Poitnfna plačana v gotovini
Murwonm
Cena 1 Din
Leto V. (XII.). štev. 59
Maribor, petek 13. marca 1931	Jj^J
'zhaia razun nedei|e n praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pn poštnem ček zav v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno preieman v upravi ali po poiti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
U reaništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št, 13
Oglasi p* tarlfu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelsk .Jutra" v Ljubl]anl( Prešernova ulica št. 4
O mladi generaciji
ie napisal odlični češki publicist in javni delavec Antonin Pimper v včerajšnjih baških »Narodnih listih« zanimiv čla-°ek, ki ne velja samo za češkoslovaške, affipak tudi za naše prilike.
Ko smo — pravi Pimper — oktobra L 1918 pozdravili svojo narodno svobodo, je bilo možem, ki so danes absolventi visokih šol, deset do dvanajst let. Ne da bi se bili dobro zavedli, nam je vzrasla nova generacija in velik, obče-narodni problem je, kako se ta nada naše bodočnosti pripravlja na svoje javne naloge. V presoji duševnih, moralnih in Idejnih kvalitet mlade generacije srečamo optimiste in skeptike. Zlasti stara generacija, vzgojena v narodnem idealizmu predvojnih let, rada lomi palico nad današnjo mladino in ji očita pomanjka-smisla za narodne ideale, a zelo mnogo interesa za šport, kina, ples in druge zabave. Ti skeptiki pozabljajo, da je današnja mlada generacija vzrasla iz Čisto drugih prilik, nego predvojna, da nosi na svojih ramah mnogo in težkih sodjalnih in gospodarskih posledic strašne svetovne vojne. Današnja mladina živi pod docela drugimi utisi in občutki, preživlja krize in zmage široke demokracije, ki je v celem svetu na pohodu, vidi novi razmah prej tlačenih narodov, Čita in čuje mnogo več o socijalizmu in komunizmu in je obenem priča velikega tehničnega in gospodarskega napredka v celem svetu. Vsi ti povojni pojavi zapuščajo v dušah današnjih mladih globoke utise, oblikuje njihove nazore in seveda skrhajo mnogo romantizma prejšnje mladine.
Povojna mladina je nedvomno bolj praktična. S tem pa še ni rečeno, da je f110™ v marsikakem pogledu ob dedščim starejših generacij utrpeti znatne materijalne škode. Današnji mladenič po dovršenih Študijah ali po izuče-nju v obrt. težko najde nameščenje radi Prevelikega števila Sol, racionalizacije In drugih tehničnih pripomočkov Težko dobi stanovanje, če si hoče ustvariti svojo rodbino, težko prostore, da se osamosvoji kot obrtnik. Visoke najemnine gredo po večini na račun mlade generacije, ki se ženi, in nove lokale najemajo zvečine mladi obrtniki in trgovci, ki šele stopajo v življenje ob silno ostri konkurenci, brez kakršnekoli gmotne in moralne pomoči- To je nedvomno ^rajža, da, celo heroizem.
Starejša generacija, ki tako rada kri-J!z>ra današnjo mladino, se dostikrat ni-1 ne zaveda, da ne sme do skrajnosti Svoiega življenja držati vseh ugodnejših K°spodarsikih pozicij in javnih funkcij, ||mpak da je njena naloga tudi, da je mla-jj' generaciji svetovalka In učiteljica in ”a bi morala Imeti več razumevanja za .ne, k| stopajo v življenje v današnjem aotičnem razvoju in tavajo, Iščoč smi-a za svoje živl‘ensko poslanstvo. Rav-c narodi, ki so še komaj dosegli svojo -dostojnost, bi morali skrbeti za svojo • aaino bolj nego oni, ki so že stoletja
*Wbodi živeli Našo mlado generaci-
Lavalov drugi poraz
ZBORNICA SPREJELA HERRIOTOV PREDLOG ZA POVIŠANJE UČITELJ-SKIH PLAČ. - BRIANDOVA KONFERENCA S HOESCHOM.
PARIZ, 13. marca. Lavalova vlada je doživela preteklo noč v zbornici zopet težek poraz. Bivši ministrski predsednik Herriot je vložil predlog, da naj se učiteljske plače primerno zvišajo. Finančni minister Flaudin je ta predlog odločno odklonil in opozoril na to, da bi pomenil sprejem predloga povišanje državnega proračuna za 160 milijonov frankov. Ker je Herriot vztrajal pri svojem predlogu, je ministrski predsednik Laval pripomnil, da bi imelo povišanje učiteljskih plač za posledico povišanje proračunskih izdatkov celo za 200 milijonov frankov.
Po daljši debati pa je bil končno kljub odporu vlade Herriotov predlog sprejet in sicer s 325 proti 245 glasovom. Ker Laval v zvezi z glasovanjem ni stavil vprašanja zaupnice, zato poraz vlade trenutno ne bo imel nobenega vpliva.
PARIZ, 13. marca. Zunanji minister Briand je imel z nemškim poslanikom Iioeschom važno konferenco o pomenu
te dni sklenjene brodovne pogodbe med Anglijo, Francijo in Italijo za mednarodno politiko. Briand je opozarjal na to, da se tiče pogodba le vprašanj oboroževanja na morju, ni pa v nobeni zvezi s splošnim razorožitvenim problemom. Končna rešitev vprašanja razorožitve na suhem in na morju bo šele naloga splošne svetovne razorožitvene konference, ki se bo vršila prihodnje leto. Minister je naglašal, da so vse vesti, da bi se francoska vlada pri posvetovanjih o razorožitvi na morju dogovorila z Anglijo in Italijo glede skupnega postopanja na razorožitveni konferenci, popolnoma neutemeljene.
PARIZ, 13. marca. V Alžir je prispelo včeraj 8 italijanskih torpedovk pod poveljstvom admirala Buccia. To je prvi oficijelni poset italijanskih bojnih ladij v francoskem pristanišču i>o sklenitvi brodovne pogodbe s Francijo in Anglijo.
Iz potresnega ozemlja u fTlacečoniji
BEOGRAD, 13. marca. Prebivalstvo v potresnem ozemlju se je pričelo polagoma vračati in deloma tudi že obdeluje polja. Po vsej ponesrečeni pokrajini so številne komisije pridno na delu, da ugo-tove škodo. Ponesrečenci dobivajo podpore v gotovini in blagu. Uvedena je energična akcija za popolno obnovitev opustošenih vasi, v katerih se mude številni inozemski poročevalci, fotografi in tudi filmski operaterji.
Proces proti primorskim Slouencem
LJUBLJANA, 13- marca. Izredno sodišče za zaščito države v Rimu je odredbo, da se bo vršila razprava proti drugi skupini obtožencev iz tržaškega procesa koncem marca v Gorici in sicer ob izključitvi javnosti.
5estanek Hendersona, Gran-dija in Zaleskega
LONDON, 13. marca. »Daily Herald« poroča: Zunanji minister Henderson od-
potuje koncem prihodnjega tedna v Pariz, da prisostvuje seji odbora za pro-učavanje vprašanja evropske unije, ki je določena za 22. marca. Pričakuje se, da prideta pri tej priliki v Pariz tudi italijanski zunanji minister Grandi in poljski zunanji minister Zaleski.
Za ačprauo smrtne kazni u Rngiiji
LONDON, 13. marca. Nad 200 članov spodnje zbornice je poslalo ministrskemu predsedniku Macdonaldu vlogo, v kateri zahtevajo, da se čimprej prične razprava o poročilu odseka glede smrtne kazni. V tem poročilu je namreč predlagano, da naj se smrtna kazen odpravi za 5 let. Proti odpravi smrtne kazni pa so se izrekli konservativni člani odseka, ki tudi niso hoteli podpisati odsekove-ga poročila.
Tragična smrt uelike umetnice
LONDON, 13. marca. V bolnici preiskovalnega zapora je umrla v starosti 87 let Alma Stanley, največja umetnica viktorijanske dobe in osebna prijateljica pokojnega kralja Edvarda VII. Pred os-
jo čaka mnogo velikih in važnih nalog. Naša država še ni niti politično niti gospodarski dograjena. Mlade ljudi je treba vzgajati k večji samostojnosti, k širšemu svetovnemu obzorju, k večji narodni zavednosti in k boljšemu pojmovanju javnih nalog. Mnogo naših mladih ljudi še blodi in išče trdne temelje živ-ljenskih nazorov in resnice, mnogo jih zaide na kriva pota. Kdo bo metal nanje kamenje? Mar je bila mladina prejšnjih generacij drugačna, mar ni šla vedno bolj za novimi gesli, nego za starimi nazori, in mar ni v svojih poznejših letih za najmanj 50 odstotkov popustila v svojem radikalizmu? Večni zakon mladosti je, da blodi In Išče. In veliki pesnik Viktor Dyk je še nedavrto na shodu Prijateljev mladina dejal, da vsaka mladina mora najpreje bloditi, da pozneje najde
pravo pot. Veliko bolj blodi ona stara generacija, ki te resnice ne priznava in stavi med svojo in med generacijo mladih neprestopno steno.
V mlado generacijo treba imeti vero, ker je to obenem vera v narod. V zadnjih 12 letih smo na vseh poljih dela silno napredovali- Levji del na tem napredku je pripisati v dobro naši srednji in naši mladi generaciji. Zato je treba upravičene želje in pritožbe mladih upoštevati in podpirati, da ne ostane mladina s svojimi načrti in ideali v zraku in v oblasti svojih sanj in načrtov, ampak da bo imela pristop k realnemu javnemu delu za narodno celoto. Naša mladina bo takšna, kakoršno sl bomo sami vzgojili. Na starejši in srednji generaciji je, da svojo vodilno in vzgojno vlogo pravočasno doumeta.
mimi dnevi so našli starko vsled pijanosti popolnoma onemoglo na cesti. Pred sodnikom se je zgrudila potem nezavestna na tla in so jo morali prepeljati v bolnico, kjer je sedaj umrla.
Katastrofa kitajskega parnika
ŠANGAJ, 13. marca. Kitajski parnik »Pasiki« je uničila velika eksplozija. Na krovu je bilo 300 potnikov, med njimi 100 vojakov. Nekdo je v svoji neprevidnosti vrgel cigaretni ogorek v skladišče bombaža, kjer je kmalu nastal požar. Sledila je strašna eksplozija in ladja se je nagloma potopila. Domneva se, da je nad 200 ljudi našlo smrt v valovih, ostale pa je rešil neki parnik in jih prepeljal v Šangaj. Nesreča se je pripetila približno 70 milj od Šangaja.
SOVJETSKI KONGRES IN SOVJETSKI DUMPINGI.
MOSKVA, 13. marca. Vseruski sovjetski kongres je sprejel resolucijo, ki poziva vlado, da naj do skrajnosti omej) nakupe v onih državah, ki zapirajo pot uvozu ruskega blaga.
BUREN INCIDENT V BELGIJSKEM PARLAMENTU.
BRUSELJ, 13. marca. V nadaljevanju razprave o zunanji politiki je vodja liberalcev Deveze imel govor, v katerem je odobraval politiko vlade v vprašanju francosko-belgijskega vojnega sporazuma in razorožitve. Do živega incidenta je prišlo, ko je Devčze očital vodji so-cijalistov Vanderveldu in socijalistom sploh, da na eni strani zahtevajo razoro-ženje, na drugi strani pa odobravajo držanje nemških socijalnih demokratov, ki so glasovali za zgradnjo nove križarke. Po teh besedah je nastala burja pri so-cijalistih in na galeriji.
NAČRT NOVEGA RUDARSKEGA ZA-KONA IZGOTOVLJEN.
BEOGRAD, 13. marca. Komisija v ministrstvu za šume in rude je končala proučevanje načrta za novi rudarski zakon. Čez nekaj dni bo pričela v ministrstvu konferenca s predstavniki delavskih organizacij o novem zakonskem načrtu.
Orožnika nasamarll.
Včeraj so pripeljali po odgonu Iz Vin-kovcev 261etnega viničarskega sina Jožefa Eferla, doma iz Št. lija, stanujočega sicer v Radvanju. Možakar se je dne 1. febr. t. 1. pojavil v Beogradu, poiskal svojega rojaka Gornika, ki je orožnik iti sedaj šofer v dvorski garaži, in mu razlagal, da ima veliko mesarsko podjetje in da prevzema velike dobave za vojaštvo. Gornik, ki je vedel, da se je Eferl nekoč res učil mesarske obrti, mu je verjel. Tedaj pa je Eferl potožil, da je vzel s seboj premalo denarja in da mu še manjka za kolke. Gornik mu je postregel s 750 Din, s katerimi je Eferl izginil, ne da bi se bil še kaj javil niti osebno niti pismeno. Ko so ga te dni pripeljali po odgonu, je že čakalo na policiji Gornikovo pismo in že danes je Eferl romal y sodne zapore.
■»far*:
uk
i ■HMrnar.TOi—
Tw»wvworn, mre T3. m, 1^31
Maribor in tujski promet
TEMELJNI PREDPOGOJI. — NUJNO POTREBNE INVESTICIJE. — TEŽKA,
A ODKRITA BESEDA.
Po raznih razočaranjih v poslednjih letih, ko so se nam porušile osnove, na katerih simo gradili bodočnost našega mesta, se je kot nekak izhod pričela for-sirati akcija za tujski promet. Govorilo in pisalo se je o tem že veliko, storilo pa izredno malo. Skoraj vsako večje in resnejše prizadevanje je ostalo le — pri-ladevanje. Spomnimo se le na vzpenjačo na Pohorje, na hotel na Mariborskem otoku itd. Zato je tudi sedaj dvomljivo, ali se bo sploh dalo toliko napraviti, da bo tujski promet postal za Maribor kdaj pomemben vir dohodkov. Dvomljivo posebno zaradi dveh činjenic: pomanjkanja naravnih pogojev in pomanjkanja ini-cijativnosti in energije.
Biti si moramo namreč na jasnem, da nima Maribor niti jezer, kakor n. pr. Gorenjska, Koroška in Švica, da nima naravnih zdravilišč, kakršna so Rogaška Slatina, Slatina Radenci, Dobrna itd., da nima visokih gora, kakršne so Triglav in sploh Julijske Alpe, Karavanke in druge in naposled ne divje-romanti-čnih lepot. Vse, kar imamo, je naše Pohorje, in na to osnovo je treba graditi celotno tujsko-prometno akcijo. Kakor pa je naše Pohorje idilično, klimatično silno ugodno, turistično lahko pristopno in za vse športne panoge tako prikladno, kakor malokatero drugo pogorje v Sloveniji in sploh v Jugoslaviji, je na drugi strani docela golo. Ne mislimo tu morda, da je neobraščeno, saj ga čez in čez pokrivajo gosti gozdovi, mislimo le na to, da je samo podlaga, ki sama po sebi ničesar ne nudi, ki ji je treba vse, kar je za tujski promet potrebno — šele dati.
Ako hočemo, da bo Pohorje točka, ki bo privabljala k sebi in v Maribor tujce in prinašala korist, potem ni dovolj, da zgradimo samo zasnovane ceste in tudi ne samo vzpenjačo! Vse bolj važno, ali vsaj enako važno je namreč tudi, da zgradimo na njem velike in moderne hotele, zdravilišča, igrišča, naprave za vse vrste športa, osobito tudi za zimski šport, predvsem veliko skakalnico in da potem zares tudi privabimo tuje le-
toviščarje in športnike iz vse naše države ter od zunaj. Ako bi na Pohorje hodili in se teh naprav posluževali samo mi, potem bi to ne bil nikakršen tujski promet in tudi dohodkov in koristi ne bi donašal. To bi samo pomenilo — staviti denar iz enega v drugi žep!
Zgraditi na Pohorju hotele, letovišča, zdravilišča, komunikacije, športna igrišča itd., se pa pravi investirati težke milijone. Z navadno »grajzlerijo« s kakršno se pri nas navadno zadovoljujemo, ne bomo nikdar ničesar dosegli. Škoda truda in stroškov. Kdo pa naj za to zbere potrebni kapital in — kje? če še denarja za vzpenjačo kljub dve- do triletni akciji nismo mogli zagotoviti, še manj zbrati in se nekako tolažimo samo z na-dami na tujino, kako naj ga za ostalo? In če ga dobimo od tujcev — ali bomo potem sploh imeli kakšno korist od tujskega prometa? Dobiček bodo spravili tujci, ki bodo kapital dali. Z nič ni nikdar nič in ne more nikoli nič nastati in postati! In če bi denar tudi zares zbrali in izvršili vse projekte, bi morali računati na to, da precej časa ne bi imeli takih uspehov, kakršne si želimo. Za to bi bila potrebna velika in dolgotrajna reklama v tujini. Iz prakse vemo prav dobro, koliko naporov je bilo treba, da je Bled postal znan preko mej in je privabil tujce. Pa še danes ni tisto, kar bi lahko bil in kar bi hotel biti — pa ima jezero in nešteto drugih naravnih ugodnosti, ki nam manjkajo.
Na vse to se nam je zdelo potrebno opozoriti prav sedaj, ko se pripravljajo nove akcije s povzdigo tujskega prometa v Mariboru in v njegovi okolici in se govori samo o potrebi boljšega železniškega prometa, telefonskih zvez s planinskimi kočami itd., kakor da bi se s temi malenkostmi lahko že dosegel zaželjeni cilj. Gospoda, ne bodimo malenkostni in ne imejmo sami sebe za norca! Danes je čas samo za velikopotezne, smele, drzne ljudi, ki so pripravljeni vse žrtvovati, da dosežeio svoj cilj.
mariborsko glečaližče
Petek, 13. marca. Zaprto.
Sobota, 14. marca ob 20. uri »Veriga«. Premijera. Proslava šestdeset-letnice Fran S. Finžgarja.
Nedelja, 15. marca ob 15. uri »Veriga«. — Ob 20. uri »Ciganska ljubezen«. Znižane cene.
ptujsko gledališče.
Pondeljek, 16. marca ob 20. uri »Čarda-ška kneginja«. Gostovanje mariborskega gledališča.
Finžgarjeva proslava na mariborskem
odru. Mariborsko gledališče bo proslavilo šestdesetletnico zasluženega in popularnega slovenskega pisatelja, župnika Fr. S. Finžgarja v soboto, 14. t. m. Vpri-zorila se bo eno izmed najboljših pisateljevih dramskih del »Veriga«, drama iz kmečkega življenja. Pred proslavo bo imel slavnostni govor profesor in pisatelj dr- Ivan Dornik. — Da morejo tudi Okoličani proslaviti šestdesetletnico našega pisatelja Fr. S. Finžgarja, vprizori gledališče njegovo dramo »Verigo« takoj za premijero tudi kot popoldansko predstavo, in to v nedeljo, 15. t. m. ob 15. uri popoldne.
Slouenci u Bradcu
življenje Slovencev v Gradcu je v zadnjih dveh letih silno oživelo. Slovenskim veteranom, ki so se organizirali v društvih »čitalnica« in »Kres« se je pridružila cela četa slovenske akad. omladine tako, da sta društvi po dolgem času zopet sestavili pevski zbor. Pod neumornim vodstvom g. cand. med. Sevška je zbor naštudiral najnovejše slovenske skladbe in z njimi stopil v javnost. Dne
14.	febr. ste društvi skupaj priredili akademijo s plesom v poslopju Češkega doma. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je z zaniman e.u sledilo umetniškemu delu večera. V prvi' vrsti moram tu omeniti sijajni in disciplinirani nastop pevskega zbora, kakor
tudi solista g. cand. med. Dušana Kuneja, ki so precizno odpeli svoj program in morali ponovno na oder. Po umetniškem delu se je razvila intimna zabava pestre družbe, ki je trajala do zore. Uspeh prireditve je bil v gmotnem, posebno pa v moralnem oziru popoln. To dokazuje v prvi vrsti dejstvo, da je bil akad. pevski zbor naprošen, da nastopi na prireditvi Sveta slušateljev graške univerze (Ar-beitsgemeinschaft der deutschen Studen-tenschaft), Tako je zbor ponesel slovensko pesem med najelitnejšo družbo ve-lenemškega Gradca. Hladno sprejet, je odšel burno pozdravljen po absolviranem programu. Naj omenim le kritiko celokupnega časopisja, ki piše: Višek v izvajanju sta bili krasna narodna pesem »Triglav moj dom« in »Fantič pelinroža«. Pevci, od katerih je že vsak posameznik obdarjen z lepim, čistim naravnim glasom, so tu pokazali znano južnoslovansko muzikaličnost. Dne 5. marca je zbor nastopil na elitnem zabavnem večeru jugoslovenske akad. omladine v prostorih hotela »Erzherzog Johann« ter 7. marca na povabilo češke kolonije na proslavi Masaryka. Na obeh prireditvah je moral ponovno na oder. Poleg gmotnega in moralnega uspeha, ki sta ga društvi dosegli z vztrajnim delom, moramo zabeležiti eno, da sta društvi opozorili vse graške Slovence na delo in dolžnost pri nadaljnjem sodelovanju. Tu moram v prvi vrsti povdariti važno vlogo naše akademske omladine v Gradcu, ki ni samo oživila interno društveno življenje »Čitalnice« in'»Kresa«, ampak dala tudi vzpodbudo k delu, ki naj bo njim in domovini v korist.
Zalibog se morata tudi ti dve društvi boriti z raznimi težavami, ki so pač v prvi vrsti, kakor je to pri malem narodu razumljivo, materijalnega značaja. Dolžnost naše javnosti je, da narodnemu davku, ki ga daje v toliki meri društvom v domovini, pridene še malenkost za predstražo Slovenstva v tujini. — Glusič Anton, cand. med.
Mariborskim
Gradbeno gibanje v Mariboru.
Mestni svet mariborski je podelil na snočnji seji sledeča nova gradbena dovoljenja: Ubaldu Nassimbeniju za zgradbo 3 nadstropne trgovske in stanovanjske hiše v Orožnovi ulici 8; za zgradbo 3 nadstropne stanovanjske hiše v Go-spojni ulici 9; za zgradbo 3 nadstropne trgovske in stanovanjske hiše v Stross-majerjevi ulici 8; hranilnici Dravske banovine za zgradbo 3 nadstropne obratovalne in stanovanjske hiše v Slovenski ulici 12; okrajnemu cestnemu odboru za povečavo skladišča na Vojašniškem trgu 6; dr. Otonu Blanke za zgradbo prof. garderobe v Koroščevi ulici 25. Uporabna dovoljenja so se podelila:	Ivanu
Braunu za zgradbo prizidka za delavnico ter kotlarno z zidanim dimnikom in Jugoslov. udruženi banki za preureditev I. nadstropja hiše na Aleksandrovi cesti št. 46.
Poziv vsem pevskim društvom.
Da se pripravi in izvrši pristop k Jugoslovanski pevski zvezi, ki je nujen zaradi varovanja koristi, pristopnih vsem pevskim organizacijam, se vabijo vsa pevska društva v Mariboru in okolici, ne glede na njih število članstva ali na druge posebnosti, da pošljejo svojega zastopnika na prvo posvetovanje, ki se bo vršilo v pondeljek, dne 16. t. m. točno ob 20. (8.) uri v sobi št. 6 Glasbene Matice v Mariboru. — Dr. Tominšek.
Smrtna kosa.
Umrla je včeraj na Koroški cesti 20 hčerka trgovca in posestnika, Erna Posch, stara 25 let. V nedeljo ob pol 15. bo prevoz iz hiše žalosti na pokopališče v Kamnico.
Zakon o zdravnikih
objavlja Službeni list banske uprave Dravske banovine v številki 18 z dne 12. marca- Dalje: uredbo o osrednji šoli za policijske izvršilne uslužbence, uredbo ministra za poljedelstvo za veleposestnike ter objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931.
Podpore banovinskih uprav Sokolu kraljevine Jugoslavije.
Za bodoče finančno leto so v proračunih posameznih banovin vnešeni sledeči zneski kot podpore Sokolu kraljevine Jugoslavije:	v	proračunu	dravske	ba-
novine 130.000 Din, savske 500.000 Din, primorske 50.000 Din, dunavske 500.000 Din, vrbaske 335.000 Din, moravske Din 150.000, vardarske 150.000 Din, zetske 100.000 Din, skupno 1,915.000 Din.
Interesentom za naseljevanje v Južni Srbiji.
Vsi oni Primorci, ki se zanimajo za naseljevanje v Južni Srbiji (Makedoniji) in bi radi izčrpnih zadevnih pojasnil, naj se zglase v nedeljo, 15. t. m. ob 10. uri v gostilni Curk, Frankopanova 11.
»Deseti brat« na Pobrežju.
Sokol-Pobrežje vprizori v nedeljo, dne
15.	marca ob 15. Jurčičevega »Desetega brata« v dvorani gospe Rojko na Pobrežju. Vabimo vse prijatelje Sokole in cenjeno občinstvo. — Zdravo!
Ribji trg.
Danes so bile na ribjem trgu samo morske jegulje in polenovke po Din 25 in Din 30 za kg na prodaj.
Občni zbor Oblastne strelske družine se ne vrši — kakor napovedano — v nedeljo 15. t. m., ampak kasneje.
Sreča v nesreči.
Na letališču v Novem Sadu se je pripetila v sredo izredna letalska nesreča, ki pa je srečno končala. Letalo, v katerem je bil razen pilota še opazovalec Alojz Šeruga, je v višini 1500 m izvajalo akrobatske vaje. Šeruga, ki po lastni neprevidnosti ni bil privezan, je med vajami nenadoma padel iz letala. Imel pa je še toliko prisotnosti duha, da je v odločilnem trenutku zgrabil za padalo in se spustil ž njim na zemljo v bližini prekopa kralja Petra. Delavci in kmetje, ki so z velikim zanimanjem opazovali razburljivi dogodek, so priredili Šerugi po srečnem pristanku velike ovacije. Pilot je šele kasneje opazil, da je njegov spremljevalec izginil in se je potem sam spustil na zemljo. Tovariši so oba sprejeli z veliko radostjo in jima priredili zvečer kot hrabrima letalcema slavnostno večerjo.
KINO
^=== Grajski:
Od danes dalje:	Najpopularnejša
opereta:
GOZDARJEVA KRISTA
100% zvočna opereta, Paul Richter, Irene Eisinger. Film, ki osvaja ves svet.
Union:
Od danes dalje: Fritz Kortner, Konrad Veidt v OTOK ZGUBLJENIH
100% govoreča in zvočna drama.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19., 21. uri; ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI
APOLO KINO:
V soboto in nedeljo: PAZI HARROLD! Harrold Lloyd
Radio-Ljubljana.
V nedeljo popoldne bo igral dijaški jazz gojencev II. drž. gimnazije, nato pa bodo Šentjakobčani igrali veseloigro »Pajek s križem«. Zvečer se bo prenašal iz Prage reprezentativni koncert Češke filharmonije pod vodstvom dirigenta Bruna Walterja. Na sporedu je izključno Beethoven. Večer bo zaključil Ha-waii-jazz. — Pondeljkov večer je rezerviran v celoti radio-orkestru, nato Ha-waii-jazz. — Torkov večer je namenjen skladatelju Ristu Savinu. Uvodno besedo bo govoril g. Slavko Osterc, spored pa bo izvajala gdč. Anica Mezetova. Večer bosta izpopolnila nato še radio-or-kester in Hawaii-jazz. — Sredin večeC je posvečen slovenski glasbi. Ode. Korenčan in gg. Mirko Jelačin in Dragd” Žagar bodo peli s spremljevanjem radio* orkestra slovenske narodne, zbrane V venčkih »Dehteči nagelj« in »Mlada pota«. Vmes pa bo igral na harmoniko g« Rakuša. Jožefovo, v četrtek, je delno posvečeno jugoslovansko-poljskim simpatijam. Druga polovica dopoldanskega sporeda je namreč sestavljena iz predavanja o Maršalu Pilsudskem (govoril bo g. dr. Rudolf Mole) in iz orkestra poljskih skladb, ki jih bo izvajal radio-orkester. Popoldne bomo čuli citre-solo, zvečer pa prenos ljubljanske opere. — V petek zvečer se bo vršil prenos iz Prage. Koncertiral bo klub orkestralnih umetnikov. — V soboto bomo zopet enkrat čuli koncert balalajk, nato pa bo pel slovenske narodne z orkestrom g. Drago Žagar. Radio-orkester bo podal valčkovo uro.
Radi prepovedanega povratka je bila aretirana 321etna Marija Nemec, doma iz Cvena pri Ljutomeru, iki ji je za dve leti prepovedan Maribor. Oddali so jo sodišču.
Tatvine osumljena.
Danes ponoči sta bila v neki gostilni v Mesarski ulici aretirana delavca brez posla in stalnega bivališča, 301etni Rafael P. in 211etni Franc R. Osumil ju je čevljar B., da sta mu v gostilni ukradla iz žepa dva bankovca po 100 Din. Pri njima so res našli nekaj denarja, o katerem nista znala povedati, odte>d ga imata. Tudi so našli pri njih razne druge predmete, ki izvirajo iz tatvin. Policija preiskuje zadevo.
Zdravniško društvo v Mariboru.
Radi odsotnosti nekaterih odbornikov se ne bo vršil dne 15. III. občni zbor. Preloži se na poznejši čas, kar se bo pravočasno objavilo.
Vodilni oglasni zavod »Publicitas« v Zagrebu
je izdal svoj novinsfci katalog za I. 1931 bogate vsebine. Inserenti, zahtevajte ga!
Recklin trupa, najmanjši akrobati in Vlili Schlesinger, 20 minut smeha, so atrakcije Velike k®" varne od 16. marca.
Znani psihografolog A. Wintery 2 iz Vojvodine se je ustavil tudi v Mariboru za par dni. Nastanjen je v ho-, telu »Zamorc«.
V M ar 1 ti o r u, 'dne tl. ffl. T93T«
*. <■/.-~’l 'III—
VT^ ČFPTSfTK Jt,W
cagan ——jp—ana u . ^vav^ip
STfah' 3.
Premikanje tal na Grškem
CELE POKRAJINE PROPADLE V MORJU. - VSLED PREMIKANJA ZEMLJE
PORUŠENE VASI.
Vesti iz Aten so nedavno javile, da so deževje in poplave povzročile v celi Grčiji ogromne škode, mestoma pa so bile posledice neurja uprav katastrofalne. Poleg tega pa je zagrozila opustošenim pre delom tudi lakota, tako da prihajajo z vseh strani brzojavne prošnje za naglo pomoč.
Vodovje Strumice je preplavilo precej vasi, prebivalci pa so si po nekakem čudežu rešili golo življenje na bližnjih bre-Kovih. Na teh bregovih, obdanih z vodo, so prebili kmetje nekaj žalostnih dni, saj hišo mogli dobiti z nobene strani pomoči, s seboj pa niso imeli ničesar. Šele po velikih naporih je uspelo vojakom, da so Prišli do njih s čolni ter jim pripeljali hrano. Kmetje so bili že tako oslabljeni, da se niso mogli držati na nogah. Vse vasi so uničene, polja zasipana s kamenjem, dočim je poginila živina v vodi. Hiše so večinoma porušene, tako da v njih ni več mogoče prebivati. Jez ob Strumici nedaleč od vasi Dimitrici je porušen v dolžini 300 metrov. Mnogo časa bo preteklo, precej bo treba pomoči in dela, Preden si bo opomogel ta nesrečni kraj.
Se hujše vesti pa prihajajo iz Levka-dije. Del tega otoka nedaleč od vasi Ka-;amici, v dolžini 1800, v višini 1000 m, j® radi poslednjega deževja popolnoma zšinil pod morsko površino. Na tem de-
lu
le bilo mnogo lepih sadonosnikov, se-
dni pa je vse propadlo v morje, tako da ni videti niti drevesnih vrhov. Škoda znaša čez eden milijon, velika sreča pa ie> da ni bilo človeških žrtev. Drugi del obale je začel popuščati in grozi nevarnost, da se bo vsak čas pogreznil v
morje. Prebivalci vasi Kalanici, ki je oddaljena jedva 500 metrov, so v silni paniki, ker jim grozi nevarnost, da se v spanju pogreznejo v morje. Zaprosili so za naglo pomoč, predvsem pa za geologa, ki naj bi ugotovil, ali ne preti vob-če celemu otoku nevarnost propada. Zato mislijo nekateri že sedaj na evakuacijo otoka!
Pa tudi vesti s Peloponeza niso nič kaj tolažilne. Prefekt Elide je javil ministrstvu notranjih del, da je šel z in-žinerji v mestece Andritsaina ter tam ugotovil, da se premika 700 metrov dolg in 200 metrov širok del mesta. Pet hiš je že porušenih, ostale na tem premikajočem se terenu pa čaka ista usoda. Prefekt predlaga, naj bi se prebivalci te ogrožene cone takoj izselili in se nastanili na sigurnejšem mestu. Na drugi strani pa je javil direktor prefekture Etolije in Akarnanije, da se porniče v bližini vasi Karopteision zemlja v dolžini dveh kilometrov. Na tem terenu se nahaja okrog petdeset kmečkih hiš in šola. Hišam ni več pomoči, ker se druga za drugo podirajo. Obstoja nevarnost, da bo uničilo to premikanje tal celo vas, zato bi se trebalo že sedaj pobrigati za kmetom sigurnejšo zemljo, da bi namreč še rešili, kar se da rešiti iz ogroženih hiš.
Sedaj je seveda najvažnejše, ugotoviti pravi vzrok vseh teh neprilik. Ta naloga je poverjena posebni komisiji, ki sestoji iz številnih geologov in inžene-rov. Komisija je že odpotovala v ogrožena področja in je v kratkem pričakovati obširnih poročil strokovnjakov.
9Z let poročena
• V Wupertalu v Nemčiji se je vršilo te dni redko slavje. Tamkajšnji posestnik Kaspar Huckel in njegova žena Henrika s*a namreč slavila biserno poroko. Go-spa Huckel je bila stara 23, njen mož pa
5 let, ko sta stopila pred oltar. Imela sta ° otrok, od katerih žive še 4. Ena od hčerk ima za seboj že zlato poroko in sest let stari pravnuk se igra ob nedeljah pri starčkih. Huckel bo meseca junija 100 let star in je trenutno predsednik kluba, ki si je nadel ime »Zveza mladeničev«, v katero morejo stopiti le preko 75 let stari ljudje.
Nemški časopisi, ki poročajo ‘o tem redkem dogodku, opozarjajo obenem, da zakonska dvojica Huokel iz WupertaJa Še dolgo ni najdalje poročena dvojica na svetu. Tozadevni rekord imata vsekakor Dimitrij in Šibila Filipovič iz Vrbice v Jugoslaviji. Dimitrij je bil 21, Šibila pa 18 let stara, ko sta 13. aprila 1839 sklenila ikonsko zvezo. Filipovič je sedaj torej s*ar 113, njegova žena Šibila pa 110 let In sta poročena točno že 92 let.
w
Žalostna konstatacija ob 50-letnici smrti Dostojeuakega
Ob priliki 501etnice smrti slavnega ruskega pisatelja Fjodora Mihailoviča Dostojevskega je obelodanila dunajska »Neue Freie Presse« pismo čigar vsebina se zdi skoro neverjetna. Ured nfštvo ga je dobilo od nekega človeka iz Gries-Bozena v Švici. Vsebina je sledeča:
»Nekega dne L 1926. je umrla v sanatoriju v Griesu pri Bozenu hčerka F. M. Dostojevskega v največji bedi in osamljenosti. Tja je prišla nekaj dni Poprej v spremstvu dveh ruskih dam *®r je umrla že po 19 dneh. Pogreb je nadvse beden. Poleg duhovnika je Prisostvovalo 8 oseb: neka ruska da-”la-ena bolničarka, perica, služkinja, «r°bar In dva pacijenta iz sanatorija, pokojnica se je prijavila kot »Aimee Dostojevski, 57 let, pisateljica«. Ker jj1 bilo v mestu niti enega ruskega duhovnika, je opravil pogrebni obred heki benediktinec ter je bila pokojnica zakopana na katoliškem pokopališču. .? dneh je prišel neki ruski duhov-k. ki je naknadno podelil blagoslov po 1' avoslavih obredih.
lega časa je grob popolnoma po Oljen. Majhen. lesen križ, ki je po-
stavljen na grobu, je že popolnoma razpadel, tako da se komaj in komaj spozna mesto, kjer je pokopana edina hčerka moža, kateremu človečanstvo ogromno dolguje in o katerem piše dan na dan časopisje po vsem svetu. Ni li sramota za ves kulturni svet, da nima hčerka Dostojevskega dostojnega groba? Ali ni umetnika, ki bi brezplačno izdelal načrt za nagrobni spomenik in ni-li več ljudi z dobrim sr-ccm in spoštovanjem napram velike-mu pokojniku, ki bi s prostovoljnimi prispevki omogočili, da bi se zgradil ta spomenik?«
Končno pristavlja »Neue Freie Presse«, da se je obrnila na znanega pisatelja Renee Fiilop-Milerja za natančnejše informacije glede identitete hčerke Dostojevskega. Ta je potrdil, da je bila zares to Ljubava, hčerka Dostojevskega, pisateljica in življenje-piska svojega očeta, ki je živela v zadnjem času življenja v zelo slabih materijalnih razmerah.
Najuečje knjižnice sueta u Rusiji
V vrsti 11 največjih knjižnic na svetu zaseda Rusija prvo, tretje, peto in enajsto mesto. Torej odpadejo štiri največje knjižnice na Rusijo, štiri na Zedinjene države, ki zaseda v vrstnem redu četrto, sedmo, osmo in enajsto mesto. Francija zaseda z eno knjižnico drugo, Anglija še-st« jn Nemčija deveto mesto. Javna knjižnica v Leningradu šteje kot največja na svetu 5,200.000 zvezkov, druga največja v Parizu 4,300.000, najmanjša med največjimi pa je na univerzi v New Ha-venu in šteje 2,200.000 zvezkov.
Sp ort
Občni zbor I.5.S.K fDaribora
Prvi slovenski športni klub Maribor je imel snoči svoj 13. redni občni zbor v hotelu pri Zamorcu. Udeležba članov je bila izredno številna.
Zborovanje je otvoril in vodil predsednik £• dr. Stamol. V svojem nagovoru je pozdravil vse navzoče, zlasti g. majorja Celestino kot zastopnika vojske, inž. Misa kot zastopnika mariborskega smučarskega kluba ter gosp. Gajšeka kot zastopnika Slov. planinskega društva.
Nato se je prečital zapisnik lanskoletnega občnega zbora, ki je bil soglasno sprejet.
Tajniško poročilo je podal g. dr. Planinšek, ki je izčrpno poročal o delovanju kluba v preteklem letu. Sledilo je poročilo blagajnika gosp. Loosa, iz katerega je bilo razvidno, da je bila pasiva v preteklem letu v odsekih le 4000 Din, dočim je znašal deficit leta 1929 11.000 Din. Na članarini je bilo v preteklem letu nabrano 16.000 Din, dočim v letu 1929 le 4000 Din. Celokupni lanskoletni dolg je znašal 100.000 Din, a se je tekom leta 1930 znižal na 51.000 Din, ne vštevši klubovega inventarja. To je pač dokaz solidnega gospodarskega delovanja klubovega blagajnika in tajnika, ki sta prejela odnosno poslala preko 1200 dopisov karenčnega značaja.
Sledilo je poročilo klubovega gospodarja, nakar so poročali načelniki posameznih sekcij. Dr. Planinšek je poročal za nogometni odsek. Sekcija je ohranila svojo delavnost in je članstvo v neštetih prilikah dokazalo svojo požrtvovalnost in klubsko zavednost; priborila si je tudi prvenstvo mariborskega okrožja.
Za tenis-sekcijo je poročal g. Šepec, za lahkoatletsko sekcijo g. Bergant, za ping-pong sekcijo mesto odsotne ge dr. Ravnikove dr. Planinšek in za zimski šport g. Golubovič.
Po kratkem odmoru so se nato vršile volitve novega odbora. Gosp. profesor Sevnik je predlagal sledečo listo, ki je bila soglasno sprejeta: predsednik g. dr. Stamol, tajnik g. dr. Planinšek, blagajnik g. Loos, odborniki: mag. svetnik Rodošek, ravnatelj Barle, ravnatelj Pogačnik, veleindustrijalec Hutter, major Celestina, inž. Mis, inž. Černe; načelniki sekcij: za nogomet Jože Nerat, za tenis Radovan Šepec, zia lahkoatletiko Bergant, za vodni šport Voglar, za zimski šport Golubovič-
Pri slučajnostih se je oglasil med drugimi k besedi g. Gajšek, ki je čestital k velikim uspehom, ki jih je dosegel klub v zadnjem letu. G. major Celestina je naglašal nujno potrebo ožjega sodelovanja z vojsko. G. Konič je spregovoril o važnosti nogometnih lig in o uvrstitvi ISSK Maribora v ligo.
Ob 23. uri je nato predsednik g. dr. Stamol zaključil občni zbor.
Ali more sodnik igrati nogomet? ^vprašanje je reševal te dni grški P«inn * Svet’ ad °kraini sodnik na na ™°„nezVe pred nekai tedni sodeloval
oblečen0^”*	in biI seveda tudi
nine Tn ■^	^ žlani nJe£°ve sku-
usrodne ul pov°da za mnoge ne-, ntarje in na višje oblasti je n iP ^fnHPredl08:’ da se sodnika kaz-
dnhnst a 11 Profesiionalno dostojanstvo sodne oblasti. Višji svet ministrstva pravde je sicer odbil predlog za kaznovanje sodnika, vendar mu je pa prepovedal v bodoče nastopiti v nogomet nem dresu.
Propagandni smuški izlet in tek u Podpeci
Zimskošportni odsek SPD Mežica-Čr-na je priredil v nedeljo, dne 8. t. m. hoteč izkoristiti ugodne snežne razmere v naših krajih, večji smučarski izlet v Podpeco, Izlet je bil združen s propagandnim smuškim tekom na 9 km. K udeležbi so bili pripuščeni tudi neorganizirani smučarji, predvsem z namenom, da jih tem potom čknprej pridobimo za člane zimskošportnega odseka. Izleta se je udeležilo okoli 40 smučarjev iz Mežice, Žerjava, Črne in Podpece, za tek pa je startalo 30 članov in naraščajnikov. Vsi tekmovalci so dospeli na cilj zdravi; ne velja pa to tudi za.»dilce« vseh udeležnikov. Iznenadilo pa je, da je tokrat naš predsednik dosegel cilj s celimi »dilcami«; zato pa je prinesel seboj namesto 4, kar 8 koncev smuških
pa,ic-	4	4	M
Po pozdravnem nagovoru predsednika ocenjevalne komisije g. Iva Miheva, učitelja v Podpeci, in propagandnem govoru g. inž. Iva Krivospičenka, predsednika zimskošportnega odseka SPD, je star-ter g. inž. Pirkmajer Božo točno ob napovedanem času spustil prvega tekmovalca na progo, ki so ga številni gledalci živahno ozdravili. Komaj pol ure po
končanem startu so začeli prihajati na cilj prvi tekmovalci, kar je zbudilo še večje navdušenje gledalcev.
V kategoriji senijorjev sta dosegla najboljše uspehe: Siherle Franc, rudar, 0:53:58 in Golob Maks, rudn. nadpaznik, 0:58:25. — V kategoriji juniorjev so zasedli prva mesta:	Gros Karl, trg. po-
močnik, 1:2:58, Hinterberger Ivan, 1:4:3 in Mauchler Franc, 1:4:10. Prvi štirje so člani zimskošportnega odseka podružnice SPD, slednja dva pa sta v naraščaju zimskošportnih odsekov SPD odnosno SKJ. — Imenovani so v priznanje uspeha prejeli smučarske znake SPD.
Tekmovalec, ki si je z veliko muko »priboril« zadnje mesto v času 1:35:48, je prejel v tolažbo in spodbudo 1 par pristnih domačih klobas z izdatnim krajcem domačega črnega kruha.
Prireditelji so z izletom in tekom prav zadovoljni, zato izrekajo zahvalo vsem, ki sto kakorkoli pripomogli do lepega uspeha. Ako bo vreme za smuko še nadalje ugodno, priredi zimskošportni odsek podr. SPD Mežica-Črna v kratkem izlet na Peco, vsekakor zadnji v tej sezoni.
Smučarji-planinci, dobrodošli!
S m u k!
Vremensko poročilo s Pohorja z dne 12. marca.
Mariborska koča: temp. —10° C, 50 cm suhega pršiča na stari podlagi, veter sever, sankališče uporabno. Ruška koča: isto, sankališče uporabno do Ruš. Koča na Klopnem vrhu: temp. —12° C, 50 cm novega suhega pršiča na stari podlagi. Zavetišče pod Jezerskim vrhom: temp. —13° C, 80 cm novega suhega pršiča na stari podlagi, veter sever, oblačno. — Izgledl za nedeljo idealni, pota do posameznih koč dobro izgažena.
Brivec v levji kletki
V Turinu je imelo občinstvo priliko, da občuduje v nekem cirkusu razburljiv prizor. Povodom neke stave je prišel namreč neki mestni brivec v kletko, polno levov, in je pričel mirno, kakor da je v lastni brivnici, briti in striči levjega kro-titelja Matranga. Levi so z veliko nezaupljivostjo opazovali delikatno operacijo hrabrega turinskega brivca. Seveda stvar ni šla čisto gladko. Brivec Bojtino je moral ponovno škarje in britev zamenjati z bičem in pištolo. Levi so se namreč preveč zanimali za njegovo brivsko umetnost in so se mu ponovno pričeli of-pasno približevati. Kljub njihovi neprijetni bližini pa je hrabri brivec ne samo’ do kraja izvršil svoj posel, temveč svoje stranke tudi ni niti enkrat vrezal. Dokazal je obenem izredno hladnokrvnost in pogum, ker je bil prvič m posetih pri kraljih živali.
5mrt „mačf« baronice*1
V okolici Dunaja je umrla nedavno starka, znana splošno pod imenom »mačja baronica«. Pokojnica je bfia velika' prijateljica živali, posebno mačk. Stalno jih je imela do 20 v svoji hiši. Ker so na svetu ljudje, ki hočejo biti pametnejši od drugih, so nekateri prijatelji živali tožili starko, da muči mačke z gladom. In res je bila na domu starke izvršena nato hišna' preiskava, ki pa je pri tej priliki u-gotoviia, da si je starka odtrgovaia celo od lastnih ust, samo da so imele njene mačke dovolj hrane. Originalna starka se je izdajala za hčerko Franca Jožefa. Na Dunaj je prišla iz Lvova, kjer je bila poprej upraviteljica nekega liceja.
Spomenik izumitelju šivalnega stroja.
Dne 9. trn, so v Lyonu na Francoskem odkrili spomenik Timoinu, izumitelju šivalnega stroja. Sam predsednik občine Herriot je prisostvoval slovesnosti. Tl-moinov prvi stroj je seveda bil daleko priprostejši od današnjega moderniziranega stroja. Vendar se je naglo širil po Franciji in po svetu. Vkljub temu pa Je slavni izumitelj živel in umrl v bedi (1793 —1857).
Kie je največ radio-slušateljev v Evropi?
Na Danskem, kjer pride na vsakih 10 prebivalcev en radio-slušatelj. Na sedmem mestu je Češkoslovaška, kjer je 324.905 slušateljev napram 439.840 na Danskem. Velika Britanija jih ima 3,411.910.
, Stran
Mariborski V E C E RNl K Jutri
' V M a i' I S o r u, fine 13. lil. T9SS
nani«Bn»HHnBBUcH
H. Zevaccoi
V senci jezuita
Zgodovinski roman,	89
»Aha! Prišli ste torej z namenom, da me ubijete?«
»Da,« je rekel Lantne odkrito, »razen če se... sporazumeva.«
»O tem dvomim, dragi moj,« je dejal LoioJa mirno, snažeč si nohte s svojim bodalcem, ki ga je bil potegnil iz nožnice...« Če sem vas prav razumel, ste rekli, da ste sin Štefana Doleta? ...«
»Pomen te besede vam bo takoj jasen, gospod De Lojola. Štefan Dolet je moj učitelj, ki ga spoštujem od vsega srca. On me je poučeval in odprl moj razum pojmovanju življenja. Kar vem in znam, vse dolgujem njemu. Ko sem poslušal to luč učenosti, je padlo nekaj žarkov tudi v temo moje nevednosti... A to še ni vse. Odlični učenjak ima hčer, ki jo ljubim, kakor ljubi tudi ona mene... Dan najine poroke je bil določen. Ta ljubezen, gospod, je bila radost mojega življenja ali bolje rečeno njegova edino podlaga. Veliki mož, ki ste ga daf vi vreči v Konsjeržijo, me je bil sprejel za svojega zeta, in mi odprl svojo hišo. Bil sem član njegove rodbine. Ali zdaj priznate, da imam pravice se imenovati sin Štefana Doleta? ...«
»Ne bom vam odrekel te pravice, gospod...«
»Ime mi je Lantnž...«
»Lantnč,« je vzkliknil Lojola s čudnim usmevom. »Zdi se mi, da sem že slišal govoriti o vas... Počakajte malo... kajpak... pri grofu Monklarju!«
»Že mogoče!« je rekel Lantne hladno.
»Veliki profos se zanima za vas, mladi mož; saj je njegova naloga zasledovati pazno vse pretepače in rolkovnjače, ki se klatijo po Parizu. Vidim tudi, da si je gospod Dolet jako srečno izbiral zeta. Hči tekšnega krivoverca je morala dobiti res rokovnjača za ženina. Vse to se ujema prekrasno. Da, da, gospod Lantne, ki izhajate iz Dvora Čudežev, vi ste res vredni sin gospoda Doleta, ki sedi v Konsjeržiji. Šimen Šimnu gode . • .«
Lantne ga je poslušal križem rok, ne da bi trenil z očmi ali pokazal kakršnokoli razburjenje.
»Gospod De Lojola,« je dejal, »pravkar sem vas zagotovil svoje odkrite radosti nad tem, da niste navadni menih, ki sem menil, da ga najdem v tej hiši. Zatrjujem vas, da sem se čutil jako pomirjenega, ko sem videl, da nosite meč in bodalo. Kaj hočete? Rokovnjaška pest ima tudi svoje kaprice. A zdaj naj vam povem, gospod, da me veseli še bolj...«
»Kaj vas veseli? ...«
»Ko sem šel k vam, sem bil pripravljen na to, da najdem meniha; toda meniha z višjim umom, daleko nadkriljujoČega ogabne pope, ki izjedajo našo ubogo deželo. Marsikdo mi je zatrjeval, in celo Dolet sam, da je Lojola človek velikega obzorja... Vi, gospod, pa ste zablodili v navadno psovanje. Izkušate me poraziti z navideznim zaničevanjem, ki ga v resnici niti ne čutite. Med mojim in med imenom velikega profosa ste potegnili vezaj, ki naj bi bil smrtonosen. Vidim vas torej manjšega, nego so mi vas slikali. Vi, gospod, ste človek prav vsakdanjega uma. In to me veseli. Zakaj kesal bi se bil, če bi bil primoran uničiti moža visoke in silne duše...«
Lojola se je ugriznil v ustnice in mahnil z roko.
»Vrhu tega,« je nadaljeval Lantnč, »če bi bili res kak veleum, bi si bili izbraili drugo filozofijo, ne pa te, ki vas vodi. Ne oznanjevali bi morjenja nedolžnih ljudi, ki ne verujejo tega, kar vi verujete, ali kar se hlinite, da verujete...«
»Mladi}mož,« je rekel Lojola, »ne dotikajte se teh strašnih vprašanj...«
»Bogme, prav imate, gospod. Obrnem se k namenu svojega poseta. Sovraštvo, ki ga gojite do Štefana Doleta...«
»Moram vas prekiniti!« je vzkliknil menih. »Nobenega sovraštva ne čutim do gospoda Doleta...«
»Gospoda, šala ima svoje meje, in vi postajate že ostudni... Toda recimo, makar, da ne čutite sovraštva do mojega nesrečnega učitelja. Oh, saj vem, kak izgovor imate pripravljen... Vi porečete, da vas vodi samo korist cerkve in vere, da zasebna čustva ne pridejo v poštev. Recimo torej, da ne sovražite Doleta, a ga hočete vendar umoriti... No, gospod, tudi jaz vas ne sovražim, a ljubim Doleta. In zato hočem zabraniti, da ga ne umorite ... «
»In kako hočete to storiti?«
»Tako, da vam stavim pošteno ponudbo.«
»Oglejmo si to ponudbo.«
»Podpišite ukaz, da naj izpuste Doleta...«
»Ali menite, da bo zadoščal moj podpis?«
»Vem, da ne gospod. Toda če izjavite pismeno, da ste zakrivili podel zločin, s tem, da ste navedli brata Tiboja in Lubena...«
Zdaj je Lojola res vztrepetal in osupnil.
»Da sta nesla v Doletovo delavnico knjige.« je nadaljeval Lantne, »zaradi katerih ste potem obtožili ubogega Doleta, da jih je sam natisnil... ako pošteno priznate ta svoj zločin, ako dodate, da se kesate te brezmejne podlosti in prosite kralja francoskega, naj izpusti Doleta, poštenega in nedolžnega, če je bil sploh kdaj kak človek pošten in nedolžen na svetu, ako storite to, gospod, je gotovo, da zasije svoboda mojemu učitelju.«
Lojola je gledal mrko in molčal nekoliko trenutkov.
»Ali so to vse vaše želje?« je vprašal naposled počasi. »Če je to vse, se morda uklonim vašim prošnjam ... Saj vidite, mladi mož, da sem ves ganjen nad vašo ljubeznijo do Doleta in njegove hčerke.
»Ne!, to še ni vse,« je dejal mladi mož pokorno, »kajti vi ste zmožni podpisati papir, nato pa, kakor hitro bi vam jaz obrnil hrbet, bi stekli k velikemu profosu in ga obvestili. Morali bi se torej izjaviti pripravljenega, da me spremite do vrat kočije, ki naju čaka na po-brežju Gloriet. Sedli bi mirno v to kočijo in par mojih prijateljev bi vas spremilo v hišo, kjer bi čakali nekaj dni, to je doikler ne bi bil Dolet prost in tako daleč od Pariza, da bi mogel brez skrbi doseči najbližjo mejo...«
»Kaj pa, če ne storim ničesar, kar zahtevate?«
»Potem, gospod, vas bom primoran ubiti.«
»Kaj pridobite s tem?«
»Zavest, da sem maščeval vašo žrtev-«
Lojola je zamišljeno molčal in opazoval od strani mladeniča, čegar mirni obraz ni razodeval nikakega razburjenja.
»Odločite se naglo, gospod,« je opomnil Lantne.
»Odločil sem se že!«
»Torej?«
»Vaših zahtev ne izpolnim, in tudi ubili me ne boste.«
To rekši je planil Lojola kakor mačka in naskočil Lantneja.
Njegov obraz se je bil izpremenil.
Črne oči so mu plamenele; besno režanje mu je dvigalo kot ustnic in razkrivalo ostre, bele zobe.
»Umri!« je zarohnel, »umri, kakor pogine tvoj brez božni učitelj!«
Istočasno je sunil proti Lantneju z bodalom.
Toda mladi mož je odskočil.
Klina je sarmo razparala rokav njegovega jopiča.
»Ah, podla duša!« je vzkliknil. »In jaz sem ti še prizanašal s smrtnim sunkom-«
Bliskoma je izdrl rapir.
Lojola je zarjul od gneva, vrgel bodalo, ki mu ždaj ni moglo več koristiti, v kot in potegnil meč.
Rezili sta se doteknlli drugo drugega, in nasprotnika sta se pomerila s pogledam.
»Tako je prav gospod.« je rekel Lantnč. »Prej ste imeli Človeški obraz... to je bila gotovo krinka... Zdaj ste podobni tigru, in to vam pristoja čudovito.«
Lojola je napadal z nepopisno besnostjo ...
Bil je hud borilec.
Treba je omeniti, da je kljub svojemu vstopu v me-
niški red še vedno porabil par ur na dan za borilne va« je, da si je ohranil roko gibčno.
Žvenket mečev je trajal deset minut.
Lantne, zvest taktiki, ki mu je bila že večkrat pripomogla do uspeha, je pustil nasprotnika, da se je utrudil; v ta namen mu je od časa do časa zabrusil tudi kako pikro besedo.
Zdajci pa je videl, da začenja Lojola slabiti.
Zapestje mu je drevenelo.
Zdaj je bil on na vrsti, da naskoči.
Napel je s svojo običajno hladnokrvnostjo in obsul nasprotnika s celo vrsto strahovitih sunkov. Lojola ;se je rešil samo z naglim umikanjem.
Naslednji hip ga je našel v kotu naslonjenega s hrbtom ob zidu.
Lantne ga je ukanil z dvojno finto in izpadel nato z bliskovitim sunkom.
Rezilo je predrlo menihovo ramo s tolikšno silo, da je šlo skoz in skoz ter se zlomilo ob zidu.
Par hipov je stal Lojola še po koncu, stiskaje v roki krčevito ročnik svojega meča.
Odprl je usta, kakor da hoče govoriti.
Zdajci pa je izpustil meč, se lovil z rokami po zraku in se zgrudil kakor mrtev...
Lantne je obrisal rezilo svojega zlomljenega me5a<.
Bil je tako miren, kakor da se sploh ne zaveda strašne drame, ki jo je bil igral.
Le bled je bil nekoliko, ko je pogledal Lojolo.
»Zdi se mi, da ne bo škodil nikomur več,« je zamrmral sam pri sebi.
Pokleknil je k Lojoli, odpel mu usnjati oklep in jopič ter razgalil rano.
Rezilo ga je bilo zadelo nad oklepom in predrlo ramo od prsne do hrbtne strani. Rana je bila strašna, dasi je komaj krvavela.
Lantne je z roko poiskal srce.
Utripalo je sila počasi in slabotno.
»Še je živ!« je mislil sam pri sebi.
In zamislil se je za trenotek...
Silno ga je mikalo, da bi ubil ranjenca z bodalom, do kraja. Dobro minuto je stiskal orožje v skrčeni roki... Nato ga je vteknil rahlo v nožnico.
»Ne,« je dejal skoraj na glas, »to presega moje moči.«-
Obotavljal se je še par trenutkov.
»Ne, ne,« je zmajal z glavo, »saj itak ne more okrevati, če tudi ni mrtev... Bolje je, da ga pustim tako .. •«
In hoteč se potrditi v svojem mnenju, je položil roko še enkrat na ranjenčevo srce.
To pot je razgrnil jopič še bolj na široko.
V tej kretnji se mu je roka nenadoma doteknila pa* pirja, skritega v prsnem žepu.
Lantne ga je zgrabil, razvil ga, preletel ga s pogledom in se jedva premagal, da ni zakričal na vse gcV od radosti, ki mu Je vzkipela v srcu.
Tisti papir je bilo pooblastilo z lastnoročnim podpisom kralja Franca 1.
»Dolet je otet!« je zamrmral, čuteč, da je prebledel od mogočne živahnosti, ki jo je začutil v vseh svojih žilah.
Ozrl se je okrog sebe ter zagledal meniško haljo in kapuco, ki jo je bil vrgel Lojola v kot.
Vzel jo je, zavil jo v culo in planil na prsto.
XLVIII.
Poizkus.
Drugo jutro se je pojavil pred Konsjeržijo LantnS
v Lojolovi halji, s kapuco potegnjeno na oči.
Po vnetosti straž v izkazovanju vojaških časti je posnel, da je moral Lojola delati pogoste posete v jet-nišnici.
Čez par trenutkov je stal pred gospodom lijem
Lemahujem.
»Vidim, da prihaja prečastiti sam!« je vzkliknil ta. »Gotovo je opustil svoj včerajšnji namen, privesti nekoga s seboj...«
(Narfaliovnnie
Gospoda
sprejmem kot sostanovalca takoj na hrano in stanovanje. Tattenbachova ul. 20, pritličje levo.	695
Učenko
sprejme takoj modni salon »Elegai ,e«, Aleksandrova cesta 13.
Brzopotplata,
Aleksandrova cesta 24, Ivan Pirc. — Moški podplati Din 30.—, ženski podplati Din 25—, moške pete Din 14.—, ženske od Din 6 do 8. Blago prvovrst-
no. Samo ročno delo._______________577
Brzopotplata je in bo še nadalje v Tattenbachovi ul. 14. Moški podplati 28 Din. Ženski pod-
plati 22 Din. __ 606
Kupim zložljivo posteljo in razno drugo pohištvo, moške obleke in čevlje. Pismene ponudbe na Ma-kor, Studenci, Aleksandrova 1.	67f>
Tekol oddam
stanovanje mirni stranki s sobo in kuhinjo. Naslov v upravi.	676	I
Oddam
takoj lokal. Pobreška cesta 13.	665
Kolesaril pozor!
Sezona za vožnjo s kolesi le končana. Sedai je treba skrbeti za bližnjo pomlad. Pustite Vaša kolesa z malimi stroški čez zimo temeljito popraviti in kolo bo spomladi kakor novo. Kolo vzame popolnoma narazen, emajlira, ponikla, vse ležaje temeljito očisti, zbrusi ter na novo z najboljšo vazelino namaže in zopet sestavi, tako. da ste za prihodnje leto s kolesom popolnoma preskrbljeni, naivečja specijalna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor. Tattenbachova ul. 14, nasproti Narodnega doma. Shramba koles in motorjev čez zimo. Brezkonkurenčne cene Točna In solidna postrežba!
Hitro popravilo ur,
ceneno In točno z 1— 5letnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor. Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom.	XVII
Sobo In črkoslikanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Iščem
za takoj stanovanje s hrano za dijakinjo pri boljši družini. Plačam Din 600 do Din 1000. Ponudbe na upravo pod »Takoj«.	678
Najcenejil nakup
OTROŠKE NOGAVICE od Din 5,- naprej: NOGAVICE Z OBROBKOM (Haferl-socken) od Din 10,- naprej: MOŠKE NOGAVICE od Din 4.50 naprej: DAMSKE NOGAVICE od Din 7- naprej; DAMSKE FLOR-NOGAVICE od Din 12.- naprej: DAMSKE VOLNENE NOGAVICE od Din 18- naprej; SVILENE NOGAVICE in NOGAVICE iz UMETNE SVII E v vseh barvah In cenah: SPODNJE MAJICE od Din IS.- do 25- po velikosti: SPODNJE HLAČE od Din 15,- naprej: SVETERJI ZA OTROKE od dinarjev 35.- naprej: SVETERJI ZA DAME od dinarjev 60 - naprej: Pl E l ENE DAMSKE OBLEKE od dinariev 200— naprej: DAMSKE ROKAVICE od dinarjev 14.- naprej: MOŠKE ROKAVICE od Din 16,- naprel Itd — Vrhu teca naivečla izbira trikotaž, pletenin. perila, kravat, ovratnikov, vezenin, čipk svilenih trakov toaletnih notrehščln parfumerije po zelo nizkih cenah flaloge nd Din 110.— naprel, snežne čevlje od Din 95.— naprel. — Lastna pletarna In predtlskarljal — Prevzame entlanle. ažuriranle In vezenlel
Eksportna hlia LUNA, Maribor, Aleksandrova c. 19
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja Id urednik: FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik STANKO DETELA
v Mariboru.