
REDUKCIJE V FRANCIJI.
PARIZ, 28. marca. Zaradi varčevanja bo vlada upokojila 60 do 80 tisoč državnih uradnikov in nameščencev.
Smrtna obsodba atentatorjev
BEOGRAD, 28. marca. Vrhovno sodišče za zaščito države je danes razglasilo razsodbo proti Orebu, Be-goviču in Podgorelcu, ki so, kakor znano, hoteli izvršiti atentat na Nj. Vel. kralja Aleksandra. Po večdnevni razpravi, ki je pokazala, da se v nekaterih sosednih državah pred očmi oblasti organizirajo proti nam take zločinske akcije, je sodišče obsodilo vse tri obtožence na smrt na vešalih.
Nemško zanimanje za Jugoslavijo
MILAN, 28. marca. Tukajšnji gospodarski tednik »11 Sole«, objavlja poročilo berlinskega dopisnika, v katerem pravi, da je Nemčija poskušala postaviti na novo bazo svoje ekonomske odnošaje do Poljske In Jugoslavije In da je akcija za gospodarsko zbllžanje med omenjenimi državami že v teku. Pogajanja, ki se vrše v Beogradu, kažejo, da se Nemčiia orientira napram Jugoslaviji. To pa potrjuje tudi pisanje nemškega tiska, ki kaže zadnji čas veliko zanimanje za Kospodarsko In politično situacijo Jugoslavije in sploh držav male antante.
DVOGLAVI OREL.
DUNAJ, 28. marca. »Weltblatt« poroča, da bo prav. tako, kakor je dunajska mestna občina osvojila dvoglavega orla v svojem grbu, po novi ustavi uveden v Avstriji zopet dvoglavi orel kot državni grb, ki bo' zamenjal dosedanjega enoglavega s srpom in kladivom.
RUSIJA IŠČE V FRANCIJI POSOJILO.
PARIZ, 2S. marca. Sovjetska Rusija jc zaprosila v Franciji za novo večje posojilo, s katerimi bi krila nabave v Franciji. Proti dovolitvi so pa vstali lastniki obveznic carskih dolgov, ki zahtevajo, da sc najprej ti likvidirajo. Ker težavni finančni položaj Rusiji ue dovoljuje ureditve te zadeve, bo tudi akcija za novo posojilo propadla.
SMRTNA KAZEN V ŠPANIJI.
MADRID, 28. marca. Položaj v Španiji je še vedno zelo napev. Atentati, stavke in nemiri še ponavljajo dan za dnem. Zlasti agilni so anarhisti ih komunisti, ki izzivajo povsod nemire. Zaradi te.sra je vlada ' sestavila predlog, da se znova uvede smrtna kazen, ki je bila I. 1931. odpravljena. Pričakuje se, da bo vlada 1 sprejela ta predlog Še danes.
Dnevne vesti
NAŠE CENJENE INSERENTE opozarjamo, da izdamo velikonočno številko radi propagande v veliki nakladi in prosimo vse naše inserente, ki nas po vsakoletni navadi počaščajo z oglasnimi naročili za velikonočno številko, da nam oddajo svoje oglase kolikor mogoče že v prvih dneh Velikega tedna, da zamoremo tako posvetiti vso potrebno pozornost in poskrbeti, da se oglasi nameste točno in po želji cenjenih oglaševalcev. Ker izide velikonočna številka »Večemika« že v soboto ob 13. uri, sporočamo cenjenemu občinstvu, da bo spregala uprava lista oglase v petek 30. tm. do 19. ure in v soboto 31. samo do 9. ure zjutraj.
CENJENE NAROČNIKE opozarjamo, da ntornmo skleniti račun za prvo četrftetje tekočega leta ter vljudno prosimo, da nam zaostanek na naročnini po položnicah, ki :ih te dni priložimo našemu listu, sigurno nakažejo, ker je neobhodno potrebno, da je zapadla naročnina poravnana v celoti.
Moški pevski zbor »Smetane« iz Prage
po se ti letos, že drugič Jugoslavijo. Marsikomu is še v živem spominu njegov triumfalen nasiop pri nas pred 12 leti. Vsi časopisi so pisajli o njem v superlativih in z najvišjega mesta je bil odlikovan z redom sv. Save. Ko prihaja sedaj zopet na naša tla, priredi svoj prvi koncert v Mariboru v torek, dne 3. aprila ob osmi uri zvečer v »Unionu«, Vsa naša jav-nost /. zanimanjem pričakuje tega velikega koncerta prvega reda.
Iz učiteljske službe. V višjo položajno skupino so napredovali: Oskar Žolnir v Mariboru, Marija Bezlajeva v Ločah, Šte fatiija Jeršetova v Ptuju, Josipina Kirar-jeva v Studencih, Pavia Karj&’;ova pri Sv. Lovrencu na Pohorju, Marija Perkova v Negovi, Ivan Paviik v Gornjih Petrovcih in Marija Pevčeva v Trbonjah.
Mestni gradbeni urad v Frančiškanski ulici 8, v soboto dne 31. marca 1934 zaradi čiščenja uradnih prostorov ne bo uradoval.
Zverinska mati. Pri Št. Janžm na Drav. polju je Drava naplavila 6 mesecev staro trupelce ženskega spola. Na vratu se poznajo znaki davljenja, iz česar sklepajo, da je mati svojega otroka najprej zadavila, nato pa vrgla v Dravo.
Ljudska univerza v Studencih. V četrtek, dne 29. t. m. ob 19. uri bo predaval banovinski arhivar g. prof. Franjo Baš o kraljevini Danski. Predavanje hodo spremljale krasne skioptične slike.
Francosko predavanje v »Vesni«. Preteklo soboto zvečer se je vršilo zelo zanimivo predavanje pod okriljem tukajšnjega irancoskega krožka. Gospa Jeras iz Ljubljane, ki je slovenskem« narodu iz kazala veliko uslugo s svojim vzornim prevodom Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, nam je orisala značaj in vlogo francoskega kmeta v francoskem slovstvu. Posegla je nazaj do parodističnega »Roman de Renart« iz 13. stoletja, ki je pripravil pot znameniti burki »Patelin«. Tu se razodeva prvič tista prijetno zabavlji-va duhovitost, ki odlikuje francoskega kmeta. Gospa predavateljica je kronološko razpravljala o različnih pisateljih do današnjega dne in dokazala, da se ta bistvena lastnost francoskega kmeta pojavlja povsod, kjer je kmetu določena bolj ali manj važna uloga, — Navzoči so z iziredno pazljivostjo sledili obširnim in temeljitim izvajanjem ter so se končno ljubeznivi gospej predavateljici oddolžili z viharnim ploskanjem.
Slovensko lovsko društvo, podružnica Maribor, vabi svoje člane, da se danes, v sredo, v čim večjem številu udeleže podoknice, ki jo društva prirede generalu Maistru povodom njegove šestdesetletnice. Zbirališče Ob 19.15 v Vrazovi ut
»Veliki adresar za mesto Maribor In širšo okolico« izide tekom leta 1934. •50.000 adres, remek delo »Reklame«. Hitite z naročili pri Tiskovni založbi r.z.z o- z. v Mariboru. Gregorčičeva ul. 26. telefon 29-70.
Razglednice mariborske in vse druge
v	največli izberi. Trgovci popust! Zlata BriSnlk, Siovtiuka ul. 11.
Opozarjamo vse trgovske, obrtniške in industrijske kroge, da si zamorejo pustiti še nadalje tiskati račune za svoje potrabe v tiskarnah kot doslej edino s to spremembo, da morajo biti računi vezani v blokih ter jih mora stranka pred uporabo predložiti davčni upravi v kolekovanje. — Od 20. aprila 1.1. se morajo rabiti računi po novih predpisih. Preskrbite si jih pravočasno.
MARIBORSKA TISKARNA, MARIBOR Jurčičeva ul. 4.	Telefon	20-24.
Lepe velikonočne razglednice a —.50, —.75 itd. Segajte ob velikonočnih praznikih tudi po razglednicah CMD, Jadranske straže in društva Jugosl. akademikov. Knjigarna Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova cesta 13.
Poziv nacionalnim železničarjem. Zdru ženje nacionalnih železničarjev poziva vse svoje članstvo, da se zanesljivo in v čim večjem številu udeleži podoknice, ki jo prirede narodna društva osvoboditelju Maribora drevi ob 20. Zbirališče je ob 19. uri v Narodnem domu.
Lepa poteza. Protituberkulozna liga v Mariboru je vse one požrtvovalne hišnike, ki neumorno delujejo za okrepitev azilnega fonda lige, povabila za jutri, 29. tm. ob 18. uri v veliko dvorano delavske zbornice (Sodna ulica 9, 2. nadst.), da se jim nekoliko oddolži za njihovo res vsega priznanja vredno delovanje.
Opozorilo davkoplačevalcem. Dne 31. marca 1.1. poteče rok zaVaganje davčnih prijav za pridobnino, davek na poslovni .promet in •rentnino. Davčna uprava v Mariboru opozarja vse davkoplačevalce, da bodo kaznovani, če bi po tem roku vložili davčne prijave.
Vsedržavni kongres trgovcev v Skop* Mu. Kongres jugoslovanskih trgovcev bo letos v Skopiju, in sicer v soboto 12. in v nedeljo 13. maja. Kongresa se bodo v večjem številu udeležili tudi zastopniki našega trgovstva. Udeležencem bo dovoljena znižana vožnja na železnici.
Prihodnje sobno streljanje SLD bo dre-
vi	ob 20. uri v restavraciji »Plzenjski dvor« v Tattenbachovi ulici, člani in pri jatelji strelskega športa vabljeni!
Ženski pravoslavni samostan v Beogradu. Neka bogata Beograjčanka je podarila pravoslavni cerkvi 2 milijona Din za ženski pravoslavni samostan, ki ga bodo zgradili v Beogradu. Sestre, ki se bodo vzgajale v samostanu, bodo oprav Ijale službo usmiljenih sester pomočnic v bolnišnicah.
Domača podjetja bi delala 30% cenejše od Batignollesa. Zve^a združenja jugo-slovenskih graditeljev je sprejela že lani na svojem kongresu resolucijo, ki jo iz-roče zdaj predsedniku ministrskega sveta. prometnemu ministru in predsedniku narodne skupščine. V resoluciji je rečeno, da bi prevzela domača podjetja javna dela za 30% ceneje kakor Batignolles, ob enem bi pa položila kavcijo in plačale vse davke in takse, a dolžnost države bi bila samo, da jim v redu plačuje.
Venera gospodari... V zadnjem času je prišlo v mariborsko bolnišnico več o-kuženih moških, kar izpričuje, da se spolne bolezni po mestu in okolici čedalje bolj širijo.
Ponesrečen kolesar. Ko je včeraj zjutraj kolesaril proti Mariboru posestnik Jakob Novak od Sv. Martina pri Vurber-gu, je padel tako nesrečno s kolesa, da si je razbil glavo. Nezavestnega so morali prepeljati v mariborsko bolnišnico.
Požari na Dravskem polju. Na Dravskem polju kar naprej gori. V ponedeljek zjutraj je zgorela hiša posestnika Jurija Zagorška v Rošnji. Še isti večer pa je izbruhni! požar pri Sv. Marjeti na Dravskem polju kjer je vpepelil več gospodarskih objektov dvema posestnikoma-Zanimivo je, da so pri Sv. Janžu na Dravskem polju našli letake, s katerimi napovedujejo neznani požigalci, da bodo zgorele vse hiše, ki imajo slamnate strehe. Orožniki so dan in noč na nogah in se jim doslej še ni posrečilo prijeti organizirane požigalske tolpe. V Račah je bil v kratkem času že tretji požar. Predvčerajšnjim je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Samolca. Zgorelo mu je vse poljedelsko orodje, vozovi in večja množina krme in slame, tako da ima nad 30.000 Din škode.
Rezervni podčastniki snujejo svoje društvo. Po vzorcu rezervnih častnikov si bodo tudi rezervni podčastniki ustanovili svoje društvo. Priprave za ustanovitev se bližajo h koncu in bo že v kratkem ustanovni občni zbor njihovega društva, katerega sedež bo za vso našo državo v Mariboru. Doslej se je prijavilo že nad 600 rezervnih podčastnikov, nekaj nad 300 samo iz Maribora.
Novo starešinstvo gasilske župe. Minister za telesno vzgojo je potrdil novo upravo gasilske zveze Jugoslavije. Starešina zveze je Josip Turk iz Ljubljane, ki je obenem starešina banovinske gasilske zveze za dravsko banovino, pod-starešina gasilske zveze pa je Mirko Kleščič iz Samobora.
Kongres glavne Zadružne zveze. Predvčerajšnjim se je pričel v Beogradu kongres glavne Zadružne zveze, ki mu poleg številnih zadružnih delegatov prisostvuje tudi odlični gospodarski strokovnjaki. Prvi dan je govorilo 20 govornikov, ki so vsi naglašali nujno potrebo poglobitve zadružnega dela. Nekateri so tudi zahteval', da se denarne zadruge izvzamejo iz določb zakona o zaščiti kmeta. Prav tako so zahtevali posamezniki revizijo obrtnega zakona in razne davčne in druge ugod nosti za naše zadruge. Upravnik glavne Zadružne zveze Vodja DjoTdjevic je podal obširen referat o krizi zadružništva ter o potrebi primernih zaščitnih ukrepov.
Izvoz živine v Avstrijo. Strokovni odbor pri uradu za kontrolo pri izvozu živine je sklenil na svoji seji začasno ustaviti sprejemanje novih registracij za izvoz goveje živine v Avstrijo od strani kmetovalcev. Ta ustavitev pa velja samo do nadaljnjega odloka strokovnega odbora, dokler se ne izčrpajo doslej predložene prijave.
Dosmrtna obsodba. Pred velikim kazenski:?! senatom ljubljanskega okrožnega sodišča so sc zagovarjali včeraj 371etni Jože Herle, rudar iz Kouedeža, 36 letni d-cJavec Anion Trdina in njegova sestra I.i-iiiia Antonija Trdinova zaradi zločinskega umora. 0'-td:ulca jim ;:c očitala, da so lani v oktobru na časti med Trojanami in Zagor;??n po zrebrn preudarku na okruten način In iz kn'ri ::;>'i:;bja usmrtili Valentina Trd';;o. Obsojeni so bili: Josip fjferTe Jn A-ion Trd:,n na dosmrtno ječo, Antonija Trdinova pa na 1-1 let težke ječe.
Komunistični agitatorii pred celjskim okrožnim sodiščem. V torek po velikonočnih praznikih se bo pričela pred velikim kazenskim senatom celjskega okrož nega sodišča razprava proti 22 obtožencem ižCelja, Št. Pavla in Slovenjgradca, ki so prišli v konflikt z zakonom o zaščiti države in ker so osumljeni komunistične agitacije. Razprava bo trajala več dni in bo obtožencev branilo 10 odvetnikov.
Radio Ljubljana. Spored za četrtek 29. t. m.: Ob 12.15: »Faust«: 12.45: poročila; 13: čas; 18: predavanje o varčevanju pri ročnih delih; 18.30: srbohrvaščina (poučuje dr. Rupel); 19: plošče po željah; 19.30 pogovor s poslušalci; 20; postne pesmi (poje mešani oktet); 20.30: godalni kvartet; 21.15: religiozna glasbo; 22 čas. poročila.
Današnji trg. Na današnji trg, ki je bil dobro založen in dobro obiskan, kakor po navadi trgi pred prazniki, so kmetje pripeljali 10 voz poljskih pridelkov in 4 voze sadja. Mnogo je bilo na trgu tudi perutnine in kuncev. Cene blagu vkljub živahnemu povpraševanju niso poskočile. Dobro založen je bil trg za ribe, kjer so prodajali sardelice po 14, aziale po 28, mole po 26, bonbone po 28. linije pa po 10 do 12 Din kg.
Narodno gledališče
RF,PERTf'' °
Sreda, četrtek, petek, sobota: Zaprto.
Nedelja: 1. aprila ob 15. uri »Jurček^.
Premiera. — Ob 20. uri »Gorenjski
slavček«. Premiera.
Ponedeljek, 2. aprila ob 15. uri »Gorenj' I
ski slavček«. Ob 20. uri »Štambulska
roža«. Znižane cene.
Forsterjeva opera »Gorenjski slavček«
je najbolj privlačno delo slovenske oper* ne literature. V režiji VI. Skrbinška in ; pod taktirko kapelnika Herzoga bo le- j tošnja premiera te opere na velikonočno . nedeljo zvečer. V velikih partijah vdove Majde in Chansonetta sodelujeta kot go- ; sta odlična člana bivše mariborske opere j Vida Zamejič-Kovičeva in Neralič. V ! ostalih partijah: Udovičeva, Barbičeva, ; Sancin, P. Kovič, Medven, Skrbinšek in ; Gorinšek.
»Jurček«, vesela pravljica v štirih de- ; janjih je eno najboljših mladinskih iger t priznanega slovenskega pisatelja Pavla Go li e, čigar otroške igre žanjejo vedno odlične uspehe. Premiera tega dela bo na Veliko noč. Režira Rasberger. Zaposleni so: Barbičeva, Gorinškova, Starčeva, j Dragutinovičeva. Gorinšek, Harastoviči . Medven. Skrbinšek, Rasberger, Grom, | Verdonik, Crnobori, mali Mohor in drugi; j Opozarjamo, da veljajo pri tej otroški predstavi znižane cene. | j
■mi.....* ■........................   '
Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandlih, živčnih bolečinah, trga- ; nju v udih storite dobro, če poskrbite za j vsakdanje izpraznenie črevesa s t-«m, da j popijete pol čaše naravne »Franz Jose* j love« grenčice. Po sodbah univerzitetnih j klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda j radi sigurnega učinka pri prijetni upora- j bi. »Franz Josefova« grenčica se dobi v j vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih j trgovinah.	I
Drobna policijska kronika. Sinoči . policija aretirala Franca Korošča zaradi | suma tatvine. Rajmunda Cokla zaradi be-! račenja in nekega Josipa Spilur.ia zaradi ! igre na slepo srečo. Prijavljeni pa so bili ! policiji pretepaški par Vera H. in Franc | ; Ž., ki sta v neki gostilni pijana razgrajala. nadalje Franc B., ker se je grdo obnašal na ulici in neki Jože R. zaradi gro-j žiiije. Prijavljenih je bilo tudi več kolesarjev iti voznikov zaradi kršitev cestno-j policijskega reda. Neka zasebnica 1 otička ; Ž. pa je prijavila, da je izgubila banko-‘ vec za 1000 Din. Policija je intervenirala tudi pri neki manjši nezgodi. Na promenadni poti ob Dravi se je zaradi onemoglo sti zgrudil 65 letni Anton Ledinek iz Kamnice in obležal v nezavesti. Policija je obvestila telefonično reševalce, ki so nezavestnega starčka spravili v bolnišnico.
Aretacija tatinskega para. Mariborska policija je aretirala .©letnega potepuh* Alojziia Ograjenška in njegovo ljubico, brezposelno delavko, 24 letno Lenko To-fanovo. Tatinski par so razno orožniške postaje že del.i časa brezuspešno zasledo vale zaradi številnih tatvin in prevar, ki j sta jih v zadnjem času izvršila. Oba je mariborska policija izročila sodišču, ki ju bo sodilo.
Vlom v mesnico. Preteklo noč so neznani storilci vlomili v mesnico mesarja Smodeja na Pobrežki cesti. Odnesli so več kosov prekajene :;vinjine. Očividno so se neznani storilci hoteli preskrbeti za praznike z mesom. Smodej je prijavil vlom orožnikom.
Grajski kino. Dvojni spored Anny On-dra »Okrutna prijateljica« in nova Greta Garbo-Tala Birell »Nagana«. Za velikonočne praznike od sobote 31. dalje »Ve'i ka ljubezen malega princa« v glavni vlo-gi Wylli Fritsch.
Kino Union. Nepreklicno do vključno srede »Cstbi« s Frančiško Gaalovo in Hermannom Thimigom. V četrtek in petek zaradi norme oba kina zaprta.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jose-love« grenčice, če jo popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja.
Sejem za živino. Na sejem 27. t. niso prignali 514 glav živine, in sicer 17 konjev, 12 bikov, 168 volov, 29S krav „1 19 telet. Kupčija na sejmu je bila precej živahna in je bilo prodanih 280 glav. Povprečne cene za kg žive teže so bile naslednje: debeli voli 3 do 3.50, poldebeli 2 do 2.75, voli za rejo 2.50 do 3.75, biki za klanje 3 do 3.50, klavne krave debele 2-50 do 4, plemenske krave 1.50 do 2.50i krave za klobase 1.50 do 2, molzne krave 2 do 2.50, breje krave 2 do 2.50, mlada živina 3 do 4, teleta 4.50 do 5 Din. Cene mesa: volovsko meso prve vrste 8 do 10 Din, druge vrste 6 do 8 Din, meso bikov, krav in telic 4 do 6, teletina prve vrste 10 do 14, druge vrste 8 do 10, svinjina sveža 10 do 16 Din za kg.
MBEk&fc
Ce bo zdrava okolica, bo zdravo
meslo Aktualne misli našega okoliškega gospodarskega strokovnjaka
Objektivnemn opazovalcu na periferiji našega lepega mesta Maribora se nudi najlepša prilika, da se poglobi v raz-niotrivanje. v čem prav za prav tiči vzrok, da še do danes ni prišlo do resničnega ožjega sožitja med mestom in Podeželjem. Vzbujajo se razne misli o naših sodobnih gospodarskih razmerah, vobče in o naših bolj lokalnih posebej.
Začudeno se moramo vprašati, kje je danes ostala zdrava razsodnost in logi-“3- v mišljenju in delu v javnem in zasebnem življenju? Vse preveč se držimo okorenelih teorij, ki so se že zdavnaj pokazale kot pogrešne in vse preveč je v nas egoizma. Ne vemo, ali je sebičnost, °dnosno prizadevanje posameznika, da ■se na račun in Škodo drugih okoristi, bi-G kdaj močnejša, kakor je dandanes, gotovo ie tudi to del one psihe po vojni, k' nas ni napravila plemenitejših in boljših ter ie rodila mimo gmotnega obu-hpžanja tudi hudo duševno krizo. Skraj-ni’ res skrajni čas je že, da se zavedamo, da narod niso posamezniki.
Slabi, hudi časi, neizpolnjeni upi. razočaranja na vseh koncih in krajih so nas napravila malodušne in postavila ves ta-kozvani družabni red na glavo. Take in slične misli se vzbujajo v nas ob pogledu na današnje razdrapane razmere, in bridka zavest, da smo proti vsem nesrečni, ki nas v našem gospodarstvu tarejo. brez moči, ker nas je vsemogočni svetovni val krize tako kruto potegnil v svoj vrtinec.
Pri vsem tem tarnanju pa ne vidimo, kako si sami še bolj težimo življenje tu5 di po lastni krivdi. V hudem boju za obstanek pozabljamo na medsebojno navezanost, pozabljamo, da so interesi vseh slojev sklenjeni v eno skupno neločljivo verigo, ki ne sme v nobenem členku biti prešibka, če nočemo, da se ne pretrga. Le v skupnem prizadevanju je mogoče izboljšati v veliki meri vsaj lokalno obupni gospodarski položaj. In za to je potrebna samo dobra volja in uvidevnost.
Glede naših čisto lokalnih razmer moramo pa opozoriti na bridko resnico, ki se je sicer prav gotovo vsi zavedamo, nismo pa še prišli do spoznanja, da je
treba vendar že nekaj ukreniti. Ob vseh mogočih prilikah in raznih shodih se ved no krepko poudarja potreba, da se naj mesto in podeželje strneta v skupnem gospodarskem delu. Meščan in kmet na! si roko v roki, ramo ob rami utirata pot preko vseh gospodarskih, političnih in socialnih težav do končne zadovoljive konsolidacije.
Od vsega tega pa se danes na žalost bore malo opaža. Kitajski zid še ni padel. izgleda. kakor da je še zrastel. Tako ne moremo dalje. Mesto iti podeželje, drugo brez drugega je življenja nezmožno, torej zapisano propadanju. Treba bo preko besed do — dejanj.
To je bil eden glavnih vzrokov, da smo povabili na iniciativo našega neumornega predsednika Kmetijske podružnice g. dr. Stanka Kovačiča, predstavnike mesta Maribora, da najdemo vsaj nekak kori takt z vsemi zastopniki, 6e mogoče vseh slojev mesta. In kaj se je pokazalo? Kar tare meščana, to tare tudi kmeta! O načinu, kako si nai med seboj pomagamo, smo si bili v najkrajšem času na čistem, in to v popolnem soglasju;
ozdravitev gospodarskih razmer v okolici edino more dovesti do ozdravitve tudi mesto.
Razveseljivo je. da so omenjeni razgovori med tem že tudi rodili pozitivne uspehe in veliko zanimanje vseh krogov. Kako potrebna je bila ta akcija, kaže pozornost, katero ji posvečajo tudi že zagrebški listi.
Maribor je danes naš santo zaradi svoje nacionalne okolice in zopet je edino okolici mogoče rešiti Maribor iz njegovega težkega gospodarskega položaja. Če danes apeliramo na zdravo razume.5 vanje in nacionalni čut' prebivalstva našega lepega mesta, storimo to v prepričanju, da bo Maribor, kakor leto 1918.. zopet prednjačil pred vsemi mesti naše države v tem, da svoje narodno prepričanje manifestira v iskrenem gospodarskem sporazumu s svojo okolico in se z njo strne v krepko gospodarsko celoto, ki rešuje svoje gospodarske diference v sporazumu in harmoniji v korist sebi. in svojemu zaledju.	Okoličan.
Pospeševanje naše obrti
Učni fečaji v podeželskih središčih in v Mariboru
Dim 24. t. m. je bil zaključen v Murski ooboti učni tečaj za avtogeno varenje, ki ga je priredil zbornični obrtno-pospe* ševalni zavod. V tečaju je poučeval g. inž. Leon Knez iz Ruš z varilnim mojstrom g. Gjurokovičem. Prostor za Praktične vaje je dal na razpolago zbornični svetnik g- Ceh, lokal za teoretična Predavanja pa Združenje obrtnikov. Tečaj je obiskovalo 24 udeležencev iz sodnih okrajev Murska Sobota, Dolr.ja Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona, ki so z uspehi zelo zadovoljni. Ob zaključku tečaja so s primernimi nagovori izrekli zahvalo vsem sodelujočim činite-ljem gg. inž Knez. Ceh in predsednik obrtnega združenja Sukič. Predavanja so trajala 11 dni.
Dne 24. t. m. se je pričel v Dravogradu tečaj za hižeiije. ki ga obiskuje 20 udeležencev, med njimi 9 mojstrov iz sodnih okrajev Prevalje, Marenberg in Slovenjgradec. Tečaj je priredil banovinski obrtno-pospejjevalni urad in ga .ie otvoril obrtno-zadružni nadzornik g-Založnik s kratkim predavanjem o veliki važnosti boljše strokovne izobrazbe za mizarje. V tečaju poučuje strokovni učitelj g. Kregar iz Ljubljane. Tečaj je trajal 3 dni in je bil v mizarski delavnici g. Ivana Ditnerja.
Ker se je prijavilo Še precej udeležencev za izpitna predavanja, bo mariborska poslovalnica obrtno^pospeševal-nega zavoda v mesecu aprilu ponovila mojstrska izpitna predavanja. Predavanja bodo, kakor običajno, ob večernih urah in bodo trajala okrog 24 ur. Predavanja so za udeležence brezplačna. Prijave za ta tečaj se še sprejemajo do 7. aprila v obrtno-pospeševalnem referatu na okrajnem glavarstvu.
Priglašenih je nekaj interesentov za
knjigovodski tečaj, za avtogeno varenje in mizarsko risanje, vendar je število priglašencev še dosti premajhno. Zaradi tega se interesenti por.ovno opozarjajo, da se priglasijo, ker se bodo drugače ti tečaji črtali iz programa.
Dne 9. aprila se bo otvoril v Mariboru krojaški in damski krojaški prikrojeval™ tečaj. V obeh tečajih, ki bosta trajala dva tedna, bodo predavanja vsak dan, in-sicer izmenoma; , en dan za moško, naslednji dan za damsko prikrojevanje. Med ta predavanja se bodo uvrstila 4 urna predavanja za take mojstre ali pomočnike, ki že znajo dobro krojiti in si bodo mogli novi sistem v kratkem času prilastiti. Za to bo krojni mojster predaval po sedanjem načrtu v nedeljo, dne 15. aprila. Natančnejša navodila se dobe ustmeno ali pismeno v pisarni onrtno-pospeševalnega referata na okrajnem glavarstvu, kjer se do 5. aprila sprejemajo tudi še nadaljnje prijave, ce i.iso podane že pri krojaškem strokovnem združenju.
Živinorejcem kot mlečnim producentom!
Poziv Zveze mlekarskih zadrug v Ljub' liani.
Zveza mlekarskih zadrug v Ljubljani je poslala svojim članom v 12. okrožnici pod točko 3 in 4 sledeči poziv;
3.	Želimo, in kot matična strokovna zveza tudi zahtevamo, da vse naše članice skličejo zborovanje svojih članov, kjer sc odločijo za pobeljenje hlevov. Do 15. aprila 1934 naj bodo vsi goveji hlevi poapneni. Beljenje hlevov ni samo iz splošno zdravstvenega stališča potrebno, ampak tudi s kulturnega. Sledimo vzgledom naprednih živinorejsko-
mlekarskih zadružnikov! Poleg beljenja hlevov želimo, da se uvede v vseh mlekarskih zadrugah preiskava krav, zlasti glede tuberkuloze. Posameznika bi stal pregled goveda preveč, v skupnosti se pa izvede-z malimi izdatki. Mlekarske zadruge, ki oddajajo mleko v konzum, posebno v mesta in industrijske centre, morajo čim preje izvršiti preiskavo goveje živine po živinozdravnikih. Popolne koristi v živinoreji in mlekarstvu smemo pričakovati samo v čistem razkuženem hlevu, kjer prebiva zdrava živina.
4.	Cena mlečnim izdelkom je sedaj toliko ustaljena, da plačajo lahko vse naše zadruge najmanj 1 Din za liter mleka. Zveza mlekarskih zadrug vabi vse kmetovalce, da bi ne oddajali mleka raznim prekupčevalcem in zasebnim mlekarnam ceneje kot 1 Din liter. — Kmetovalci, ne uničite po nepotrebnem cene mleka, ki je itak vedno prepoceni! Iz prodaje mleka v mestih se šele raz-
KJERKOLI BOD
POVSOD!
ČOKOLADO!
SEVEDA ZOPET SAMO
vidi, kolika krivica se godi producentu in kor.zumentu. To nezdravo razmerje moramo na vsak način izravnati tako, da bo dobil kmet polno ceno in konzu-ment blago, vredno denarja.
/OKOL
intenzivno delo Mariborske sokolske župe
Iz delovanja župnega tajništva — Delo stalno narašča
Iz poročila župnega tajnika brata Mi-hajla Dojčinoviča se zrcali celotno delo in življenje naše župe v preteklem letu. ki je bilo jubilejno leto naše župe. Stopili smo v to jubilejno leto v spremstvu strupenih napadov pastirskega lista. Vendar je naše Sokolstvo odgovorilo na vse te napade dostojanstveno in mirno s stvarnim delom, prežeto z neornahljivo sokolsko voljo za fizični in moralni prerod vsega našega naroda.
Župna uprava se je trudila, da čim boljše reši svoje naloge, kar je zahtevalo od njenih članov mnogo požrtvovalnosti. Vse leto je bila uprava preobložena z delom, in sicer ne le z onim, ki se je obravnavalo na sejah, marveč je bila vedno v najožjih stikih tudi skoro z vsemi svojimi edinicanii. Pomagala je vsepovsod, kolikor je mogla in kolikor so ji dopuščala sredstva. Zastopana je bila po svojih odposlancih na proslavi 60 letuice brata Engelberta Gangla. na proslavi 100 letnice gimnazije v Kragujevcu in na vseh državnih in nacionalnih prireditvah drugih narodnih in prosvetnih organizacij.
Župno tajništvo je sprejelo 1700 dopisov, skoro enako število je bilo odposlanih, razposlalo je nad 20 župnih okrožnic in večje število obvestil in navodil. Ekspeditivnost župnega tajništva pa so otežkopale nekatere bratske edi-nice zaradi nezadostnega poznavanja vsebine poslanih jim okrožnic. Mnogo težav je imelo tajništvo z odredbo o skrajšanju službe v vojaškem kadru. Odredba točno predvideva skrajšanje samo za tiste brate, ki so tri leta redno posečali sokolsko telovadbo. Kljub temu so nekatera društva pošiljala tajništvu vloge tudi za take člane, ki so telovadili krajši čas. V svojem poročilu je župni tajnik v zadevnem opozarjal navzoče delegate, naj v bodoče točneje izpolnjujejo svoja poročila.
Stvarno in kritično je poročal nadalje o tehničnem in prosvetnem delovanju ter naglasil, da je Sokolstvu nujno potrebna tudi idejna vzgoja vzporedno .s telovadbo. Naš nesmrtni Tyrš ni zaznamoval sokolske vzgoje kot izključno ali pretežno telesne, marveč kot harmonično telesno in duševno vzgojo Slovana,
Veliko skrb je posvečala župa zdravstveni službi, ki je izredne važnosti v Sokolstvu kot organizaciji za telesno vzgojo. Župni zdravniški odsek bo v letošnjem letu izvedel organizacijo zdravstvene službe v župi v podrobnosti. Narodno obrambno delo je bilo v..preteklem letu dokaj uspešno in so ,že storjeni načrti, da bo to delo v letošnjem letu še bolj sistematično in uspešno. Socialno delo pa ni bilo organizirano tako, kakor bi biti moralo v sedanjih resnih časih. Novi župni upravi bo ena prvih nalog, da prične s temeljito organizacijo socialnega dela v župi. V ta namen je župa izdelala predlog, po katerem naj bi se izvedla tudi v našem Sokolstvu organizacija socialnega dela po vzorcu COS. V Tyršev socialni sklad se bodo
stekala stalno sredstva, iz katerih se bo črpala pomoč za revne pripadnike Sokolske organizacije.
Finančno poslovanje župe je bilo lani zelo obsežno. Tajnik je izrekel toplo zahvalo banski upravi za podpore in »sa-vezu«, ki je omogočil razne prednjaške tečaje. Ob zaključku poslovnega leta je bilo v mariborski župi včlanjenih 105 edinic, in sicer 52 društev in 53 čet. Na novo je bilo lani ustanovljenih 6 čet. Zelo razveseljivo je. da so se sokolske čete po večini pokazale delazmožne in upravičile svoj nadaljnji obstoj. Pokazalo pa se je, da je napredek čet odvisen od matičnih društev. Tudi je župna uprava sklenila razpustiti vse tiste edi-nice. ki nimajo zadosti pogojev za obstanek.
Sokolstvo in šola sta dva najvažnejša činitelja za nacionalno in moralno vzgojo mladine. Število sokoličev na osnovnih šolah se je zvišalo od 6862 na 8342. v meščanskih šolali od 480 na 865, na srednjih šolah pa od 364 na 510. Vseh osnovnošolskih otrok na teritoriju župe ie pri Sokolu ena četrtina, meščansko-šolskih skoro polovica, dijakov na učiteljiščih in trgovske akademije pa ena petina. Naša šola bi morala storiti več za propagando Sokola. Koristno bi bilo uvesti pri Sokolu takozvane roditeljske sestanke in posvečati bi se morala večja socialna skrb naši mladini.
Sokolstvo in vojska," verni svojim tradicijam, sta v naši župi vedno v naj-prisrčnejših stikih, kar potrjujejo številni nastopi vojaštva na sokolskih javnih prireditvah. Tajnik je omenil naklonjenost mariborskega mestnega poveljnika br. generala Hadžiča v Mariboru, br. polkovnika Šarca v Ptuju in br. majorja Pojeta v Slovenski Bistrici, ki so pokazali popolno razumevanje in šli v vsakem oziru na roko Sokolstvu. Posebno propagandnega značaja je mariborska sokolska konjepica. ki je bila lani ustanovljena po zaslugi br. polkovnika Popadi-ča, ki pa se je žal pred kratkim poslovil od Maribora, ker je bil premeščen na novo službeno mesto.
Mariborska župa se je lani udeležila delnega zleta v Ljutomeru, ki je bil združen s proslavo 301etnice tamkajšnjega Sokolskega društva, nadalje pokrajinskega zleta v Ljubljani, ki je bil najmogočnejša Sokolska manifestaciia po prevratu, mogočne proslave 25 let-nice ptujskih dogodkov in prve župne Sokolske razstave v Mariboru, ki je bila organizirana v okviru prireditev lanskega »Mariborskega tedna« ter raznih drugih lokalnih nacionalnih manifestacij, v prvi vrsti 15 letnice osvobojen ja Maribora.
Ob koncu svojega poročila je tajnik br. Dojčinovič pozval brate in sestre, naj se pripravljajo pridno In vestno za velike dneve Sokolstva, ki nas čakajo v tem letu. Verni Tyršu nikakor ne smemo biti zadovoljni z našimi dosedanjimi uspehi in naj vsak izmed naših vrst stori vse, kar je v njegovih močeh, za dosego še lepših uspehov; Na delol
MARIJ SKALAN:
21
SXSHfKISIR.XS
Roman Iz prazgodovine človeštva.
V	Savadagaku k zavrela azteška kri. Kakor panter naglo je skočil na noge, planil k Atlantu in zatulil:
»Kdo je divjak?«
»Ti, bakrenopolta opica!«
Ista in Upa sta se pognali k Savadagaku in ga skušali potegniti vstran. Za njima je skočil k tovarišu Buramak.
»Izgini!« je zarjul Savadagak.
»Atlant ne beži pred divjaki!« je dejal Nairis. »Prepusti nama dekleti, opica!«
»Nisoli!« je odgovoril Savadagak.
»Potem te prisilim,« je odvrnil častnik in se hotel pognati proti Azteku, ki je odsunil dekleti, se kakor mačka zvil in udaril Atlanta ob strani, da se je opotekel.
To je bilo znamenje za neizbežen spopad. Vsi štirje častniki so bili v hipu ob-! oroženi z bodali. Dekleti sta zavrisnili! in se prestrašeni umeknili. Azteka sta bi31 la gibčnejša kakor Atlanta. Umikala sta I
se sunkom, a obenem sama napadala od strani. Savadagak je ranil Nairisa na des nem nadlehtu m izrabil njegovo hipno o-slabelost za nov sunek v prsa. Atlant je izpustil bodalo in se sesedel na tla. Močan curek krvi mu je brizgnil iz rane in oškropil preproge. Savadagak pa se ni zmenil zanj. Pognal se je od zadaj na preostalega, ki se je boril z Buramakom in podrl na tla še tega.
Vse se je zgodilo skoraj v enem samem trenutku, da se veseliaki, ki so popivali in polegali naokoli, skoraj niti zavedeli niso, kaj se je zgodilo.
»Bežimo!« sta kriknili dekleti, zgrabili Savadagaka in Buramaka ter ju pričeli s silo vleči za seboj iz dvorane. Bil pa je tudi že skrajni čas. Gosti so pričeli vreti od vseh strani k ubitima častnikoma; godba in pesem sta utihnila; nastala je splošna zmešnjava. To so izrabili Savadagak. Buramak, Ista in Upa za beg.
V	hipu so bili na stopnišču, na hodniku
in zunaj r.a ulici, med še vedno vrvečo j množico. Pomešali so se med njo in izginili zasledovalcem, ki so se prepozno spustili jta njimi.
Brez besede so bežali dalje in zavijali v stranske temne ulice, da bi bili čimprej popolnoma na varnem. Ista in Upa sta bili zasopli in utrujeni, da sta se morali ustaviti.
»Kaj bo sedaj?« je dejala Upa med sopenjem.
»Edina rešitev je dom najinega očeta Ulatnaka,« je svetovala Ista, oklepajoč se Savadagaka. »Pojdita z nama. Pri nas prespita noč in jutri se lahko nemoteno vrneta na dvor.«
»Edino pametno.« je pritrdil Buramak. »Kje stanuje vajin oče, spoštovani Ula-inak?«
»Tu v bližini,« je rekla Upa. »Pojdimo.«
Zavili so v drugo ulico, potem v tretjo in četrto ter se ustavili pred nizko hišo v četrti zlatarjev. Upa je potrkala s tolkalom na vrata in dejala skozi špranjo sužnju, ki se je oglasil od znotraj:
»Tvoja gospodarica Upa s sestro Isto in dvema prijateljema ti ukazuje odpreti vrata!«
»Milost, gospodarica!« ic odgovoril suženj, odmaknil zapah in odprl vrata. Ko so Upa, Ista, Savadagak in Buramak vstopili v teman hodnik, ki ga je le medlo osvetljevala sužnjeva baklja. so se vrata zopet zaprla, zaškripal ie težki zapah in družba je bila rešena.
VI.
Dvor faraona Semiša Ofirisa je praznoval praznik svetega Ibisa, ptice krvi in mesečine, v svetišču na Gori prihoda, kjer je opravil daritveni obred sam veliki duhoven Amonis. Pred žrtvenikom so plesale faraonove plesalke skupaj z obrednimi deklicami V templu je bila zbrana vsa dvorna družba s faraonom, Semisom Isisom in Ofirio. Tudi princ Aftagad je bil med dvorjani, in ko je bi: obred dovršen, se mu je približala Ta3 tana ter ga potegnila za seboj v vrvenje.
»Vso noč sem sanjala o tebi, princ prin cev,« mu je zašepetala. »V sanjah sem znova doživljala trenutke najinega prvega sestanka.«
»Tudi jaz sem mislil nate, sladka, ognjevita Tataria.« je dejal princ. »Ob tebi bi hotel prebiti vse noči.«
(Se bo nadaljevalo.)
So srt
Mariborska zimskošportna podzveza, službeno. Jutri, v četrtek 29. tm. ob 20. odborova seja v klubski sobi v Kolodvor ski ulici 1.
Odbor za delegiranje sodnikov pri OOLNP, službeno. Prijateljsko tekmo SK Svoboda rez.rSK Železničar rez. sodi g. Jančič, pokalno tekmo ŽSK Hermes :SK Železničar sodi g. Nemec. V Murski Soboti sodi oba dneva SK Rapid:SK Mura g. Janez Nemec (Murska Sobota).
Okrožni odbor LNP, službeno. Na velikonočne praznike bodo sledeče tekme: v Mariboru na igrišču SK Železničarja v nedeljo 1. aprila ob 14.30 prijateljska tekma SK Svoboda rezerva :SK Železničar rezerva in ob 16. tekma za pokal prometnega ministra med ŽSK Hermesom iz Ljubljane in-SK Železničarjem. Službujoči odbornik g. Marusig. V Murski Soboti bo odigral SK Rapid dve tekmi, v nedeljo in v ponedeljek proti SK Muri. Obe tekmi se bosta pričeli ob 15. Dovoli se predtekma. Službujoči odbornik g. Peterka.
I
OPREMLJENO SOBO
oddani gospodu. Maistrova ul. 17, vrata 12._______U3J
Sprejmem na hrano in stanovanje, mesečno 400 Din. Koroščeva 5/II, vrata 9.	1228
Ptui
V Izložbi lekarnarja Orožna v Ptuju
sta razstavljeni dve diplomi, in sicer za gg. senatorja dr. Miroslava Ploja in gostilničarja ter posestnika Franca Mahoriča, ki sta bila izvoljena od ptujskega občinskega sveta na slavnostni seji ob proslavi 25 letnice septembrskih dogodkov za častna občana mesta Ptuja. Obe diplomi sta umetniško delo akademskega slikarja M. Sternena iz Ljubljane. Izdelani sta v akvarelu z originalnimi motivi ptujskega mesta in pokrajine. Prva predstavlja žensko muzo, ki krasi z la-vorjevim vencem pročelje antičnega svetišča, druga pa antične strebre, ovite z vinskim trsjem. Obe diplomi vzbujata splošno pozornost občinstva.
Račun dohodkov in Izdatkov okrajnega cestnega odbora v Ptuju za 1. 1931-1932 je do 31. t. m. v pisarni okrajnega cestnega odbora javno razpoložen na vpogled. Obračun izkazuje 3,550.169 Din dohodkov in 3,488.293 Din izdatkov. Morebitne ugovore ali pomisleke morejo zavezanci do navedenega roka vložiti pismeno ali dati na zapisnik v pisarni okrajnega cestnega odbora v Ptuju.
Smrtna kosa. V mariborski bolnišnici je umrl Leopold Rupnik, policijski stražnik mestne občine ptujske, rodom z Jesenic. Star je bil šele 33 let. Zapušča ženo Marijo in nepreskrbljenega otroka. Pokopali so ga preteklo nedeljo na mariborskem pokopališču ob obilni udeležbi občinstva iz Ptuja. Mestni uslužbenci
z županom Jeršetom so se udeležili pogreba polnoštevilno, mestna godba mu je zasvirala žalostinko, magistratni ravnatelj g. Miha Zavadlal pa se je poslovil od pokojnika v prav lepih besedah. Naj v miru počiva!
Vlom. Te dni je bilo vlomljeno v stanovanje viničarke Antonije Mercove v Ljubstavi, občina Pobrež. Storilec je razbil zaklenjeno omaro in odnesel 400 dinarjev gotovine in hranilno knjižico, glasečo se na 1102 Din. Hranilno knjigo so našli naslednji dan v bližnjem gozdu; menda se je vlomilec zbal, da bi ga izdala. Orožniki so storilcu že na sledu.
Nagle smrti je umrla v nedeljo, dne 25. t. m. 82 letna Marija Lah, posestnica iz Kicarja. V cerkvi sv. Petra in Pavla ji je med službo božjo postalo nenadoma slabo in ko je dospel zdravnik dr. Vrečko, je bila že mrtva. Pokopali jo bodo danes, dne 28. t. m. na ragozniškem pokopališču.
Nasilnež pred sodiščem. V nedeljo, dne 25. t. m. je orožniška patrulja iz Leskovca aretirala 4 moške zaradi razširjenja komunističnih letakov in jih izročila okrajnemu sodišču v Ptuju. Naslednjega dne pa je prišel k sodišču posestnik Jožef Emeršič iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju in zahteval od sod3 nika, da aretirance takoj izpusti, češ, da so nedolžni. Ker sodnik tej čudni zahtevi ni ugodil in mu je pojasnil, da je za-por zoper aretirance obligaten, je po-1 deljo in velikonočni pondeljek pa je na stal Emeršič nasilen ter začel kričati in j vrsti »Pesem sveta«; poje slavni teno-groziti. Ker ni nehal in je postajal ved-1 rist J. Schmidt.
no bolj nasilen, mu je sodnik napovedal aretacijo. To pa je nasilneža spravilo tako iz ravnotežja, da je naravnost zdivjal. Sodniku bi se menda huda godila, da ni pribežalo sodno osebje in ga rešilo iz mučne situacije ter spravilo nasilneža pod ključ.
Zopet požari na Dravskem polju. V noči od nedelje r.a pondeljek je nastal pri Sv. Marjeti na Dravskem polju zopet velik požar. Kolikor smo izvedeli, je 6 posestnikom zgorelo vse imetje in je škoda ogromna. Podrobni podatki še niso znani. Nekaj ur pozneje pa je začelo goreti stanovanjsko poslopje posestnika Jurija Zagorska v Rošnji, ki je zgorelo do tal. V hiši ni stanoval nihče. Gasilcev ni bilo na kraju požara, ker so bili že zaposleni pri Sv. Marjeti. Ker je bila hiša prazna, znaša škoda le nekaj nad 3000 Din. Lastnik je bil zavarovan za 28.000 -Din. Radi suma požiga so orožniki aretirali lastnika in ga izročib sodišču.
Naplavljeno truplo otroka. Drava ie
naplavila v Loki v bližini Sv. Janža na Dravskem polju truplo približno 6 mesecev starega otroka. Trupelce so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Janžu in bo najbrž obducirano, ker kaže znake nasilne smrti.
Kino. Danes, v sredo, dne 28. t. m. ob 18.30 in 20.30 uri se predvaja komedija »Roža iz Pariza«. Na velikonočno ne-
Mali o
Ste H že preskrbeli velikonočne šunke? Najprimernejše, najboljše in najcenejše si nabavite vse potrebno v prodajalni
JOS. BEHKO, Aleksandrova cesta 19
Šunke ...	od Din	19.— do Din	21.—
Zavito pleče	brez krače	«	<	*	16,—
Zavito pleče	s kračo	.	*	*	„	15.—
Cela plečeta.................... 13.—
Žive krape
ščuk«, linje
dobite dnevno najcenejše 1227 v znano dobri leskovo,ti pri
Ferdu Gnimi-jn Maribor Gasposka ul. 2
Vsi ostali mesni izdelki, delikatesa in sveže meso po najnEji ceni.
PREPRIČAJTE SE!
OGLEJTE SI IZLOŽBO I
Za Vtiki not I
Otroške nogavice
Moške nogavice
Ženske nogavice
Otroški sandali
Otroški čeveljčki na zaponko
Otroški čeveljčki
od Din 3^— naprej od Din 3.— naprej od Din 6— naprej od Din 16.— naprej od Din 18.— naprej od Din 22.— naprej.
Razen tega vso drogo blago po znatno znižanih cenah
EMm la iH". Mmr, Itailma (tila 18
Razno
VELIKONOČNE ŠUNKE!
Samo prvovrstno blago od 134 do 8 kg ter prave kranjske klobase, kakor tudi razne delikatese priporoča Josip Slnigo), trgovina z delikatesami, Maribor, Aleksandrova c. 16. 1221
V Studencih, Aleksandrova 43 otvorim .29. marca * MESNICO.
Prodajal bom govedino, teletino, svinjsko in prekajeno uucso ter domače klobase vseh vrst. Se priporoča Feliks Domajnko. ___________1233
KAJ SE NE VESTE, da so »Pirnar« obleke najboljše in najcenejše, kakor tudi »Trenchoati« In »Huber-
tus« plašči samo pri Srečku Pihlar-ju, Gosposka 5. 1084
Prodam
SVETLI PREMOG
Din 37.—, žagana bukova drva Din 20.—, prevozi tovorov po znižani ceni. Tičar, Jezdar-ska ul., Telefon 2715.	1228
RADI SELITVE
na prodaj inventar (kompletne postelje, omare, nočne omarice, peči, mize. stoli) hotela in gostilne »Maribor«, prej »Kosovo«, Oraiski trg 1. 1230
VRTNARSTVO IVAN JEMEC
nudi za pomladno saditev: visoke in nizke vrtnice, cepljene marelice in breskve, žlahtne hruške, holandski ve-
liki ribizl, plezajoči Vitis Veitschi, Ligustrum. dalije, spargeljnove sadike, planinke, zelenjadnc sadike, kompostno zemljo za vrtove in lončnice itd.	1088
Sobo odda
SOBO OPREMLJENO
za dve osebi, oddam. Razbor* šek. Dravska ul. 10.	1233
Najbrže še Vam ni znano, da ima
na Kralja Petra trgu it. 1 urar in optik
JAKOB MULAVEC
bogato zalogo zlatnine in ebrnine, jedilnih priborov, visov itd. v veliki izberi po zelo nizkih cenah. Iz-štije pa tudi vsa v to stro-/ spadajoča dela točno, solidno in poceni. Zato pa po-
II	* W hitite in ne odlašajte z na-
X	• * kupom!	1235
id srtle uprti SPIRTNE MIHCE
gospode
polenovke losose jeguljo
danski file (že pripravljen) žive krape žive ščuka
ceneno In v najboljši kakovos žive some tl	žive male krape
pl tvrdki L DHIER. delikatesa, favni trn
za
Dospele so sa pomlad zadnje novosti in prinašamo:
moške
Di. 28'- 20'-
kratke nogavice:
Din 18'- 13"-
sportne nogavice za
16’- 12-50
6-50 3-50
C BflBčFEm. WIB0H
kdaja	»jutra«	v	Llublianl:	predstavnik	tedaiatelia	in	urednik:	RA	Dl	VOJ	REHAR	v	Mariboru.	Toka	Mariborska	tiskarna	d.	d.,	prcdstavuik
STANKO DETELA v Maribora.