STAROSLOVENSKI GROBOVI V TREBNJEM (Začasno poročilo) TO N E KNEZ Dolenjski muzej, N odo mesto Na pobudo občinske skupščine Trebnje smo na obsežnem, nezazidanem prostoru med trebanjsko cerkvijo, župniščem in prosvetnim domom na pare. št. 236 k. o. Trebnje (sl. 1) napravili večje sondažno izkopavanje. Na­ men izkopavanja je bil, da na tej parceli, ki še ni bila prizadeta od moder­ nih zazidav, raziščemo antično poseljenost tega predela, ki smo jo z ozirom na številne rimske najdbe s področja Trebnjega (Praetorium Latobicorum) upravičeno pričakovali. Sredstva za izkopavanje sta dala na voljo Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana in Sklad za pospeševanje kulturnih de­ javnosti SRS. Terensko delo je z daljšimi prekinitvami zaradi slabega vre­ mena trajalo od 2 0. oktobra do 2 1. novembra 1964. Delo so vodili izmenoma Janez Puš, Peter Petru in podpisani. S sistemom dveh križajočih çe sond smo želeli zajeti čim širši prostor, ki nam je bil na razpolago. Širina vsake sonde je znašala 2 m. Prva sonda, jarek A, poteka v smeri V—Z v dolžini 28 m; druga sonda, jarek B, pa poteka v smeri SZ—JV in je dolga 39 m. Naše pričakovanje se je izpolnilo že kar prvi dan izkopavanja, ko smo na skrajnem zahodnem delu jarka A odkrili dobro ohranjeno rimsko kloako (sl. 2). Dno kloake so strnjeno položene, 40 cm široke tegale, na obeh straneh pa je kloaka obzidana s 30—35 cm debelim zidom iz lomljenega kamenja, ki je vezano z apneno malto in visoko do 43 cm. Na vrhu je bila kloaka verjetno pokrita s kamnitimi ploščami, ki pa danes na odkritem delu niso več ohranjene.1 Smer kloake je SZ—JV in se je po vsej verjetnosti iztekala v bližnji potok Temenico. Sodeč po velikosti in kvaliteti kloake, je le-ta odvajala odplake iz neke večje rimske zgradbe, ki je stala nekje zahodno od sedanje cerkve. Takoj vzhodno od opisane kloake smo našli že prve skeletne grobove. Do konca izkopavanja smo v jarku A odkrili vsega skupaj 10 skeletnih grobov (glej sl. 3). Poleg grobov smo v jarku A odkopali tudi dva vzporedno potekajoča zidova, ki sta med seboj oddaljena 12 m in potekata v smeri S—J. V skrajnem severozahodnem delu jarka B smo našli zaenkrat še nejasno oblikovano zidovje. Drugih najdb v jarku B ni bilo. Med izko­ pavanjem je bilo jasno, da so bili odkriti staroslovanski grobovi. 1 Po pripovedovanju očividcev so pred leti našli na prostoru, kjer poteka rim ska kloaka, kam nite plošče, ki so jih nato pobrali in z njim i tlakovali stezo na župnijskem vrtu. Sl. 1 . Katastrski načrt z vrisanimi sondami Abb. 1 . Katasterplan mit eingezeichneten Sonden SI. 2. Pogled na odkrito rim sko kloako Abb. 2. Ansicht der freigelegten röm erzeitlichen K loake O pis grobov:2 Grob 1 leži vkopan tik ob vzhodni steni rim ske kloake. Je še neodkrit, ker sm o n ašli šele nožne kosti v vogalu med kloako in robom ja rk a A, ostali del skeleta p a leži še zunaj izkopanega ja rk a . Sm er tega groba je verjetno vzporedna z rim sko kloako. 2 Iz tehničnih razlogov osteološki m aterial iz grobov ni mogel biti pravočasno antropološko opredeljen. Zato so moji antropološki podatki zelo splošni in ne­ obvezni. R azum ljivo je, da bo pri zaključni obdelavi grad iva po končanem iz­ k o p av an ju priključeno tudi ustrezno antropološko poročilo. Grob 2 je tudi ležal zelo blizu kloake. Skelet je bil iztegnjen na brbtu, z ro­ kami, položenimi v krilo. Sodeč po kosteb, je v grobu bila pokopana mlajša oseba. Orientacija skeleta je S—J, z majhnim odklonom proti zahodu. Edini pridatek v grobu je bil bronast prstan na prstancu desne roke. Prstan ni sklenjen, oba konca se končujeta z odebeljenima glavicama. Premer 2,4 cm. debelina 2,5 mm. (T. i : 1.) Grob 3 je bil najden ob severnem robu ja rk a A. Y njem je bila pokopana m la jša oseba v sm eri SZ— JV , iztegnjena na hrbtu, z rokam i v krilu. P rid atk i: a) T en ak obsenčni obroček iz bronaste žice, ovalne oblike, nesklenjen, s presegajo­ čim a koncem a. N a enem koncu se obroček zaključi z odebelitvijo. Premer 2,9 cm, debelina 2 mm (T. 1: 2i). b) Bronast obsenčni obroček iz močnejše žice okroglega preseka. Nekoliko ovalno oblikovan in nesklenjen. En konec obročka se zaključi z odebelitvijo. Prem er 2,9 cm, debelina do 3 mm (T. 1: 3). c) N a desni strani prsi smo n ašli poznorim sko bronasto križno fibulo s čebulastim i odebelitvami. Srednje čebulice in igle ni. D olžina 4,9 cm, širina 3',7 cm (T. 1:4). O ba obsenčnika sta bila n ajden a na levi strani lobanje. Grob 4 p red stavljajo le fragm entarno ohranjene drobne kosti zelo m ajhnega otroka. L ega in sm er skeleta nedoločljiva. Brez pridatkov. Grob 5. O kostje od rasle osebe, ki je bila orientirana v smeri SSZ'— J JV . L ega iztegnjena na hrbtu, desna roka iztegnjena ob telesu, leva počiva v krilu. Brez pridatkov. Grob 6. Slabo ohranjen skelet odrasle osebe, orientiran v smeri S—J s 15° odklona proti zahodu. Lega hrbtna, iztegnjen. Brez pridatkov. Grob 7. D elom a poškodovan skelet starejše osebe, ki je ležala v smeri V—Z, iztegnjen a na hrbtu, z rokam i ob telesu. Brez pridatkov. Grob 8. Skelet odrasle starejše osebe je ležal tesno vzporedno ob grobu 7, sam o 90 cm bolj vzhodno. D esna stran skeleta je b ila deloma uničena zaradi re- centnega vkopa. Ležal je v sm eri V—Z, iztegnjen n a hrbtu, z rokam i položenimi v krilo. P rid atk i: a) krožno oblikovan kos tanke bron aste žice, ki je m orda del obsenčnega obročka ali p a locenj uhana; prem er 2 cm, debelina 1,5 mm (T. i : 5); b) posrebren m asiven b ron ast uhan belobrdskega tip a s stiliziranim grozdastim priveskom . U han je vlit v k alu pu , livni šiv je dobro viden. O hranjena višina 4,1 cm, širin a 2,5 cm (T. 1: 6). O ba p rid atk a smo n ašli na desni strani lobanje. Grob 9. O d kolen n avzdol poškodovan skelet odrasle osebe. Ležala je iz­ tegn jena na hrbtu, z rokam i ob telesu. Sm er okostja V —Z, s 1 5 ® odklona proti jugu. Brez pridatkov. Grob 10 p red stavlja zelo močan skelet odrasle m oške osebe v iztegnjeni legi n a hrbtu in z rokam i ob telesu. Smer skeleta V—Z. P rid atek : m asiven prstan iz bronaste žice, sk oraj k vad ratn ega preseka. Prstan ni sklenjen in se proti koncu zožuje. Prem er 2,5 cm, n ajv eč ja debelina 3,5 mm (T. 1:7). Vsi grobovi so bili najdeni v globini od 105—110 cm pod današnjo površino, ki pa ni več prvotna, ker je bila pred desetletjem močno znižana. Pri nobenem skeletu nismo opazili sledove lesa, ki bi kazali na pokop v krstah oziroma na deskah. Preseneča neenotnost orientacije grobov, ki se giblje od skoraj severno—južne do strogo vzhodno—zahodne smeri. Dokler ne bomo odkrili večjega števila grobov, iz tega podatka še ne moremo narediti zaključkov. Presenetljiva je najdba poznorimske fibule v grobu 3, ki skupaj z dvema obsenčnima obročkoma dokazuje, da so Slovani po na­ selitvi v naših krajih s pridom uporabljali tudi v razvalinah antičnih naselij pobrane predmete vsakdanje rabe. Popolnoma analogen primer je znan iz Smokuča3 na Gorenjskem. V okviru zaenkrat še redkih slovanskih najdišč na Dolenjskem je tre­ banjsko prvo, na katerem je bil najden uhan belobrdskega tipa. Seveda ne 3 A. Valič, V arstvo spom enikov 8, 1960/61, 257. moremo na podlagi enega samega uhana teh grobov že z gotovostjo pripisati belobrdskemu kulturnemu krogu, kajti obsenčniki na drugi strani govore za ketlaško skupino.4 Gotovo pa so bili ljudje, ki so pokopani na trebanj­ skem grobišču, v živahnih stikih (dolina reke Krke in trasa nekdanje rimske itinerarske ceste Emona—Siscia) z onimi iz belobrdskega kulturnega ob­ močja v Posavju. Pri iskanju analogij za časovno in kulturno opredelitev trebanjskih grobov in določanju njihovega historičnega mesta v okviru Dolenjske bi morali v prvi vrsti preveriti najdbe iz staroslovanskih grobov v Rojah pri Moravčah,5 kjer so izkopali okoli 30 skeletnih grobov. To naj­ dišče je doslej še vedno največje dolenjsko grobišče iz tega časa. Žal je gradivo v muzeju na Dunaju in tako nismo mogli gradiva podrobno pre­ veriti, da bi ga lahko ustrezno povezali z grobovi v Trebnjem. 4 A. Valič, AV 13—14, 1962— 1963, 569. A. V alič, Staroslovansko grobišče na blejskem gradu, Situ la 7, 1964, 36 ss. 5 R. Ložar. G M D S 20, 1939. 185. z navedbo starejše literature. P rim erjaj še: M AGW 33, 1903 (68); J. Pečnik, IMK 14, 1904, 29; ' J. Szom bathy, M AGW 41, 1911 (20). Trebanjsko grobišče sodi kot vsa druga dolenjska grobišča: Črnomelj/ Tržišče7 in Muljava/ v vrsto staroslovanskih grobišč okoli cerkva. Z ozirom na to, da je trebanjska župnija prafara/ bo izkopavanje v okolici sedanje cerkve morda osvetlilo tudi nekatere m om ente iz stavbne zgodovine tre­ banjske cerkve. Zidova a in b v jarku A kakor tudi zidovje v jarku B so zanesljivo mlajši kot slovanski grobovi in so verjetno v zvezi s historičnim razvojem trebanjske župne cerkve in pokopališča. Začasna okvirna datacija in kulturna pripadnost grobov v Trebnjem: 1 0 . stoletje, belobrdski(?) kul­ turni krog. Zaradi izredne pomembnosti najdb bom o izkopavanje nadalje­ vali. Izkopano gradivo hrani Dolenjski m uzej. Z U S A M M E N F A S S U N G D ie a li slow en isch en G räb er in T reb n je (V o rläu fig er F u n d b e rich t) Ende Oktober und Anfang November 1964 wurde in Trebnje eine größere Versuchsgrabung auf dem unverbautem Platze südlich der Pfarrkirche angesetzt. Ziel der Grabung war: Erforschung des Geländes nach antiken Funden, welche in dieser Ortschaft (P raeto riu m L ato b ico ru m ) in den letzten hundert Jahren schon zahlreich zutage gekommen waren. Zu diesem Zweck wurden zwei Versuchsgräben (Graben A und B) in zwei verschiedenen Richtungen ausgehoben (Abb. 1). Dabei entdeckten wir im äußersten Westteil des Grabens A eine römerzeitliche Kloake (Abb. 2). Der Boden der Kloake ist mit breiten Ziegeln gepflastert, die beiden Seiten sind gemauert. Oben war der Kanal wahrscheinlich mit Steinplatten gedeckt. Gleich östlich von der römischen Kloake entdeckten wir im Laufe der Grabung im Graben A zehn altslowenische Skelettgräber mit spärlichen Beigaben (siehe Abb. 3). Die Skelette' in den Gräbern 2 und 10 hatten je einen Bronzering auf dem Ringfinger der rechten Hand (Taf. 1: 1 , 7). Im Grab 3 wurden auf der Brust eine spätrömische Zwiebelkopffibel und auf der linken Schädelseite zwei bronzene Schläfenringe gefunden (Taf. 1: 2, 31 , 4). Die beiden Schläfenringe sind dem Kött- lacher Kulturkreise zuzuschreiben.5 Grab 8 enthielt einen dünnen Schläfenring und einen Ohrring vom Bijelo Brdo-Tvpus aus versilberter Bronze (Taf. 1: 3, 6). Die Lage der Bestatteten ist eine gestreckte Rückenlage mit am Körper ausgestreckten Armen, oder die Arme lagen im Schoß. Die Richtung der Skelette schwankt von nord-südlicher bis zu genau ost-westlicher Richtung. Holzreste von Särgen, oder Brettern wurden nicht gefunden. Die beiden Mauern im Graben A. sowie das Gemäuer im Graben B sind sicher jüngeren Datums als die Skelettgräber und hängen wahrscheinlich mit der Baugeschichte der Pfarrkirche, die eine Urpfarre ist, zusammen. Das Gräberfeld in Trebnje gehört zu den frühmittelalterlichen alt­ slawischen Nekropolen, die um Kirchen angelegt waren. Vorläufig können wir das Gräberfeld in Trebnje an Hand der diesjährigen Funde in den Bijelo Brdo-Kultur- kreis des 10. Jahrhunderts einreihen. 6 V. Šribar, Situla 4. 1961, 81 ss. 7 Najdba iz leta 1964. Še ni objavljeno. 8 Najdba iz leta 1964. Še ni objavljeno. 9 Trebanjski župnik Rutard se prvič omenja leta 1163. F. Kos, Gradivo 4 (1913), 462. F. Schumi, Urkb. f. Krain 1 (1882/83), št. 128. T . 1 Trebnje. Pridatki v staroslovenskih grobovih. Vse Vi Trebnje. Beigaben in altslowenisehen Gräbern. Alles V i