PklOLET IREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistic»** Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORliAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU iT. — NO. 1833. Entered M MS Hit», Dk. i MM. At tlM PMI «IftM «I CfcfcM* yMbr tfc* Act ol Ceegrse* ai Marek J, 117«. CHICAGO, ILL., 28. OKTOBRA (October 28), 1942. Published Weekly st 2801 S. Lswndale Ave. -^.ete LETO—VOL. XXXVII. Eu «lavnih potreb Zad. driav v tej vojni a« ladjo. Troba jik jo «m-diti hitrejlo kot pa jik po«bnnrnko ffaiutičnih doiel potapljajo. V gradnji ladij ta M v tam lotu proclavilo posebno Kaiaarjove ladjedelnico na Pacifi-kit, najbolj oaa v Portlandu. Oregon. Eno ladjo so agradili v rekordnem čaan 14. dni. Kaiser jo bil pred noknj tedni na vskodu. da dobi v tvojo ladje-delnico n»daljnih 50 tisoč isveibanih dalavaav. Vsi morajo pripadati uniji APL. Dobil jik je in skupina ismod njih jo na gornji sliki, ko se je pripravljala na vlek v New Yorku. rrr i Nesoglasje med USSR in Anglijo bo izravnano JUŽNOAFRIŠKI PREMIER MARŠAL SMUTS BIL DOLOČEN, DA UBLAŽI 0DN0SAJE MED MOSKVO IN LONDONOM. — PRIZNANJE SOVJETSKI ARMADI IN NJENEMU NARODU Ko jo Sta!'.i vi rel v -vet H-javo, da naj zavezniki izvrše svojo obljubo napram Sovjetski Uniji "ob čamu in v polni meri", j« bik) očitno, da je med zavezniki veliko nesoglasje in le Hitler ter njegovi pijdaši »o ga bili lahko veseli. Angleški vladi ni na tak direkten Stalinov proglaa kazalo drugega, kakor ?ti z Moskvo v spor javno, ali jo ¡pa potolažiti. Odločila se je aa slednje. Smuts govoril Churchill, spreten državnik, naučen tradicij imperialistične Anglije, je uvidel, da s svojim obtokom pri Stalinu v Moskvi ni uspel, in Stalinova izjava, ki Jo je pismeno izročil ameriški časnikarski agenciji A. P., je kazala nejevoljo proti Angliji da kaj. Rusija je v sedanji vojni izgubila kakih pet milijonov mož, bržkone več. Angleži Se rkoroda nič, ker »o svojo armado iz Francije «rečno pobegnili. Toda sedaj je ne samo Anglija, nero tudi Zed. države, na vojno pripravljena, a v nji je po mnenju vlade v Moekvi v spoprijemu s Hitlerjem le Rusija, udeležena. Ko je Stalin treščil v svet s svojo izjavo, in pred njim Wi!lkie, je morala tudi angleška vlada nekaj storiti. Pa se je odločila ta posrečeno potezo, »klicati akupaj člane zbornice poslancev in zbornice lordov, ki jih je nagovoril premier Južnoafriške unije feld-marsad Jan Chrfatian Smuts. fce njegov tftel pove, da on ni strateg pha!o vztrajala. O zaveznikih pa je dejal, da je že čas, naj nehajo biti v defen-zivi, in se zapode v ofenzivo. Ves njegov govor je imel namen prepričati Stalina in njegov režim, da Anglija misli poraziti Hitlerja in da bo posegla v boj čim si bo svesta, da bo dovolj "pripravljena zmagovati, ne pa iti v drugi Dunkirk. Važnost Smutsovega govora V Londonu so po Stalinovi noti, ki jo je naslovil omenjeni Â. P., uvideli, da je potreben nekak sporazum, da se mora Stalina uveriti o iskrenosti an-gle&kcUa zavezništva s Sovjetsko Unijo. A Churchill, ne noben drug* član angleške vlade bi tega več ne zmogel, pa so v ta namen dobili feldmaršala Smutsa, ki je govoril zgodovinski seji angletfke zakonodaje, hvalil borbo sovjetske armade, priporočal drugo fronto in prijemal na oprezno diplomatičen način angleške in ameriške veljake, ki z njo odlašajo, namesto da bi sedaj, ko je prilika (Nadaljevanje na 4. strani.) Napori zoper višanje cen živilskim potrebščinam še niso uspeli "Hoardanje" je sedaj v Ameriki v cvetju in razni zvezni uradi apelirajo, da se naj s tem preneha Bržkone apelirajo na gluha ušesa f Postave, ki ukazujejo,, da ne sme nihče prekoračiti "dostropnih cen", ne pomenijo nič. Kamor se ganeš, vse je dražje, in pa slabšega izdelka Kako pa naj bi bilo drugače? Mar ne drvi vsa dežela za dobički? Niti tam, kjer profitarje streljajo, ne morejo odpraviti špekulantov! V Zed. državah bodo mnogi že letos postali na račun te vojne bogataši, oziroma so že. Vlada namreč najbolj pazi, da je ne bi goljufala kovinska industrija, ki jo je tudi najlaglje kontrolirati, na živilsko pa se je zanesla na lokalne odbore In tako se je pripetilo, da so farmarji svoje pridelke poceni prodali» prekupci pa zaslužili milijone A ob enem hujskajo farmarje proti industrialnim delavcem in delavce pa proti farmarjem, kar pa jim ni uspelo. Zmagali so le v podraženju cen živilom, ker jim vlada bodisi ne more, ali pa noče do živega Napori za obnovitev prohibicije naleteli na zelo težke ovire PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IN PO e e ■ —- —• — » " - — - ^ • ••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeseeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee V Washington!! deluje ¿e kakih deset mesecev mogočna skupina, da se v tej deželi spet i veljavi prepoved opojnih pijač, kakor v prejšnji vojni. Zve sni senat je dne 22. oktobra predlog zavrgel. Tega ni storil v namenu, da hi s tem negoval pijančevanje, pač pa ker noče povratka v tako s vane Ca poni je ve čase, ko so bogateli "gangsterji"'in ljudje pa plačevali za brozgo in ko so se dogajali "butlegarski" v mori vse križem po deželi. Ko bi lahko vlada dobivala davek cd tistih pijač, je tel ves dobiček raznim Ca ponijem in političnim graf ter jem. Sedanja prizadevanja v zvezni zbornici imajo namen naj-ppro prepovedati prodajo pijač v vojaških taboriičih. In da bi predlog bil ie bolj privlačen, je določal, da se naj zaeno prepove tudi prostitucijo. Senat je ta dodatek zavrgel z 49. proti 25. glasovi. Nihče izmed senatorjev ni glasoval proti dodatku zato, ker je za pijančevanje ali za bordele. Spominjajo pa se skušenj iz proile prohibtcijske dobe, in tudi prosle vojne. Trez- Kongresne volitve in naše stališče FRANK ZAITZ K gornjem naslovu naj ta-Učna volilna kampanja v koj omenim, da kar se letošnjih kongresnih volitev tiče, JSZ .>ploh nima nikakršnega posebnega sta ! i " ¿a. Se vedno je v veljavi ono, ki ga ima od začetka, in ki ga je i nekoliko bolj elastični obliki »prejela leta 1940 v Clevelandu. Naučeni smo bili glasovati edino za kandidate na tiketu socialistične stranke in tako smatramo tisti, ki smo "orto-deksni", to še sedaj za edino pravilno. Kar pomeni, da moramo skoro povsod bojkotirati volit- Readingu, Pa., a tam socialistična stranka ne spada k tako-zvanim thomaaovcem, nego je pridružena socialdemokratom. Je pa ena najbolj socialističnih, in njeno glasilo popolnoma socialistično urejevano. V državi Connecticut je socialistični kandidat za gover-nerja bridgeportski župan Ja-sper McLevy. Komuniiti ga zelo napadajo, ker so mnenja, da ogroža demokratskega njew-dealskega kandidata — in so apelirali nanj, da se naj umakne, češ, da naj s tem pomaga ker nimamo svojih kandi- i Y V0Jni- Odgovoril jim je da ve, datov. A taka taktika ne bo držala. Social-demokrati, kakor se sedaj nazlvajo staro gard isti, so v New Yorku, kjer je njihova glavna trdnjava, agitira-li do letos za demokratske kandidate. Letos so za kandidate ameriške delavske stranke (American Labor Party), ker je demokratska stranka na svoji konvenciji v New Yorku porazila Rooseveltovega kan- nesti ni mogoče ustvariti s pre-, didata Meada in nominârala Stbski viri poročajo, da Pa-velfčevi "ustaši" s sodelovanjem nacijov trebijo Srbe da je groza. Vest, datirana v Londonu 26. oktobra, pravi, da je bilo v minulem tednu 1,400 Srbov ubitih. Nesreča v teh vesteh Je namigavanje, da Hrvati ubijajo Sri>e, Nemci ter Ita-l jani pa le "pomagajo". Bolezni na dvorih. Dasi so dvori izgubili svoj nekdanji pomen in sloves, se ljudstva ie vedno zanimajo za svoje kralje. Smrtno nevarno je *>bolel danski kralj, o katerem pripovedujejo, da se je nacijem vedno upiral in odklanjal njihne ukaze, in pa italijanski kralj. Oba sta že v poznih letih. Doba monarh izma je za njima. Le ie nekaj demokratov jo skuša obdržati pri življenju, ki pa niso demokrati nego podporniki starih sistemov. Kavo bomo po 28. novembrO dobivali na karte. Milijone gospodinj to ne zanima posebno, ker so si jo nakupile -za več mesecev naprej, a prizadeti so oni, ki skušajo biti patriotični, pa bodo morali biti zaradi tega brez kave. M rs. Rooseveit je vsled svojega obiska v Anglijo jako napad ana. Da-li bo z njim kaj dosegla, se ne ve. če časopisi, ki tolčejo po nji, kaj pomenijo, bo njen poset na Angleško dis-kreditiran. Storila ga je v dober namen, a nacijska propaganda, ki deluje »pod mnogimi kritikami, si silno rada privošči za svoje zbadljivke člane Hooseveltove družine. Pa ne vztrajno drži in se nič ne razburja. Rudolf Hess se je najbrž« zelo tresel, ko je čul, da moskovski listi hočejo, naj zavezniki . tudi izvr&e, kar obetajo. A angleška vlada ga je otela strahu z izjavo, da Anglija nima sedaj ie nikakršne postave, ipo kateri bi ga bilo mogoče tirati pred sodni stol. V Moskvi o Hsteu precej vedo. Sovjetska propaganda namiguje, da je Hess prišel na Angleško v naprej oznanjen, kar pa se ne vjema s takratnimi angleškimi poročili. In dalje, da ga je poslal tja Hitler, z naročilom, naj pridobi angleško Vlado za sporazum proti Rusiji. Morda bo nekaj resnice na tem, ker so v Kremlinu raizhu-deni. Vseeno, Hess je jetnik m Anglija je še v vojni z Nemčijo. Očividno je, da bo še bolj v bodoče. Anthony Eden, ki je v angleški vladi tajnik za zunanje zadeve, je v parlamentu pojasnil, da sovjetska vlada ni poslala nikakršne note ali zahteve za sodbo zoper Rudolfa Hessa. In tudi ako bi jo, Heaa je vojni vjetnik in o njemu bodo lahko zavezniki odločevali šele kadar zmagajo v vojr.l. V velikih časopisih popustoma čitamo, kako kvarno je zanašati v našo javnost razredno borbo, češ, pri nas ni razredov. A če -pogledamo novo darvčno postavo, vidimo, kako zelo se je kongres potrudil udariti one, ki najmanj zaslužijo, najbolj delajo in najtežje plačajo. Iz čungkinga poročajo, da bo letos in prihodnjo zimo izročenih pogubi vsled glada devet milijonov Kitajcev. Najbolj prizadeta je provinca Ho-nan. povedmi, kajti, kot je rekel kivii predsednik Hoover, prohibicije je bila plemenit eksperiment, ki pa se je zelo ne-plemenito obnesel. Zato imajo tasti prav, ki hočejo pijančevanje omejiti z vzgojo in a regulacijami, namesto s prepoved- Težavna zadeva je tudi prostitucija. Kjer je armada, tam je tudi ona. Saj je vzlic vtem prepovedim razvita celo med civilnim prebivalstvom. Oboje je socialno zlo, ki se zmanjšuje v kolikor se zmanjšujejo vzroki, ki porajajo take družabne hibe. tt Japonska "kultura Neki nemški list v Švici je ponatisnit iz tokijskega časopisa Niči Niči vest o dveh japonskih častnikih, ki sta stavila, kateri bo prvi na kitajskem bojišču g svojim mečem ubil sto Kitajcev. Poročilo pravi dalje: Stava je ostala neodločena, čeprav je že vsak iz>med nju ubil po 106 Kitajcev. Ni se namreč moglo ugotoviti, kdo je prvi ubil stotega. Zato sta sklenila stavo nadaljevati, dokler ne to eden izmed obeh dosegel 150 ubitih Kitajcev. In na take podvige so Japonci ponosni in v vojnah menda vsaka druga dežela, ki je zapletena vanjo. Bennetta. A tudi lista delavske stranke ni vzpodbudna. Nje-rntja governerekega kandidata Deana Alfanga je indorsiral newyorški župan LaGuardia, demokratskega kandidata Bennetta pa predsednik Roosevelt, dasi mu je pred nomini-ranjem na vso moč nasprotoval. Socialisti imajo svoje kandidate v Wwconinu, a zmote, ki so jih storili v prejšnjih kam-papjah, se težko maščujejo. Dalje je precejšnja sociali- kar se njega tiče, v tej volilni kampanji ni vprašanje vojna, ampak kapitalizem in socializem. Soc. stranka v Connecti-entu je tudi izven Thomasove struuje. V Minnesoti se kuša znova uveljaviti farmarska^lelavska stranka, ki ima za sabo sicer močno organizacijo in nekaj svojih tednikov, a vsled notranjih sporov je med volilci izgubila svoj nekdanji ugled. Ponekod bodo na listi tudi komunisti in "eselpisti". Posebno se spet uveljavlja prohibi-cijska stranka; njen edini namen je odipraviti alkoholne pijače. Milijon socialistov in drugi napredni volilci so se od leta 1924 naprej odločili glasovati rajše za kandidate namesto za stranko. Sociall-demokratska federacija (N. Y.) je v glavnem za delavsko stranko, a v volilnih bojih pa največ za demokratske kandidate in za (Nadaljevanje na 3. strani.) Ladja z zamorskim kapitanom V ladjedelnici v Wilmingto-nu, Calif., so spustili 21. okt. v morje ladjo, kateri so daJi za kapitana črnca in tudi pod kapitan je zamorec. Mornarji na nji pa so člani zavezniških narodov. .j---- Davčno breme naloženo največ na male ljudi 1 Ako sa med onimi, ki imajo po $100,000 na leto čistih dohodkov, ti ho po odbitju novega dohodninskega davka oeta-lo ie vseeno blizu Mirideset tisoč dolarjev. Ne vemo, če je kdo izmed naročnikov tega lista tolflio srečen, da ima take dohodke, vemo pa, da jih je na tisoče drugih, ki jih imajo in ne bodo v komfortu nič prizadeti. Dohodninski davek se pričenja ie pri onih, ki zaslutijo po $12 na tedn. V primeri z bogataši so obdavčeni revni ljudje toliko, da hi naloženih jim obveznosti niti plačati ne mogli, pa jim bo vsled toga delodaja- lec odtrgaval od plače, da bo delavec vsega skupaj v tridesetih letih garanja. Rudar, ki hodi v majno, služkinja, ki dela od zgodnjega jutra do poznega večera, kler-kfnja, ki se peha za vsakdanji kruh pri pisalnem stroju, dninai% ki obdeluje njive—vsi sc prizadeti pri novem 'davku. * To, da vojna stane, in da so davki v vsaki državi, vemo. A čemu tistemu, ki ima na primer pet milijonov dolarjev čistega dohodka, dovoliti sko-ro milijon brezdavčnega prebitka, a reveia z $12 dohodki na teden, za teiko garanje, pa obdavčiti, ko vsakdo ve, "da se mu vsak cent poaAa"? račun mogoče poravnati. CIO in AFL smatrati, da je novi davčni načrt udarec na delavce in farmarje. To tudi je. Kdor, ki je samski, ima tisoč dolarjev na loto plače in drugih dohodkov, bo moral plačati blizu sto dolarjev davka, in vrh tega kajpada ie vsake sorte druge davke. Krivično je, ker je kongres s tem davčnim načrtom posegel tako globoko v «epe onih, ki delajo, dočim pusti bogata-sem vse staro udobje in pa v enem letu večje čiste dohodke ko« pa jih more imeti navaden V sedanji uredbi ne more biti drugače. Bogati ostanejo bogati in delavci pa bodo delavci in plačali sorazmerno največ tudi v davkih. Celo mnogi uredniki in kolonarji kapitalističnih listov priznavajo, da je sedanji davčni zakon udarec predvsem na malega človeka, ki najtežje plačuje. Kongres te postave ni sprejel v obliki kakor mu jo je priporočal v svojem načrtu zvočni rakladničar, temveč po svoje, da je posegel v žep najbolj onim, ki imajo najmanj v njemu. Ae hujše obdavčenje p« pride v prihodnjem letu. Neka} besed o tiskovnem skladu Proletarca in o njegovi važnosti za list « Ker morajo biti te vrste članki na 1. strani kratki, bomo o stvari, ki jo omenjamo v naslovu, navedli le nekaj dejstev. L. 1941. je Proletarec prejel v sklad za kritje svojih izdatkov (listu v podporo) $1,483.76, leto prej pa $1,199.91. V jfrejšnji številki je bilo v izkazu prispevkov v tiskovni sklad navedeno, da je Proletarec do skoro konca oktobra prejel samo $863.76, in imamo le še dva meseca časa, da dosežemo vsoto, kakršno so zbrali prisoevatelji lani ali predlanskem. Lani je bila $620.00 VIŠJA kakor je vsota zbrana v ta namen dosedaj, in predlanskem je bila $336.15 višja. Ako si predočimo, da so se znižali tudi dohodki na oglasih, stroški za tisk lista in druge tiskovine pa zvišali, je lahko vsakemu očitno, da stoji uprava pred velikim vprašanjem: "Kako kriti izdatke?" Predlansko jesen je sprožil posrečeno misel Anton Tomšič v Californiji s predlogom, da se naj vsakdo, ki mu je kaj za Proletarca, spomni na ta list ne &amov z božičnim voščilom nego tudi z vsoto v njegov tiskovni sklad. Pridno je k temu pomagal Anton Jankovič in več drugih. Druge posebne kampanje lani in predlanskim nismo imeli in tudi letos nobene, kar je pač naša krivda. Morda nam manjka ur, ki jih bi morali imeti za taka dela, ali sodelavcev, ali navdušenje, ali kar že. Te vrstice piše urednik z željo, da bi prijatelji Proletarca vse to razumeli in pomagali, vsakdo kolikor zmore: z novimi naročniki, z opomini na one, ki jim je naročnina poteklo, in pa z nabiranjem prispevkov v tiskovni sklad ob kakršni že priložnosti, ki jih je veliko. 0 eni toki piše v tej številki Mary Fradel iz naselbine Latrobe, Pa. Kjer je volja, se vse premaga, in med nami je moči zadosti, da še v teS dveh fflfcšecih nadomestimo, kar smo jlede tiskovnega sklada dosedaj zamudili. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ImUj« J ug oslova nska D«Uvska TU ko to« pruiba, Cbt9«fO, III GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA t Zed in jenih drža veh sa celo leto $3.00; ta pol leta $1.7«. V*U. ia četrt leta 91.00. Inoatmatvo: ia celo leto $3.60; sa pol let« $8.00. M ■ Vel rokopisi in oglasi morajo biti v natem uradu nsjposneje do pondeljks popoldne ta pr»obritev - »te vilki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor__________ Business Manager. .........Prank Zait* .Charles Pogorele« SUBSCRIPTION RATfiS: United States: One Year tS.OO; Six Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Year $$.60; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. LawndaU Avenue CHICAGO, 111. Telephone: ROCKWELL 2864 Strah pred socialnimi preobrat i v E vrt» p i Čezdalje bolj se množe glasovi, da je eden bsmed, vzrokov, čemu ni še "druge fronte" v Evropi strah pred "komunizmom". Sedaj je namreč vse, kar je uporniškega na svetu, označevano za "komunizem", razen Gandhijevega gibanja v Indiji. Pierre Laval kliče francoskim delavcem, da naj gredo v Nemčijo pomagati Hitlerju, ker je to najboljši izhod za Francijo. A se mu nočejo odzvati. Kar je Lavala pri tem začudilo, je tole: Francoski kapitalisti, najreakcionamejši v vsi Evropi, in najmanj "domoljubni", so potegnili prvič v zgodovini z delavci in jim odsvetovali iti v službo v tretji rajh. Pierre Laval se je nad njimi vsled tega jako razjezil in jim zalučil: . "V vašo korist bo, ako Nemčija zmaga. Če Hitler pade, bo tudi Francijo poplavil komunizem. Vi boste ob bogastva in ob glave. In Francija postane sovjetska provinca." Laval kajpada ni edini, ki se boji socialnih preobratov. On je bil fašist in apizar že v času, ko je šla Mussolini jeva armada nad Etiopce. In propagiral je spravo s Hitlerjem od vsega začetka Hitlerjevega režima. Sedaj mu skuša podariti za garanje v tretjem rajhu francoske delavce, francoske kapitaliste in druge bogataše pa svari pred nevarnostjo komuniz-ma, češ, ako Nemčija pade, bo konec tudi vaše Francije. Lavalov nasvet je naslovljen tudi angileakim in ameriškim kapitalistom. Ako zmaga fašizem, boete morda ob nekaj, a če zma^a socialna revolucija, boste ob vse, je smisel njegovega svarila. Fašistična propaganda to geslo pridno uporablja in na drugi strani pa liberalci in posebno še komunisti v zavezniških deželah zatrjujejo, da je'edino Je ta strah vzrok, čemu še ni druge fronte. Razumljivo je, da se tisti sloj, ki živi od izkoriščanja, boji preobrata. Saj se na primer v Zed. državah gnjavi celo z "new dealom", dasi Rooseveltov new deal ni za odpravo kapitalizma, nego mu je ohranil banke, industrijo in dividende. V sedanji vojni je Rusija edina, ki je s Hitlerjem res v smrtnem spoprijemu. Ameriški kapitalisti, in angleški, in francoski, in vsi drugi bi radi, da Hitler pade, ako bo to pomenilo povratek v stare razmere svobodnega kapitalizma. Ko pa u videvajo, da se to bržkone ne zgodi, hočejo vedeti, kaj bo Rusija zahtevala, ako zmaga. Ali se bo umešavala v notranje zadeve drugih dežel tn jim narekovala, kakšen gospodarski sistem naj si ustvarijo? To je počela v prošlosti in bo bržkone v bodoče. Vendar pa bo imela Rusija po vojni toliko svojih opravkov in dela, da »e ne bo utegnila mešati v notranje razmere drugih. To pa kajpada ne pomeni, da bodo ljudstva po tej vojni kar tako sprejela vse, kar jrni »bi narekovala kaka mirovno konferenca. Preobrati pridejo, ir^dogodili se bodo z notranjimi, ne z zunanjimi silami. In če kdo misli, da 9« jih bo moglo z vna-njimi močmi preprečiti, se moti. Smo v dobi socialnih potresov in ta vojna je posledica takih potresov. Narodi, ki krvave in gladujejo, bodo zahtevali po tej vojni odločilno besedo in jo bodo tudi dobili. iOSKO OVEN: razgovori: Tedni nalilo minevajo drug ( zimo dovolj jedi. Kaj pa z« I za drugim. Zdi se mi, da je bi-, ostalo Evropo? V stari Srbiji k> včeraj, ko je bila trta zadaj | ni. bila letos, kot se glase poro- ..........JSFP^f * * J* ? Ameriški "aMriii" (mornariino pehota—marin«») aa vajah, Id pa se aa Solomonik, v Avstraliji in na drv-cik bojiičik sprominjajo v raaniine bitka. Iskaaalo »o ja, da je Japoa»ka silno novarna sovrainica in na vojno pripravijo aa boljše kot pa «o fta—iifaai kotali vorjati. Ameriški poveljnik nate oborožene silo na J vinom Pacifiku jo bil odstavljen ia nadomeščen s norim, kar priča, kako roaaa jo naia boa^a s Japonsko ia kako talk« bp, pridno Zed. driave zmagajo v nji. »■ == V Sloveniji vre Neki hrvatski list upravičeno vprašuje, kako, da se v pro-;vagandi jugoslovanske vlade tako malo omenja one borce, ki se tepejo v Sloveniji in v Hrvatski. Vzrok je, ker se je o-¿redotočilo vse. slavospeve na one kraje, v katerih poveljuje Draža Mihajlovic. A JIC vzlic vsemu priobčuje tudi vesti o u-porih, ki niso pod Mihajlovi-čevim vodstvom. Dne 22 .oktobra je nam JIC poslal o uporih v Sloveniji poročilo in vesti, ki jih je prejel in zbral od maja to leto. Taka poročila se namreč dobe z veliko zamudo, ker jih je treba na en aH drug način utihotap-ljati preko mej in to vzame tedne in mesece. Poročila z dne 1. maja 1942. Oboroženi upor se je razširil na slovensko Primorje. V r.ekem spopadu je bilo ubitih 9 sovražnih vojakov, dočim so i/jrubili uporniki 6 mož. Italijani so ujeli 9 upornikov, ki bodo najbrže obsojeni na smrt. Laška vojska je morala zelo ojačati svoje posadke in uporablja močne oddelke redne vojske za čiščenja ozemlja. Na Primorskem so Italijani /a^gaJi vasi: Ostrožno, Brdo m Suhorje. Uporniki so se iz Goriškega umaknili v dolenjske gozdove. V različnih krajih v okolici Nanosa so Italijani razglasili obsedno stanje. Kaj naj bi bila najvažnejša naloga slovenskega narodnega kongresa? Ko se dne 5. decembra zberejo skupaj zastopniki ameriških Slovencev na svojem narodnem zboru v Clevelandu, jim bo smoter in cilj pomagati domovini svojih staršev, ki jo sedaj drže za vrat nemški, italijanski, madžarski in pa domaČi fašisti. /> Naloga, kisli jo je dalo to gibanje, pa bi :bila veliko laglja, če bi ne bili Hrvati in Srbi tako sprti. V prejšnji vojni so bili ameriški Jugoslovani razdeljeni v dva tabora. V enem so bili vsi, ki so delovali za. jugoslovansko federativno republiko, in v drugem oni, ki so se ogreli za načrt Nikola Pašica in za njegovo znano krfsko deklaracijo, ki jo je v imenu Hrvatov podpisal Trumbič in v imenu Slovencev menda Bogomil Vodnjak. Oba tabora sta hotela enotno Jugoslavijo. Med Hrvati in Srbi v zamejstvu ni bilo sovraštva. A sedaj — po krivdi sprejema in uve-Ijavljenja krfoke deklaracije, je sovraštvo tolikšno celo v zamejstvu, da se nič ne ve, kaj misli Churchill s Hrvati. Srbi so prepričani, da dobe "veliko" Srbijo, na račun Hrvatov in morda Bolgarije, a koliko Hrvatske je obljubljene Italiji, se ne ve. Niti se še ne ve, kako mešetarijo za SJ<*vcntjo, ki, ako Hrvatska odpade, to je, ako se Jugoslavije v prejšnji obliki več ne obnovi, ne bo postala kaka amoetojna državica, nego bo razdeljena Poročila z dne 5. junija 1942. Italijani nameravajo, kmalu uvesti nov 7*akon o državljanstvu. Le oni, ki so rojeni v ljubljanski pokrajini bodo imeli pravico do laškega državljanstva. Vsi ostali bodo morali vložiti prošnje. Komur bo pro-f (šnja odbita, bo deportiran. Poročila s dne 14. junija 1942. . Vse ozemlje od Kočevja in Grosuplja pa do nekdanje jugoslovansko - italijanske meje je v rokah upornikov. Na tem področju so Italijani popolnoma brez moči. Kjer morejo, bombardirajo kraje in vasi; moško prebivalstvo je prisiljeno, da se pridruži upornikom v gozdovih. Tudi v ostali Dolenjski vladajo podobne razmere. Na dolenjski železnici je promet nezanesljiv in od časa do časa prekinjen. Pred tednom dni se je oddelek Italijanov od 50t) mož vdal upornikom, položil orožje in jim izrodil svojo municijo. V Ljubljani so šolske zgradbe, v katerih so nastanjeni vojaki, pretvorjene v utrdbe fe zakloni in strelnicami. V okrajih Litija in Zidani most so razmere podobne onim, ki vladajo na Dolenjskem. V trboveljskem rudniku •o poškodovane naprave in nekateri deli rudnika preplavljeni, tako da bo eksploatacija za več let onemogočena. Nemci so ojačili svoje stražarske čete m z vojaškimi silami vzdržujejo red. Na Gorenjskem je položaj v industrijskih krajih osvoje-valcem tzelo neugoden. Kljub vsem nasiljenp narodna zavest v ljudstvu neprestano ra^te. Ogromen je odpor v ozemlju pod pemškrm režimom, kjer je slovenski jezik prepovedan celo v cerkvi. Nemci streljajo ljudi včasih tudi brez vsake sodbe. te število onih, o katerih je bilo u-radno javljeno, da so bili u-ctreljeni, je ogromno, a mnogo jih je bilo umorjenih brez vsakega pravnega postopka, tako da njihovih imen ne bo nikdar mogoče ugotoviti. _t_ Koncert in opereto pevskega zbora Zarja Cleveland, O. — Zahvalni dan četrti četrtek novembra vsako leto ni samo praznik Ze-dinjenih držav, nego tudi na-*&ega mešanega pevskega zbora Zarja. • Tega dne namreč prireja Zarja vsako leto svoj jesenski koncert, in tako ga bo tudi letos v četrtek 26. novembra. Vršil se>bo v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Prlčetek točno ob 5:30 popoldne. Ne bo pa to samo koncert, nego «bo predvajana tudi opereta "Beli telovnik". Ker nam vsled vpoklica naših fantov pevcev v armado primanjkuje sedaj moških moči, bedo nastopile v tej opereti večinoma ženske. Tudi opereta je tako prirejena^da zahteva največ ženske vloge. Vsebuje lepe, zelo melodične pesmi in upamo, da bo občinstvo z njo prav zadovoljno. V koncertnem 4 sporedu pa bodo predvajane lepe naše domače in pa tudi klasične pesmi. Bted drugimi, bo 'zbor zapel 8trav»ov valček MVino, ženska in spev\ Gregorčičevega "Vjetega ptička tožbo", ki s svojim V besedilom odffovarja posebno sedaj, ko je naš narod v domovini vjet, pa t^idi melodija te pesmi je krasna. Poleg teh zapoje zbor več drugih ipesmi, in nastopijo kvartet, dueti in solisti. Vstopnina v prod prodaj i je 50c pri blagajni 55c. Te vstopnice so veljavne tudi na plesni zabavi, ki jo borov *moll po koncertu. Samo za ples pa so po $4(k\ Dobe se pri vseh pev- cih in peckah Zarje in v slad-ščičarni Mm. Makovec v SND. Zarja apelira, da ei nabavite vstopnice že sedaj, da se vam ne bo treba dren jati pri blagajni pred pričetkom koncerta. Ko je začel stric Sam pobirati naše pevske moči v armado, smo se že pričeli bati, kaj bo iz našo kulturo in e zbori. Kajti če nima zbor zadosti za hišo Še zelena. Sedaj že cveto krizanteme. Ne bo dolgu, ko zapihajo mrzli vetrovi. ,Na ruskem bojišču že tudi postaja hladno. Slike že kanejo vojake v dolgih zimskih' suknjah. Ali okrog Stalingra-da je še vedno vročina — ne cd narave, kajti tudi Um so že neči hladne in dežuje» ampak od bomb, granat in ognja. Petsto wtfy tristo tankov in tr leset tisoč mož na miljo široki fronii in rezul^tt je prodk v eno ulico. Nikdar ni bil boj tako krvav, nikdar ni sovraštvo tar odpor proti fašistom doseglo take nadčloveške veličine kot jo je dosegel v tem mestu. So stvari—in je še posebno odpor, ki ga človek v mirnem stanju ne pozna, zapopade pa ga šele, ko mu je sovraštvo do nečesa iztrgalo rz duše vse dnuge njegove čute. Takrat postane ko zver, kot loviti j a, katera brani svoje mladiče. Kako drugače moreš razumeti ljudi, kateri si zabašejo granat za pas in se vržejo živi pod vz-penjače sovražnega tanka? Kdor je či-tal poročila Le-landa Stowa z ruskih bojišč — bo čutil s tisoči in tisoči ruskih sirot, oh, ne samo ruskih, kaj pa pri ntus v Jugoslaviji, na Grškem *§.? Ko čitaš zgodbo malega Petja, ti pride solza v oko. Petja je sirota, katerega je poočetil neki ry^ki regiment na Rževski fronti. Star je šele dvanajst let, a izgleda znatno mlajši. Ko je pripovedoval svojo zgodbo, je alična tisoče pevskih moči, mora shirati. A drugim, in je tako žalostna, da vendar, dobili smo toliko no- komaj veruješ, da živiš v dvaj- vih, da lahko nadaljujemo. So- setem stoletju, delujemo pri vseh priredbah. ki so namenjene v korist naših "Meseca oktobra lanskega leta," je pravil deček, "so udr- vojakov, našim trpečim lju-; li Nemci v našo vas blizu Kali- in podarjena nekaj Italiji, nekaj morda Avstriji hi Madžarski. Slovenski narodni kontgtres bo izvršil zgodovinsko poslanstvo, ako se potrudi zbližati ameriške Hrvate in Srbe in jih zedinfti za obnovitev Jugoslavije na temelju' avtonomije za vsak narod. Tu je edini izhod za rešitev Slovencev in njihove kulture. dem v stari domovini in sploh kjerkoli moremo. Zato ns občinstvo apeliramo, da nam kakor doslej gre na roko ter na Zahvalni praznik 26. novembra napolni avditorij §ND kakor ga je na Zarjinih koncertih prejšnja leta. Več o po-dorbnostih sporeda poročamo pozneje. Odbor, a_ OBISKI v CENTRU Tu je bila na obisku dne 22. oktobra Ivana Sasek iz India-napolisa, Ind. Saško vi so že dojgo naročniki Proletarca. Ivana je rekla, da je bila ob tej priliki prvič v Chicagu. Oglasila se je tukaj mimogrede, ko se je vračala it San Diega, Calif. Tam lpži njen sin ranjen v bolnici. Ameriška bojna ladja, na kateri je služil, je bila v bitki z Japonci pri $o-lomon.sk i h otokih potopljena in z njo tudi mnogo mornarjev. Saskovega sina je le ranilo. Odtrgalo mu je kos mesa na roki. Sedem ur je bil v valovih, pred no so «a našli in rešili. Skoro izkrvavel je, a njegova krepka natura je pripomogla, da je vztrajal in zdravniki v San Diegu so njegovi materi zagotovili, da ho okreval in njegova roka rabna kakor poprej. Saško vi imajo še ene^a sina, ki je tudi v armadi. Služi v medecrn&kem koru. Nedavno so dobili od njega poročilo, da se je srečno izkrcal nekje na Angleškem. Ko se je Mrs. Sasek iz nagega urada poslovila, da gre na vlak proti domu, je še prispevala'$1 v tiskovni skjad Proletarca in $5 ca" m Tole mi ne gre v glavo? Kaka ta, da ie Italija zmagovita, p« čeprav je premagana? M A S K A MAGAÑA BOGOMIR Jože Poglajen, uradnik les-ne eksportne tvrdke "Hlod", se je po trinajstih letih prebudil: začuden je strmel v pismo, ki ga je položil pismonoša poleg pisalnega stroja. Ni mogel dvomiti, kajti na kuverti je bilo razločno napisano: Spoštovani gospod Jože Poglajen, uradnik — Firma "Hlod" — Ljubljana. "Kdo neki se je spomnil name!" de zazehati je pozabil, a tolik i rti zanimanjem je odprl pismo in čital:—"Vade blagorodje vabimo na elitni trgovski maftkaradni ples, ki se bo vršil na pustno nedeljo zvečer v veliki unionski dvorani ...Maske obvezne! Prilagamo za Vaše blagorodje častno vstopnico." — Jože Poglajen je bil tako presenečen, da je zopet pozabil zazehati. "Kdo je le odboru predlagal, naj mi podi je častno vstopnico, ko je vendar splošno znano, da ne obiskujem -zabav!" Usta so se mu počasi razlezla v nasmeh, v d udi pa mu je vstajalo nekaj samozavesti podobnega, čeprav se je zdelo, da mu je to čuvat v o že zdavnaj odmrlo. Zato je dvignil glavo in pogled mu je slučajno ušel skozi okno; nehote je doginal, da sije zunaj sonce, res pravo sonce. "Kdo bi si mislil, da sije v tem času sonce," je zamrmral. Potem je še z večjim začudenjem (Ugotovil, da se je pop je na visokem kostanju sredi dvorišča že napelo in da že čivkajo vrabci in sčinkavci v vejah. Vse to je bilo zelo važno, kajti Jože Poglajen že dolgo let ni mislil na take stvari. Sonce, popje, vrabci in ščinkavci so bili prvi znak, da se v njegovem srcu'nekaj budi. In da tisto ni bilo kar tako broz pomena, bi bili spoznali že po melanholičnem izrazu, ki se je naenkrat zarisal v njegove velike sinje oči. ^ /Pred -trinajstimi leti je zadel Jože Poglajen—takrat je imel šele dva in dvajset let—v zelo težak položaj. Tri leta poprej je že ponovno padel pri izpitu čez sedmo gimnazijo m mu tako re» ni kazalo drugega kot opurtiti študije. Nato je tri Iteta taval «brez službe po Ljubljani. Sposojal si je denar pri raznih ljudeh in njegovi dolgovi so znašali v dobi največje »tiske že dvanajst tisoč dinarjev. Jože Poglajen si skoraj ni več upal na cesto, saj so ga vsepovsod sreč a val i očitajoči ali grozeči peg led i. Vsi poizkusi, da bi dobil stalno službo, so se mu ponesrečili, poleg tega pa so mu uuhali tudi manjši dohodki, ki jih je imel prej od pretipkavanja, nabiranja reklamnih clgrlasov za Jutranji list in od drugih podobnih stvari. Vrhu tega pa mu je še lepa Justika grenila življenje. Stara je bila že dvajset let, bila je absolventka trgovske šole, imela j« črne, opojne oči, ki se jih ni bilo mogoče nagle-dati, s svilo odeto napeto oprsje, od katerega se ni bilo mogoče odtrgati, bila je živa in navihana, kar v tiskovni sklad. Iskrena hvala njej in prispevate-ljem. Da ne pozabim. V uradu se je zglasila tudi soproga našega dolgoletnega naročnika Franka Sašeka iz Indianapo-lisa, Ind., Ivanka. Vračala se je z obiska svojega ranjenega sina, ki leži v bolnišnici v San Diegu, Calif. (Bil je ranjen v bitki na Solomonskem otočju). Potovala je domov skozi Chicago, pa je hotela videti tudi naše ustanove »urad SNPJ in Slovenski delavski center. 0-boje se ji je izredno dopadlo. Le škoda, da se ni ustavila delj časa. Prispevala je dolar v ti- agitirajo v ta namen za "prijatelje delavcev". Letošnje kongresne volitve so važne — sploh vsake volitve so važne. Sedaj se gre predvsem za kontgres, za in proti Roosevel-tu, za politiko izolacije in proti in za mednarodnost ter proti nji. Za socialista je mučno pisati o volitvah, v katerih nimamo ^koro nikogar, ki bi bil po naših nazorih vreden priporočanja. A ljudje bodo glasovali vseeno. Delavci, ki so člani unij, so bombardirani s priporočili, za koga naj volijo. Unijam namreč ni vseeno, kdo pride v kongres, ker je na policah zvezne zbornice precej zaprašenih načrtov proti organiziranemu delavstvu, ki jih bodo po 1. januarju otresli prahu in jih porinili pred poslance. Niti ni vseeno tistim, ki bi radi, da ee tragedija, ki je doletela Wood-rowa Wilsona, več ne ponovi. Volilna pravica je pri nas res privilegij, kot ga imajo ljudje le še v malokateri deželi. A od kar je naše Debsove-Hill-quittove stranke konec, se je več ne poslužujemo. Prav nič pa ne zamerim onim, «ki niso tako "ortodoksni", nego si glasovnico pridno ogledajo in izbirajo po nji, pred kom naj bi napravili križec. Prej ali slej pa dobimo delavsko «tranko, kajti če so unije že sedaj aktivne v volilnih bojih, ni vzroka, čemu se ne bi nekega dne njihni zastopniki >tšli skupaj in sklenili, da je boljše imeti svojo stranko kot pa si iskati prijateljev v demokratski in republikanski. ven John Krebel v Clevelandu j skovni sklad lista in $5 za ruin okolici. Poslal je 30 naroč-! »ki relif. PROSVETNA MATICA V fond Proevotne matice so vplačala druAtva, klubi JSZ In drug* or-ganisacije v juliju, avgustu in septembru 1942 kot sledi: 7, SNPJ, Claridge, Pa. 44, SNPJ, Conemsugh, Ps. 49, SNPJ, Girsrd, 0. 65, SNPJ, Breeay Hill, Kans. 120, 8NPJ, Gallup, New Mex. 121, SNPJ, Detroit, Mich. 198, SNPJ. Willard, Wis. 206, SNPJ, Gross, Kana. 258, SNPJ, Bellairs, 0. 262, SNPJ, Farrell, Pa. 275, SNPJ, Maynard, O. 449, SNPJ, Cicero, III. 640, Bridgeport, 0. 686, SNPJ, Wast Allis, Wis. Fed. SNPJ, vsh. Ohio in *a#>. W. Vs. $8.00 6.00 12.00 3.00 4.00 9.00 6.00 3.00 3.00 6.00 3.00 6.00 6.00 3.00 6.00 KLUBI J. 8. Z. 1 ."Chicago, 111. »-00 DRUGE ORGANIZACIJE Soc. pevski »bor "Sava", Chicago, m. «0° Dram. druAtvo " tfsAa «ve*da'\ Euclid, Ohio 12 jP Skupaj ~$106 00 TAJNIŠTVO P. M. nin, $4 v tiskovni sklad in še en oglas za koledar. Frank Barbie je tudi poslal dve naročnini in Tone Jankovich dve ter $2.75 v tiskovni sklad. Moj dobri prijatelj in sod rug John Jereb, Rock Springs, Wyo., mi piše sledeče: "Meni je že čas, da se zopet oglasim. Celo poletje sem se kratkočasil z ribolovom v hribih; zdaj pa sem šel tudi malo na "ja-go" za naročniki na Proletarca in vam tu prilagam 12 naročnin. Zraven dam še pol dolarja v tiskovni sklad in FY. Grum pa enega Koledarjev mi za začetek pošljite 30, ko te prodam, jih naročim še." To je delovni duh nad 75 let starega mladeniča, da, mladeniča po volji in duhu pri dehi za dobro stvar, ki je vzlic svoji starosti še vedno v bojevnih vrstah za ideale v katere veruje in v dehi za list, ki te ideale zastopa. Dobro bi bilo, da si bi njegove besede vzeli k srcu naši mlajši sodrugi in somišljeniki, kii so postali mlačni zadnja leta. Iz Virdna, 111., je obnovil naročnino Frank Ilersich, zraven pa prispeval še $2 v tiskovni sklad. Lojze Barborkh. Milwaukee, Wis., je poslal nadaljnih 8 naročnin. Iz Strabane, Pa., je poslal naš stari znanec John Terčelj 7 oglasov za koledar. Na delu pri zbiranju oglasov je tudi John Zigman, ki jih vsako leto pošlje lepo število. Frank Klun iz Chisholma Minn., je poslal še nadaljna 2 oglasa za koledar. V Chicagu menda «spimo spanje "pravičnega" ali obratno. Dve naročnine je dobil Joe Oblak, upravnik pa 8. V Detroitu so na delu za o-gla*e v naš koledar Kathy Junto, ki jih je že poslala tri. John Zotnik jih je poslal še 6 in v kratkem jih pošlje tudi Peter Benedict. Kjer so taki agilni delavci na delu, mora biti uspeh. iz Sharona, Pa., je poslal 4 Naročnino je obnovil tudi Joseph Jovan iz West Newto-na. Pa., in zraven prispeval $1.50 v tiskovni sklad. Zastor pade za to pot in upam, da bo ta kolona prihodnjič obširnejša in bolj zanimiva. Kongresne volitve m naše stališče ' (Nadaljevanje s 1. strani.y new deal. Enako sedaj komunisti. Skupina okrog Th omasa je izgubila smisel za kampanjsko in organirzatorično delo ter životari le še kot sekta. Veliko bolj aiktivne pa so sedaj v politiki unije, in sicer vse unije. To je dobro: Nobena izmed njih se ne ukvarja s socialistično politiko — pred leti so se nekatere — -vse pa so se podale na staro Gompersovo pot "kaznovanja sovražnikov" in Kemična veda ustvarja čudeže Kemiki pravijo, da bo njih-na znanost v tej vojni ustvarila toliko nadomestil, da bo življenje neštetih milijonov po vojni povsem drugačno. 2e sedaj so dognali, kako dobiti živilske esence iz trave. Trava, kot veste, je hrana, ki nam prinaša mleko in meso. čemu ne iz nje 'dobiti ta sredstva direktno, pravijo kemiki, in zagotavljajo, da so proces že iznašli. TISKOVNI FOND PROLETARCA XVI. IZKAZ PocakoaUs, 111. Ant. Bregant &0c. Aliquippa, Pa. Po 50c: George Smrekar in Anton Gro«nik, skupaj $1.00. (Poslal Geo. Smrekar.) CUToland, O. John Uieničnik $2; Anton Jankovich 7&c, skupaj $2.75. (Poslal Anton Jankovich.) Indianapolis, Ind. Ivana Sasek $1. Latrobo, Pa. Po $1: Vincenc Res-nik. Frank Medved, Joseph Debelak, John Fradel in Frank Zupančič; po 50c: J. Sink, Frank Krisnar in L. Ke*e; po 2£c: Neimenovan, John Ban, Joe Jenko, Mrs. J. Klopčar, Mrs. A. Bin, Anton Zornik, M rs. Theresa Arch, August Lawrence in Ciril Domik; Frank Sustar 20c, skupaj $8.95. (Poslala Mary Fradel.) Hcrmtni«, Pa. Dr. Wm. Van Essen $5; Jacob Bregant (Power Point, O.), $1; Victor Omaits (Salem, 0.), 50c; po 35c: Frank Molina in Frances Getbec (Canton, O.), skupaj $7.00. (Poslul Anton Zornik.) Rock Springs, Wyo. Frank Grum $1; John Jereb 50c, skupuj $1.50. (Poslal John Jereb.) Cleveland, O. Louis Kocjan $3.00, Jennie Dagarin $1.00, skupaj $4.00. (Poslal John Krebel.) Clarendon Hills, III. Joftko Oven $4.00. Skupaj $30.70, prejftnji isksa $936.25, skupnj $866.95. ■ ■ ■ ■ ■ ■ « —11 —1 posojuje denar na prve vknjižbe (First Mcrtgages) pod g najugodnejšimi pogoji, in pred vsem, PO NAJNIŽJIH OBRESTIH na zapadni strani mesta Chicage. Rojaki Slovenci! Reliance Federal Savings A Loan Assn v Chicagu : Ako rabite posojilo, obrnite »e na nai urad, kateri sinit v popolno zadovoljstvo slovenskega naroda te nad 3+ let. Točna in poštena postrežba vam je pri našem podjetju zagotovljena. Za Vašo naklonjenost se Vam priporoča LEO JURJEVEC, Sr., predsednik "Ji , Reliance Federal Saving» A Loan Ase'n 1904 West Cermok Rood Phone Canal 7130 KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • #4 KOMENTARJI I 1 Freda Kirchwey, ki izdaja izikino liberalno revijo Nation, pravi v nji v številki z dne 24. oktobra, da ji ni politika zveznega državnega tajništva nič kaj všeč. To je poudarila že dostikrat, na primer, ko se je državni tajnik CordeM Hull podal pregloboko v politiko apizarstva francoski vladi v Vichyju. Odobrava pa novo a-przarsko taktiko amerišlke vlade napram Italiji, a boji se, da bi utegnila dovesti v omehča-nje Zed. držav do Mussolinija in njegovega fašističnega režima. Omehčanje je že tu. Api-zarstvo žanje to, kar seje. Hapsburg Hopes je naslov članka v omenjeni reviji, in v njemu urednica Freda Kirchwey poeebno graja državni det part me nt zaradi njegovega flirtanja s Habsburžani. Kakor znano, ni izmed monarhov in pretendentov za demokracijo samo mladi Peter II. v Londonu, nego tudi njegov stric rumunski kraJj Kari v Mehiki in pa — verjemite ali ne — Oto habsburški, ki deluje za obnovitev katoliške avstro-ogr-ske monarhije. V Washin(gio-nu njegov vpliv raste, in ako se spominjale, je pisec te kolone v eni prejšnjih številk u-gotovil da je laglje priti v visoke vladne kroge v Washington O tu Habsburškemu kakor pa deputaciji demokratičnih Slovencev. On je pogoščen kamor pride. Ne zastopa nikogar razen sebe. Monarhija, ki bi jo rad obnovil, je bila gnila do dna, a namesto, da bi držav-ki v Versaillesu upoštevali Wilsonov program, so ustvarili "mir", v katerem je imela družina habeburžmov še vedno lepo priliko spletkarfci in ima jo zopet sedaj, ko pravijo, da se borimo za štiri svobodščine vsepovsod! Ali morda v Beli hiši, ali v kongresu kdo verjame, da se Oto habsburški "bori" za demokracijo kaj boljše kakor pa na pr. Kari Hohen-zollern numunski, ki se gosti v Mehiki, kakor se Oto v Zed. državah? Freda Kirchwey pravi o Otonu: His stock in Washington has been going up fast, and some informed jterson* believe that a Free Austrian legion headed by Otto trM soon receive some sort of **unofficial' approval m official Washington. Why noli By Stmts Department standards Otto is the almost perfect candidate. Hii ancestry inspires official confidence; his charm is admitted by his enemies; he is a good Catholic; he dislikes Hitler he advocates a "democratic* Central European federation. He has described this future federation in a recent issue o/ Voice of Austria; and the fact that its outlines and structure bear a curious resemblance to the Austro-Hungarian Empire lately rul-sd by his great-grand-uncle is not likely to disconcert thoss responsible for our inresent diplomacy. On the contrary. Otto fits into the conservative, clerical, restored "old ordereu-tisaged by these officials as smoothly as if he had been designed by Adolf Berle. Močno povedano in malo jih je v ameriškem angleškem ti-•ku, ki si to upajo. Protetarec si je upal od vsega začetka, ker je njegova naloga boriti se zoper tako "demokracijo", kakršno si ŽELI Oto, ali kak ru-munski Kari, in tudi v tako nimamo upanja, ki jo obljublja mladi Peter H. Demokracija bo DEMOKRACIJA po tej vojni, ali pa bo namesto nje fašizem, ali pa, če zavezniki spet store silovito napako, kakor so jo zadnjič v Versillesu, PO-VRATEK v razmere, kakršne so bile po prvi svetovni vojni in pred njo. Otonu je za dvorni sijaj, iza krono, za vladanje, NE ZA demokracijo! In je nerazumljivo, kako je mogoče dobiti v republiki, ki oglaša atlantski Carter in štiri svobod-ščine, take ljudi, ki se obnašajo kakor da smo MONARHIJA, ne pa ljudovlada. ' Malim narodom se je pod Habsburžani slabo godik). Bili so držani v temi, šolstvo jim je bilo ovirano ali pa odrečeno, Je Cerkev jim je bila podpirana, ker je služila '^presvitlemu vladarju". Po prvi svetovni vojni je izgledalo, fla bo saj velikemu delu malih narodov, in vsem velikim, zasijalo lepše *olnce, Pa so ga kapitalistični sloji vsepovsod gospodarsko tako zavozih, da je moral priti polom, in nato še politično z apiaarstvom, ki je pomagalo Japoncem v Mandžuriji, Italiji v Etiopiji, in španskim fašistom strmoglaviti demokratično republiko in pa Hitlerju zadaviti Čehoslovaško. Taka je ta stvar — nobena reč — nikakršno vpitje o "demokraciji" je ne izbriše. In marsikaj kar se dogaja v Londonu Eh v Am.ri.li. čete, lu so v Alaalu in nm Aleaatkiaatluli otokik bil«« Alatke, kjer »o si Ja poeel 4ob«H »«kaj krajev, «o ▼ to ¿«.i . Japonci «aro». Me«? pšattfa "dobra rnajka HBZ", Tudi to je v istem članku: Odborniki HBZ fcn nekaj drugih odličnih Hrvatov so imeli pred sestankom pri kralju v New EV~rlni ' trirrnfrrmrn na kateri vränega odbora HBZ, ki se je bo prečitalo njegovemu veličanstvu. Ugovarjal je nekaj samo komunist Loy en, češ, da se naj bi u teknil o vmes par besed o Rusiji. A so ga prepričali, da kadar se kdo klanja kralju, ne govorifo Rusiji. In Loy en je nato dejal, da iz tega ne bo ustvarjal kakega vprašanja ali afere, torej se naj stvar prečita kralju kakor je. Zanimivo k vsemu temu je to: Narod jim je zameril, ker se ameriškim državljanom ni treba klanjati nobenemu veličanstvu, vrh tega so možje izgubili nekaj dni časa, ki bi ga lahko porabili v glavnem uradu, zraven pa so stroški, ki niso majhni. Mar naj bi tisti denar vložili v vojne bonde, ignorirali vso fcvar, kot jo ja k sreči izvršni odsek SNPJ, ki je tudi dobil tako povabilo za poklon veličanstvu, pa bi ne bilo "afere", ne tožarenja, ne denunci-jacij sem •in tja tudi v tej zadevi. Jug. Glasnik v istem uvodniku, pod katerim je podpisan N. D. š. ugotavlja, da vsi «zapisniki HBZ, najsibodo s sej izvršnega ali pa glavnega odbora, niso vredni ,4fajfe tobaka" in dokazuje s citati, kako se jih potvarja. Če je to res, potem bi bilo trefca tudi v HBZ nekoliko demokracije. Prepir se ne tiče kakih njenih notranjih, zavarovalninskih zadev, nego politike, v kateri gredo po izjavi omenjenega pisca od zmot§ do zmote, iz poloma v polom. Odbor HBZ je sklenil pozvati vsa društva, naj mu poročajo, kaj vse Hrvati v posameznih naselbinah store v sodelovanju iz zvezno vlado za poraže nje osišča. Se p redno pa so bile Zed. države napadene, in ker je bilo med Hrvati le preveč "domobranstva" (Pa-veKčeve in druge separatistične ter protisrbske gonje), je isti odbor pozval odsjeke, naj na svojih sejah svečano sprejmejo resolucijo z zagotovilom zverfobe tej deželi in prisego, da bodo sledili naredibam in politiki predsednika Rooaevel-ta. K sreči ameriški Slovenci nimajo takih problemov in jim vsled tega ni bilo treba sprejemati v društvih ne udanostnih izjav, ne sedaj isKati podatkov, da-li kaj store v prizadevanjih >w zmago. Nadvojvoda Rudolf, ki je Otonov brat, namreč tistega, ki bi rad postal .cesar, študira v Kanadi. Ker pa je vsled mobil baci je fantov in mladih mtvž v armado farmarjem v Kanadi zelo manjkalo delav- cev, da bi pospravili letošnji i slovenske sekcije JPO. Ce bo* pridelek, so jim šolske uprave i do prišli le zraven, imeli po poslale na pomoč dijake. Nadvojvoda Rudolf je bil poslan na neko farmo v Calgary, provinca Alta. Farmarica J. M. Cumraimgs je rekla o njemu: "Prav zares, nadvojvoda Rudolf je izboren človek, toda za nakladanje snopov on ni. Le pol dne je mogel vztrajati, a še to slabo in imel je pokie roke žuljev (mehurčkov). Delo je bilo zanj pretežavno in tudi če bi bil močnejši, ga ne bi mogel kaj prida izvršiti, ker g» ne pozna." Dodala >e, da je poleg Rudolfa dobila v pomoč še ¿širi druge univerzitetne študente, ki pa tudi niso bili dosti boljii od nje«*. Janes Jerič se še vedno "gnjavi" z JRZ, in pa b K. belimi hlačami. Eni govore o slogi, o slovenskem kongresu, Jeriču pa je še vedno hudo za milijonskim fondom in pa bele hlače bi rad. A njegova politična shižba je taka, da bi mu ne "pasale*. Boj vadi Mikaj lov ica se v hrvatskih, srbskih, v komuni-stičnih ta nekaterih drugih listih še vedno vrši. Bivši komunistični "Narodni Glasnik" v Pittsburgh** v izdaji z dne 22. oktobra spet rate^š, da vodijo herojsko borbo v Jugoslaviji partizani, a čaaopiai tega noče jb priznati m slavi le generala Drato MihajJoviča. In edtn izmed urednikov N. G., F. Borič vprašuje: "Kdo je obtožil MihajJoviča in njegove bande iadajftva gatOdne osvobodilne fronte? Nato sam odgovarja: "Zastopnik partizanske in prostovoljne armade na svoji konferenci, ki so jo imeli v ¿mi gori." Ni dobro to, kar aa piše in govori — ie ¡zato ne, ker med zunanjim svetom to ustvarja sum, da eo upori v Ju-laoslaviji le povest —r legenda — ne pa resnica. A je očitno, da je nekje nekaj narobe. O tem so se "Jugoslovani" menili ip prerekali tudi na se tanku v Washington*!, ki ga je sklical Elmer Da via, a namqpto razči-ščenja je podtal jugoslovanski kalni bajer Še bolj kalen. ■zdravne govore itd., bo to zelo slabo za i>arod in za kongrei. Kajti oni so zastopniki v narodu tu in tamkaj, ia v za mej ni vladi bolj kot katerakoli druga ¿traja. S kongresi nimajo težav samo Slovenci, pač pa menda vsled sedanje svetovne zmede v nazorih in v vsem drugam tudi drugi narodi. Hrvatje na primer ne morejo s svojim hrvatskim narodnim kongresom nfc kamor. Vseslovanski kongres v Argentini se tudi ni mogel vršiti, dasi so zastopniki bili že zbrani. In slovanski koijgres v Ameriki — kaj je ostaJo od njega? če ni ljudi, ki bi delali pred in po kongresu, ni uspeha. Ljudje pa delajo le, če vedo čemu, za kakšna načela in za kakšen program. mozgu in kosteh in socializem — edino, socializem indorsira! * Pravkar sem zvedel, da je preminul John Rezel. Podrobnosti o smrti mi še niso znane, le toliko sem slišal, da je umrl, ko je bil na obisku sina, ki je v armadi m*kje v Gao^iji- Danes, ko to pišem, je bil pripeljan v Milwaukee in v torek je bil pogreb. Moč je bi) znana osebnost in zelo ga bomo pogrešali. Ob času smrti je bil predsednik društva št. 3 JPZS. Bil je tudi član društva št. 104 SNPJ. Bil je naprednega mišljenja in v&ako napredno akcijo je rad finančno in moralno podpirfel. Bil je več let član kluba ^ 187 in 37 JSZ. V klubu Št 37 je bil pred leti tudi tajnik. Naj bo možu ohranjen trajen spomin. Zaslužil ga je. France Puncer. Kfub št. 1 JSZ v akciji zo rusko pomoč Chicago. — Na svoji prosi i seji je khib št. 1 JSZ povečal odbor za rusko pomoč s treh na 9 članov. Prejšnji so Louis Beniger, Joško Oven in John Rak, dodatni pa Angela Zaitz, Frances Vreček, Katie Hrva-tfei, K. Turpin in Mitzi Oven. Na konferenco Prosvetne matice pošlje kljub št 1 v nedeljo 1. novembra Johna Raka in Joškota Ovna. Kljub je sklenid, da bo imel svojo letošnjo Silvestrovo zabavo v Centru, in vstopnina bo 25 centov. bo slovenski, nestrankarski, in cilj mu bo, da se pomaga osvoboditi narod, ki je vsled smrtnega spora med Hrvati in Srbi še toltfco bolj prizadet. Naloga kongresa je težka, a sklicatelji si prizadevajo, da jo tzvvše čimboljše. KatoMftka stram. ki ima sedaj v nati javnosti prvenstvo in važnost kot menda še nikoli prej, pa se za stvar Še nlfc kaj ne ogreva. Čeprav je zastopana v tkileateljskem odboru in še Milwausko robantenje Danes bom pa prav pošteno robantil. V takšnem "šmiru", kot sem danes, še nisem bil nikoli. Nedelja je in po koledarju se piše 25. oktobra. V roke vzamem Sunday Sentinel, in v njem vidim politični ogias, kateri oznanja tistim, ki še vedno radi kimajo, da so gotovi delavski "voditelji" indorsirali dva kandidata v kongres. Kar j« pa čudnega pri v^m tem je to, da je vaš robantar Puncer vključen med tiste "delavske vaditelje". Cena tistemu ogla- je bila $452.20, in ker ga je za poraz fašizma, a vprašanje je. ce mu generali, člani kabineta itd. v resnici vsi tudi pomagajo v% njegovi nameri. Willkie je na svojem potovanju dognal, da bo treba nekatere "drezati , da se podvizajo, Stalin pa ie odvrgel Vse diplomatične fraze m izdavil, da je dvakrat dve štiri in da naj tako preprosto računajo tudi v Londonu. Odlašajte v Proletarcu. ZA 14CNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO ^KARNO Printing 1838 K HALSTED STREET, CHICAGO. ILL. t TeL 11+HAWK *9*J ^ *** PROLET A REC It JANEZEK LOUIS ADAMIČ PM d^etimi leti sva bila z ««verni Sloveniji prekratko. "S" Ju*osl«v>Jl. Holoti sva Stella je vzela cvetko iz vo- ¿eno bivala ne^aj časa ob Bohinjskem jezeru, v prekrasnem kraju najsevernejšega dela moje rojstne Slovenije. Hodila sva na dolge izlete po planinskih stezah. In nekega dne ava prišla do ozkega prelaza med dvema vrhovoma. Pot je vodila v dolino, ki je ležala tako vabljivo pred nama, da sva se LOUIS ADAMIČ in napotila po stezi navzdol dospela do vasi Dražgoše. Dražgoše so ena izmed večjih slovenskih vasi: nekako osemdeset his s približno štiri-stopetdesetrmi prebivalci. Staro naselje. Vaščan( ki aem « njim začel pogovor, naju je ponosen peljal v cerkev, da nama je pokazal zlate baročne oltarje z letnico 16a8. Večina vaščanov je bila revnih, toliko, da so se preživljali. Toda vas je izgledala zelo ljubeznivo. Na vseh ckn;h 30 ra de in jo stisnila v knjigo, fte vedno jo ima. V teh desetih letih sva se mnogoikrat spomnila ¿večanja a Janezkom in premišljevala, kaj je 3 njim. Stella je vedno računata: "Sedaj mora biti star šest let," — "sedaj jih mora biti osem," — "sedaj jih je deset," — "dvanajst"... Spomladi 1. 1941 so Nemci in Italijani pregazili Jugoslavijo. Razdelili so si >0 med seboj in nekaj Časa kasneje sem izvedel, da so Draigoše pod nemškim jarmom. Ve$ mesecev kasneje sem po skrivnih potih začel dobivati poročila o tem, kaj ae godi v moji stari domovini pod sovražnikovim gospodarstvom. Poročila o nasilju in uporih, o strahovladi in geriljakem junaštvu. Poročila, ki me dosežejo, navadno govore o dogodkih, ki so se v ršili za dva meseca do enega leta na*aj. Med tistimi, ki so prišla pred kratkim, je bila tudi vest, da ao Nemci pozimi razdejali Dntžgcše. Na starega leta dan, t. j. SI. dec. 1941, je prišla v vas večja četa geriljcev. Pribežali so pred strašnim mrazom s planin m se naselili po raznih vaških poslopjih. Zavzeli so na ta način v^ in Čeprav so se vaščani dobro zavedali nevarnosti, so jim mnogi izmed njih pomagali. Nemške čete so bile nastanjene okrog pet kilometrov pecč. Devc^eija januarja, naj,- AngUi« im mjikmi aavoaaiki .0 v Eg.ptu šli dober led«, »e,. proti Rom.alovi naetjaki armadi »pel e ofen-«Wo. Radi bi Va pognali aaaaj W Ubija. Na (or^ji »liki a* amaniki tanki «a letalci, * vaifceaj» *a rajo» » p„. •ca va k. _ ^^ A bodoče Jugoslavije, • oziroma njeno ureditev, in deluje zanjo. Na vsak način mora to gibanje imeti za eno prvih zahtev tudi Osvoboditev primorskih Slovencev. Upam in želim, da se bo na slovenskem kongresu dne 6. deeembia v Cle>elandu o vsem tem razpravljalo in kaj določnega oklenilo, potem pa da se bo tudi delovalo za »prejeti program in načrt. M u da se bom kemu zamerila s tem dopisom, a to nič ne de. Povem k«r mjlim in pre-fcevor piavi, da vsaka glava ima svojo pamet. Eni gledajo vsa prav cd 'blizu — so kratko- pujmo vojne bende, in to se vrši. Denar mora dobiti in vojna kako«* je sedanja je tako draga stvar, kakor še nikoli nobena drulia. Vse, kar želimo za te žrtve v življenjih in gmotno je, da zmaga demokracija, da bo fašizem poražen, in da dobimo «voBodo vsepovsod. Marsikaj ¿si ho treba pritr-gdti, precLno bo ta borba končana. A tisti, ki sffit) bili v sta-trem kraju, verno*« da nam je tudi v mirnem času vsega nu-vikalo in bilo jih je milijo-jene v ^manjkanju v mirnem t? u ludi v tej deželi. Torej ni. j bo prihednji mir ob enem ne samo demokratičen, nego vidni, drugi lahko vidijo tudi, socialno pravičen tako, da ne drJeč so dalekovidni. 1 bo ve/5 pomanjkanja v nobeni Vlada apelira na nas da ku-1 deželi. Mary Fradel. SLOVENSKI NARODNI KONGRES BO TRAJAL DVA DNI Chicago, 111.—Zadnji petsk moralno vsaj, Joseph Zalar, večer je Ivan Molek po seji g!, tajnik KSKJ. kluba št. 1 v SDC poročal o Glede članov jugoslovanske p:ipr*vah za slovenski narod- vlade je pripravljalni odbor ni kongres in o seji priprav- j sklenil, da bodo na zboru do- lja'neja odbora, ki se je vršila fcrcdc£!i, lahkota tudi pezdra- par dni prej. V njemu so čika- vijo, a n kakor se ne sme do- ški in jolietski člani jugoslo vankega e d bora J-urjevec, Krapenc, Zalar in Vidic). Sklenili so, da se bo 4bcr vriil dva dni, to je v sobo- gediti, da bi udeleženci dobili (Cainkar, [ vtis kot da je to njihov a akcija, ne pa akcija ameriških Slovencev. Za načelnika ¡pri pravi j a lne-: tc 5. in v nedeljo 6. decembra. I ga cdbora v Clevelandu je bil le rože v lončkih, najvei rož- b** takoj, ko so izvedeli za ge-marin in nageljni. Tudi naj- riUce v vasi, so Nemci pričeli revnejša kočica ni bila brez njih. Kosilo v vaški gostilni je bilo dobro. In vsi vaččani, ki sva prišla z njimi v dotiko, so poslopij, bili nekako prijetno vznemir- rtreljati s V>POvi na Dražgoše. Streljali sa dva dni in so porušili tujino hiš i# gottpodaf- Janezek !' je vzkliknila slišati resnice, ne je razumeti, 1 shod za jugoslovanski relif i* Me» bil le 2a en vprašan Matt Petrovich, la brk V t* m i, nnv^ol ^ «oV x _____..__a A__* ... ^ v ' f I dan. namreč v nedelin fi Htf»i- I nazdravil (tam omvarnik« n za Stella, ko sem ji povedal o teh strašnih dogodkih. Poročila ne povedo imen Etaaigošanov, ki so umrli ali pa onfh, ki so morda še živi, in midva ne moreva rz vedeti, kaj se je zgodilo z Janezkom. Morda je zmrznil, ko je bežal z ostalimi v zasnežene planine. Ali pa je bil ustreljen na župnijskem dvorišču. Ako je še živ, mora biti star Ko se je topovski napad za- jeni. ker „v. bila Amerikanca J iel. £ mnogo ljudi beialo. »aj- neka\7 fclrirlaM Tet Govoril sem i Dražgosani. ki ve* iene m otroci. Veiina i»- . " ■ . ,ik so imeli mJa v. Clevelan pa Jo tfnkov, oklopnih avtomobilov in težkega topniškega ognja izvedla celo.ten napad na Draigcše. Geriljoi so se bocdli, dokler so se mogH. l>bili m ranili so okrog sto Nemcev. Imeli pa so samo v najvišje ležečemu delu vasi nekaj strojnic in morali so misliti na umik. Umikali so se, dokler niso morali zapustiti tudi luUvi^je ležečih hiš. Bežali ao proti planini in z njimi va&ani, ki so ae borili ob njihovi strani. V vasi pa je ostalo še precej ljudi. Nemci sro zbrali vse odrasle moške in vse dečke nad dVanaM let, jih gnali na župnijsko dvorišče in jih takoj po-streliii. Ženskam fo Nemci ukazali, da morajo znositi iz hiš vise, kar imt količkaj vrednosti. našli njih trupla. Tri majhne tinii ]€ti> v odkr^m pogMu njegovih sinjih oči, v lirični nežnosti kretnje, s katero je podaTStelli prašni cvet, je bilo bistvo, duša in upanje Slovence! ne več. Hlače so bile zavihane in so mu segale ravno do pod kolen. S svojimi t>osimi nogami je tfrebel po globokem cestnem prahu. "Isn't he wonderful!" je rekla Stella. Deček ni razumel njenih besed, razumel pa je dobro, da sva ga vesela. Jamica v njegovih Irčkih je trepetala. "Kako ti je ime?" sem ga vprašal si oven also. "Janezek," je odgovoril. "Ja-ne-zek," je ponovila Stella počasi. 4To je isto kakor Johnny v Ameriki," sem ji povedal. Deček je naju bil očividno že videl v vasi in je vedel, da sva Amerikanca. "Moj stric Janez je v Ameriki," je rekel. S Štelo sva ga tiho gledala-Njegove velike modre oči ao * no- ^tare mržnje m se skupno za- dar.'ko razvijala, in kako je z vzeti remoči Danes ni čas za prerekanja o bila požinrana v ekonomsko re^eh, ki se jih ne more *pre- odvisnost cd Nenkčue, kakor meniti, nego delajmo t^upco večina drugih evropskih dežel, za tisto, kar lahko v bodoče | Tolmačil nam je, kako je pri- dosežemo. šlo, da je tedanja jugodovan- Naši sinovi so pozvani v slu- aka vlada podpisala pakt s žbo strica Sama, v namenu, da Hitlerjem in kako se je dogo- se bore za izvojevanje traj- diio, da smo po prejšnji sve- dan, namreč v nedeljo dec. pozdravnega govornika pa bo Pozdravni govori bodo menda ali je morda že vprašan župan trije in pa trije glavni referati. - Lausche, in pa zvezna vlada, 7a enega, o nali vlogi in naših da delegira nekoga. Kongres nega miru in za demokracijo. Tudi nas vseh drugih je dolžnost, da pomagamo, namreč, da mir, ki pride, bo res mir, in demokracija pa prava demokracija. Le ljudstvo lahko poskrbi da se to grozno klanje, kot je sedanje, nikoli več ne ponovi. Kar se sedaj dogaja. je hudo za vse, brez razlike. Matere pa so še posebno v skrbeh, da-li se njihni sinovi vrnejo irvi m zdravi; naj se dodam, da so enako v skrbeh in v tugobi žene, ki imajo svoje može na bojiščih. ♦ riti kakor čuti, ker se mora Veliko se govori in piše o ravnati po liniji kraljeve vla-bodoči Jugoslaviji kakšno ob-1 de. Ni nam pripovedoval, kako liko naj dobi itd. Jaz sem iste- kruto je ravnala fašistična Ita- tovni vojni izgubili Primoivko ki s tem nad pol milijona Slovencev in istrskih Hrvatov. H koncu govora je dejal, da kako zlahka so vkorakale italijanske čete na Primorsko v dneh, ko je razpadla avstro-ogmka armada in bi še prodirale dalje, da jih niso ustavile organizirane jugoslovanske čete. Da mu je hudo za te slovenske izgube, za primorski, ne- TCfia deva njih v vojni je dolo- ba otrovil Vincent den Louis Adamih, za drugega predsednik JPO o namenih in ciljih kongresa E:bin Kristan, za tretjega o Cainkar, Kakor je zasnovan, ne bo ta ksrgrej imel n kakršnih načel- pripravah in delu pa Vincent j nih vprašanj, nego edino le Cainkar. cilj, oteti slovenski narod. K vsakemu teh referatov je Lahko bi šel kongres korak pripravljalni odsek slovensJc?' da*J: namreč poskusiti zbližati sekcije Jkarja ne samo bil, da naj take izdatke krije-! da Je ni znala Izrabiti, nego jo organizacije, ki zastopnike * udeleženci razl!i cel3 pošljejo, a ti odseki so bili j bolj s?rti kot 90 bili sesUn- ka in se prekljajo v svojih listih (hrvatskih in ¿rb-kih) naprej da kaj. Bodcčnost Slovenije bi bila namreč najboljše varovana s sporazumom in sprijaznjenjem med Hrvati in Srbi. Pisec tega poročila je u-pal, da bo morda za to nalogo v Ameriki minister Snoj prava eseba. Ako je v tem Snoj kaj pc.'kušal, mu ni uspelo. Na sestanku v Wa-hingtcnu bi bil Elbin Kristan edini, ki bi mor- nu predlagani neglede ali bodo njih člani na kongresu zastopniki ciganizacij ali ne. Molek je udeležencem te seje podal vso liko o pripravah za zbor, kolikor je njemu znana. On je zato, da naj bo to re* slovenski naredni «bor in da naj v njemu vsi sodelujemo. Razprave K njegovemu refe- kdaj tako le»po uspevajoči, cve- ratu so e udeležili Anton.Gar- toči Tret, tega ni dejal. Morda den, Loui> Beniger, Fred A. kot minister tudi ne sme govo-! Vider, Jciko Oven. Philip Go-^"'" •Wl4,u' U1 "T' riti v«w _ ______ Vi^v'-^ uspel m bi se vzrujeni du- ilate baročne oltarje s cerkvenih sten in odpeljali tudi te. bile jasne kakor «rak in ved», j amo se mu je smejalo, samo zato, ker je bil žtv in zdrav in vesel sebe in drugih. Hitro je (pogledal okoli sebe: f>b cesti je rastla cvetlica. Sklonil se je ponjo, jo s svojimi "kroglimi prstki naglo nekolir ki» obrUa! prahu in jo ponudil SteIH, ki je bila »ganjena sloo-raj do soli. Potem pa je v nenadni zadregi zaklical: "Zbo-v m!" in odbežal. V hotefu ob jezeru je Stella p» stavila cvet v kozarec vode. Namenjena sva bila, da pojde-va še v I>ražgoŠe. Pa nisva šla: različne zadeve so nanesle tako, da je bilo najino bivanje v diio, poročila ne raaun, da jifc ia nekaj našlo zavetje v okol|ci porqtfibo ne piove »ata^ae-ga Števila n^tvlhl n« šupnij«k«n» ÎP WW M- Mrelje^ih nad štirideset moških. j, >iiii«aiiii«B>imill|V!'|9l B Prva slovenska pralnica ae priporoma rojafco» y Oh.toagu, JJ ■ Cicani in Berwyau. m ! Parkview Laundry C«. : I FRANK GRILL fa. JOSEPH . J Fina p» »strežba Cene Talalasl: CANAL 1727-1731 W. 21 st Street 6HKJAGO, III- ■ kazu. Jos. Debelak je dal "copak", Frank Medved iz Vukona pa "goJdinar". Jaz sem oiba prispevka vzela z označbo, da ao to dolarji, a nekaj šale je tudi dobro. Rečem pa, da list, kot je PToietarec, je vreden, da mu pomagamo izhajati. Je ne-v trašen boritelj in zagovornik delavskega razreda in sma-tram, da bi bilo koristno in po-trehno vsakemu delavcu biti njegov naročnik. Veliko očitkov pada na Pro-letarca še celo sedaj zaradi J. R Z., ki je vodilo boj za ji*ro-slovansko republiko v času prejšnje vojne. Program, ki ga je i meh) JRZ, je Proletarec navdušeno zagovarjal in propagiral, kar pa mi tisti program bil uresničen, je pa postal žrtev napadov Proletarec, kafcor da je on kriv, ker so na mirovni konferenci %mešetarili krivičen mir. Vprašujejo tod i, kje je tisti denar. Nič ne pomaga. tudi če se jim račune še sedaj predočuje, z vsemi podrobnostmi, oni so nahujskani iz sovražnih listov in tretjo avoje. So zares taki ljudje,T<1 nočejo vra mnenja, kakor ga je izrazilo te več drugih dopisnikov, da je za srečo jugoslovarckd-Ua ljudstva edin pogoj ta. da se organizira v federativno državo, z demokratično, republikansko obliko vlade, in v tej zvezni republiki naj bi bil imel vsak narod svojo kuMur-no in politično avtonomijo. A na nesrečo jih je maln na vodilnih mestih, l;i bi bili za tako pravično, res demokratično rešitev tega vprašanja " Ministri jugoslovanske zame j ne vlade ne delujejo v ta namen, ker so kraljevi ministri. Zastopajo monarhijo in staro ppliti-ko. (V se bi kdo izmed njih izneveril, bi bil ob pkčo, o kateri pravijo, da ni majhna. Ker ni zame j na vlada odgovorna nikakršni «boroici ali parlamentu, tudi niso miniatri dolžni polagati računov nikomur razen menda predsedniku vlade, če se kaj ibriga za take stvari. Talko tudi ne vemo, kaj je re» in kaj ne, kadar čujemo o plačah jugoslovanskih ministrov, in o izdatkih za kraljevo spremstvo in kralja. Verjetno je, da so res izredno visoki. V Zed. državah vemo, koliko »naša plača senatorjev, konflresnikov, fogialatorjfcv, go-vernerjev, predsednika in članov njegovega kabineta* Piploh vseh uradnikov, toda ne vemo pa nič o plačah ljudi, ki zaato-pajo mladega Petra v Zed. državah, v Angliji in v Kanadi. Bilo hi dobro, če hi si ti ljudje predstavili, da imajo ured sa-bo parlament, kateremu *<> od-govorni, pa bi sami povedali, Kaj je s to stvarjo. Pa ne verjamem, da bodo. Ko se je vršil enkrat v spomladi to leto v Johnstovvnu lija s primorskimi Slovenci in koliko naših ljudi je pognala v jetništvo v Sicilijo in v mučenje na Lipar.dte otoke, in koliko jih je ginilo v ječah v Trstu in drugod po Italiji, in koliko je bilo ustreljenih. Meni se je to zelo za malo vidalo, ker me vprašanje Primorske že zato, ker sem od tam. če vs- led kaj drugega ne, pi>!no zanima. Govoril je tudi, da se je prištevalo Jugoslavijo med ubo-žne dežele, krivo temu pa je bilo, ker ni imela kapitala, pa je valed tega izrabljal njena prirodna bogastva francoski, angleški, in menda tudi italijanski ter nemški kapital. Ni pa povedal, da ministri in višje državno nradništvo ni živelo v revščini. Imoviti domačini so izžemali delavce in kmete kolikor so ma?Ji in enako tudi vlada, zraven seveda pa še zunanji kapital, kakor je on povedal, i Ob teh resnicah ne doume m, kako morejo nekateri dopisniki tako hvaliti take govore. Seveda, sedaj lahko tudi vsak minister govori, kako trpinčijo naše brate, toda mar so to govorili, ko je Jugoslavija še obstojala? In vendar so bili pri-moniki Slovenci takrat v enaki nesreči, kakor so sedaj tudi tisti, ki so bili do te vojne pod Jugoslavijo, Zanašamo se, da po zmagi zaveznikov podane ves naš narod svoboden, in v pomoč pa mu zbiramo vsoto, s katero mu bo mogoče pomagati z živili in blagom. In v tej strašni bedi, ki sedaj tam divja, je taka pomoč več kot potrebna. Ifriafeo potrebno p* je tudi gibanje, ki naj si začrta obliko hovi složno razšli. A neresni Janez Jerič, lastnik Am. Slovenca, se je iz te sugestije zelo penorčeval, kar ni dobro. Jerič namreč trdi, da zastopa njegov list ogromno večino ameriških Slovencev. — Z. Dr. John J. Zmrtnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Mreet T-l Crawford 2212 OFFICE HOUES: 1:30 to 4 P. M. (Except Wod. and Fun.) 6 30 to 8:30 P. M. (Except Wed,, Sat. and Sun.) Re*. 2219 So. Ridfoway At*. Tol. Crawford S440 If no aatwor — Call Austin 5700 dina, Frank Bizjak, John Che-mazar, Zvonko Novak, Angela in Frank Zaitz. Predsedoval je Oven. Chemasar je dejal, da bi bilo za to akcijo najboljše, če bi znova sprejeli program JRZ in bi delali zanj, namesto iskati kompromisov z onimi, ki so bili v prejšnji vojni proti našemu načrtu in so menda tudi sedaj. Gard en je poudarjal, da ne zadestuje, če se omejujemo le na Slovenijo, kajti samo s tem ne bomo mod Američani nikamor prišli. Zato se bi morali zavzeti za širši program — za avtonomijo narodov v evropski federaciji. Tudi Oven, Vider in F. Zaitz so izrairili dvome, nekateri pa *q kar odkrito izjavili, da akcija, kakor je zasnovana, ne bo mo#la biti uspešna. Vseeno, pripravljalni odbor je povabil na sodelovanje vse — neglede na verska in politična prepričanja. inMako sta med drugimi povabljena na sodelovanje tudi patra Ambro-žič in Zakrajšek, pravico dele-gatstva pa imajo vsi uredniki in vsi člani glavnih odborov podpornih organizacij. Vsa podporna, kulturna društva, klubi — na primer klubi JSZ, in pa kulturne or- I............t..........m ganizacije, zadruge, slovenskih domovi itd. imajo pravico poslati delegate. Pisec tega poročila ima tale vtis: KatojiAka stran, ki ima vso priložnost slovenski narodni kongres dominirati, je zanj hladna, ga ne oglasa, dva njena lista ?ta takorekoč cdprto proti, tretji, gladilo KSKJ, je bfe?brižno. Nova Doba se tudi ne ogreva za stvar, a vzlic temu bodo \M ti listi in organizacije, katerim so glasilo, zastopane na kongresi!.* tNflo — pripravljalno dHo namreč, je na ramah Vincenca Cainkafja in morda mu znatno pomaga — MIMUMHIMMUlMtlUj BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 . 424 Broad Street »' J v*a t JOHNSTOWN, PA. in druga ► __ PRISTOPAJTE K SLOVENSKI I PODPORNI NARODNI JEDNOTI NARvXJITE SI DNEVNIK -PROSVETA" Stana aa ealo lato $6.00, pol lata $3.00 Ustanavljajte nova druitva. D*«et élanprOc) je treba za nova druitvo. Naslov SA list In v «a tajništvo Ja : 2657 S. Lawndale Ava. CHICAGO, H.L. ........................M KDl «CATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE J. COMMONWEALTH PROOLETAREC A Yugoslav \Y e< Aiy Devoted to the Interest of the Worker» OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau CHICAGO, ILL., October 28, 1942 Published Wsakly at 2301 So. LawndaU Aw There'll be a big hand reaching out toward* the little fellow soon, for CongreM has just passed a measure already notorious as "the worst tax bill in American history." What this first war tax bil wilf meant the average wage and salary earner in the United States, 4*he man or woman making from $30 to $100 a week, will work trcm 2 to 12 weeks next year just to pay his federal income tax. new and higher excise levies on liquor, cigarettes and cigars, telephone service, railroad and bus tickets. the probable introduction of a heavy federal sales tax, or a compulsory savings program, or both. Pushed trough by the reactionaries in the Congresiional finance committees over the mangled Morgenthau-Treasury proposals, it embodies some of the anti-inflation suggestions of progressives, but once again "too little and too late." Heavy taxes on the very poor have been avoided, but a crushing load has been placed on the middle-income groups between one and three thousand dollars. Taxes on the rich will cut into well-to-dc savings but will not touch luxury expenses. The Tax Bill is an inequality-of-sacrifice program. It may injure the national morale.—The New Leader, New York. HAUfcOAO WÛSJ1AJ AM HUMMUS Of 2! UMIOMS. lU HS» «MASSACMUSim t«M MAI .5.000 WOMIM « MO« VSuSTSV.auNOttOJOV t*«M •aamns 'mem S K)50< a da v. Graft and Efficiency HITLER AND GOERING SPEAK Hitler, opening tke Winter relief campaign the other dsy, recited the progress of his troop« in the three yesrs of war and promised that, "We shall take Stalingrad you may depend on it" He spoke of the Nasi expansion east and west 2,400 miles, from the French coast to Stalingrad's t Htere