Pervo berilo in slovnica za drugi razred slovenskih šol. V c. kr. založbi šolskih knjig se sedaj ne dobiva več samo nPervo berilo za slovenske šole", ampak ,,Pervo berilo in slovnica". Kakor srao Iani spregovorili o ,,Pervej nemškej slovnici", tako tudi danes nekaj omenimo o popravljenem natisu ,,Pervega slovenskega berila^ in o ^slovnici", ki je dodana tej knjigi. V novem berilu na- hajamo ravno tiste berilne vaje, kakor v starem; le pesem ,,mlado jagnje" je izpuščena v popravljenem natisn. Akoravno se ne moremo kaj pritožiti zastran ,,Pervega berila", vendar bi želeli, da bi se bile pri novem natisu nektere berilne vaje nadomestile z boljšimi, ki so sim ter tje raztresene po dornačih šolskih listih in knjigah. Nektere berilne vaje — veliko takih ni — so p. po svojem zaderžaju neprimerne za malo umečo šolsko mladino. Tako n. pr. ni drugo berilo »Modrost" nikakor za šolsko mladost, kterej ni namenjeno; kajti pojem modrosti je zanjo pretežaven. Tudi 49. ber. ,,Skerbi za dusno lepoto", razpravlja la nauk z zelo okornim zgledom. Nad temi dvemi berilnimi vajami se navadno slehern učitelj spodtikuje, prav bi bilo torej, da bi se vsaj vprihodnje odstranili. 0 drugih berilnih vajah ne moremo sicer nezadovoljni biti, vendar pogrešamo takih beril, ki bi bile za kazavni nauk bolj porabljive. Kar zadeva obliko berilnih vaj v novem natisu, moremo z veseljem omeniti, da se je oziralo na naj navadniši slovenski pravopis. Tako ne nahajamo več končnic ,',am" in ,,ama", ampak le wom" in woma". Xa dalje se ne rabi več daljša oblika glagolova v 3. osebi mn. št. sed. č., ampak boljša krajša. Tudi na besedni red v stavku se je bolj pazilo. Popred so brescglasne besedice: me, mi, te, ti, se, si, itd. večkrat stavck začenjale, a sedaj je ta napaka odpravljena. Tudi glagol, ki je pred stal večkrat na konec stavka, ima sedaj svoje prave mesto koj za osebkom. Pri vsem tem smemo reči, da smo tudi s slovenskim berilom za dober korak na bojjšem. Se bolj kakor popravljeno berilo, všeč nam je ,,začetni nauk slovnice in pravopisja", pridjan ,,Pervemu berilu", ki obsega na 32. straneh prav zadosti tvarine za drugi razred. Xe veseli nas sarao to, da je vlada s to slovensko slovnico pokazala, da hoče vstreči pravičnim željam našega naroda; ampak toliko več nam dopatla osnova omenjene slovnice, ki je skozi in skozi prav praktična. Zlasti primerne so naloge — krog 100 jih je — ki prav umno združujejo praktične slovniške vaje, t. j. spisovanje a kazavnim naukora. Slovnica ta obdeluje troje govornih razpolov: samostavnik, pridevnik in glagol, ktere v praktičnih zgledih pojasnuje po šstevilu, spolu in času. Ta mala slovnica je osnovana po analitičnem učilu: ves jezik razdeluje na stavke, pri kterih povdarja stavkove obstojne dele, stavek deh' na besede, besede na zloge in te v glasove. Prišedši do teh govori o izgovarjanji samoglasnikov in soglasnikov, o naglasu, o rabi širokih in ozkih soglasnikov i. t. d. Na to je na versti razlaganje zlogov in besedi. Poteni sledi satnostavnik, namreč pojem samostavnika, lastna imena, spol in število imen, ki se fštevilo) naznanuje z dotičnimi končnicami. Samostavnik v posamesnih sklo- nih se razpravlja in rabi le v djanskih zgledih. JVa dalje je v tej slovnici prilog in sicer pridevni, t. j. v zvezi s samostavnikom in dopovedovalni, t. j. kot dopovedek; obdeluje se v vseh številih in stopinjah, toda le bolj v praktičnih primerljejih. Glagol v treh glavnib časih se tudi le bolj djansko obravnava v innogih nalogah. Na zadnji strani, v oddelku ,,znamenja stvari" je več nalog za vajo v spisovanji, p. vpisovanje raznih predaietov in drugo. Vsa ta kratka slovnica je po tem premišljevanji prav bvalevredna in je prav lep poniocek za podučevanje v slovenskem jeziku v nižih razredih in tudi drugod, kjer si p. Praprotnikove slovnice omisliti ne morejo; le nektere naloge v onienjenej novej slovnici bodo za male učence niorda pretežke in le to, kar je povedano in zahtevano o naglasu, ne bode otrokom razumljivo. L.