Turizem je tudi pozimi
O turizmu največ govorimo poleti, ko gremo na morje oai-roma še več, ko se večkrat ne-zatfoTOljni vračamo z dopusta, potem pa postane vsa stvar skorajda nezanimdiva vse do za-me, ko turistioni delavci gle-dajo v nebo in prosijo za sneg. Na žalost je tako razmišljanje vse preveč nazširjeno in se obd-čajno konča s sklepom — bo že nekako, kar pa je premalo posebno še, če se zavedamo, da je turizem izredno pomem-bna gospodarska dejavnost, ki je uvrščena med panoge, kl bo-do v prihodnjeim obdobju ime-le prednost aM prdoriteto pri razvoju.
Ce bi vprašali turdsbiene in gostinske delavce, katoo je z njihovo dejarvmostjo, bi izvedeli da je vse v h.ajlepšeni redu, ne-katerih malenkostd, kot so uki-nitev bemdfiedTanih obresti, na-raSčajoči strošlki in pomanjka-nje gostov, ki sicer ni kromdč-no, je pa simbolično. Po dirugi strani pa bi tečni turdstd in pd-kri novinarji poizkušali doka-zati, da je naš tiurizem neprila-godljiv, samozadovoljein in v nekaterih prdmerih celo neju-goslovanski in skorajda slab.
In kot ima vsaka medalja vsaj dve plarta, tako je tudd z našim tuirizmom, ki sieer ni tako slab, kot tndijo nekateini, ima pa vrsto napak. Na žalost je namreč pri nas v turizmu Le vedno najbolj pomemben dej&vailk vreme, od katerega zavisi uspešna ald neuspešna sezoma. Namesbo da bi se fciiri-stičmi delavcd truidili in zmanj-šaili ta dejavmilk bako, da bi go-stom ponuidffi razvedrilo, zaba-vo, bolljšo postorežbo, domač-nost in izkoristdli vse možnosti, toi so na razpolago, raje ta.rma-Jio   nad  •vremenom  in  gledajo
kdaj bo posijalo sonoe, oziro-ma kdaj bo začelo snežiti.
Morda je za taloo miselnost kiriva tudd naša turistična po-nudba, kd temelji na polnih penzionih in tako verjetno pre-mišljujejo tuirističoi delavoi — gostu, ki je sit in naspan res ni mogoče ničesar več ponuditd. Športaii rekvizjtd so talco in fca-ko v večji mert namenjeni osebju, klubski prostori pri-našajo izsgubo in je še najbolj smotmo, če so zaklenjend, za kulturne ppireditve pa nihče ne vpraša. Tako gostje po treh aU štirdh dneh, ko vreime ni ravno tako kot na prospektu odidejo, turistdčni delavcd pa morajo ostati.
Letošnja tunistidna beira je slaba kot smo pričakovali, ne sicer toliko po obsegu pnLHva deviz kot v številu gostov, kd niso prihajali k nam v tafoem številu kot prajšnja leta. Med-narodne raziskave so med diru-gim pokazaile, da so se šele le-tos pokazale v turizmu posle-dice knize, ki je pred dvema letoma prizadela Zahodno Ev-ropo, vendar je to le del resnd-ce, kajti številmi turdstd so se že preusmerild v druge giržave. V sedanjem času vedno več de-žel se usmerja v razvoj turi-zma in takio je bitka za goste vsak dan težja.
Podatki kažejo, da staraj 80 odst. vsega turističnega pnome-ta odpade na obdobje treh me-secev, ko je polna sezona. Že samo to dejstvo pa zgovoTno priča o hibi jugoslovamisikega turizma, ka je še vedno pretež-no sezonski. Foleita v poilne ho-tele ni mogoče sitrpati še več-jega števila gostov, izven seeone pa vsi ti velikd oibjekti in del osebja rnirujeoo in požirajo do-hodek, kd se je nabrail v sesn-
ni, medtem ko osaimeli gostje le s težavo prdikMčejo natakar-ja. Predvsem sami turistični de-lavci bi se morali zavedaita, da je izvensezonski gost zelo po-memben in bd sd morali pniza-devati za podaJjšanje sezone. Prd tem pa je iaredno pomem-bna dohodkovna povezanost vseh tuirističndh in drugih. de-javnikov, ki skupno predstav-ljajo neico celovito turtstično ponudbo. Kot prdmer nepove-zaniosti, zlasti dohodkovne, so žičnice, ki so v večini primerov samostojne in delujejo kot transportna podjetja, dejaaisko pa prav ži6nice, posebno v zim-skem turiizimu v veliiki meni pri-spevajo k vredinoteiiju gastdn-skih oairoma v SiTšean smislu, tuiristi&iih uslug. Rezultat take nepovezanosti pa je, da žičnice poslujejo z izgubo, medtem ko posluje gostdinstvo z ostankorn dobodka. Vprašanje je, kdo bi poznal Kranjsko goro, Vogel ali Golte, če ne bd biilo ži^ndc?
Vendar pa je fco le primer, saj v turistična ponudbi sode-lujejo prav vsi: od privatnega slaščičarja, disc jiookeya, avto-busnih sprevodnikov, fcrgovcev in kultumikov do slehamaga otočana, ki je lahko s tujceni prijazen ali pa ne. In čeprav so vsi tako ali drugače vsaij de-loma odvisni od ceiotnega tu-rdstičnega priliva pa se vse pre-radi zatekajo le k svojim drob-niim,  kratkonočnam  Taounicam.
Turizem danes na več le ho-tel A aJa B kategorije temveč je postal trdno povezana oelo-ta in nuora biti zato tudi orga-niziran na enak načfo. Prav tako tuorizem ne more biti le sezonska dejavnost temiveč de-javnost skozd vse leto.
B. Pogačnik