Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel KuSar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. - Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1.000 izvodov. — Za gospodinjstva v obči ni Domžale je glasilo brezplačno. Tisk:  Delavska univerza Domžale.
Domžale, 3. 6. 1977 LETO XVI Št. 10
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
Ljudska fronta — povezovalka _naprednih idej
Shod ljudske fronte na Taboru nad Ihanom. 23. maja 1937. leta je bil po obsegu, organiziranosti in po vsebinski usmerjenosti ena od zelo uspešnih množičnih manifestacij, ki jih je takrat organizirala Ljudska fronta. Tako uspešen je bil tudi zaradi tega, ker so se takrat že začeli v praksi uveljavljati sklepi ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije, njegove ocene, predvidevanja in smernice, ki so bile močna vzpodbuda za delo partijskim organizacijam in vsemu članstvu Komunistične partije. Pa tudi če ti sklepi in smernice še niso mogli neposredno vplivati na organizacijo shoda in na njegovo vsebino,je brez dvoma celotno razpoloženje ljudi na Taboru pomenilo eno od tistih političnih manifestacij, ki so takoj po ustanovnem kongresu KPS uresničevale njegove politične sklepe in takov praksi potrjevale njihovo realnost in pravilnost.
Ljudska fronta, ki se je na domžalskem območju že preje uveljavljala, je po shodu na Taboru na široko odprla vrata in močno povečala vrste svojih pristašev in aktivistov. Kakor so uspehi, ki so jih v prejšnjih letih dosegli delavci v znanih štrajkih na Duplici, Količevem in drugje močno dvignili idejno in politično zavest delavcev v tovarnah in postavili temelje solidarnosti delavstva in kmetov, tako je ljudskofrontno gibanje in tudi shod na Taboru, pozitivno vplivalo na utrjevanje interesne povezanosti delavcev in kmetov ter povzročilo vse večje zanimanje vaškega prebivalstva, kmetov - gospodarjev, za programska načela ljudske fronte in kmečko delavskega gibanja. Kmetje so v geslih na shodu našli tudi tista, ki so zadevala pereče probleme vasi in kmetijstva. Pritiskale so jih cene kmetijskih pridelkov, škarje, ki so se na njihovo škodo odpirale zaradi visokih cen industrijskih izdelkov za potrebe kmetijstva, pritiskali so jih dolgovi, oderuške obresti in visoki davki. Zato so se kmetje tudi v teh krajih v vse večjem številu udeleževali ljudskofrontnih političnih akcij in se pridruževali zahtevam po nujnih ukrepih v kmetijstvu in na vasi. Med kmeti, ki so se vključevali v Ljudsko fronto oziroma v kmečko delavsko gibanje je bila večina takšnih, ki so jih klerikalci šteli sicer med svoje volilce in pristaše.
Razumljivo je, da vsa ta politična dejavnost ni bila pogodu takratnim oblastnikom. Še prav posebno so jih bodli organizirani množični izleti, kakor so se takrat imenovali, na katerih je bilo vse večje število udeležencev. Zaradi tega sta policija in žandarmerija spremljali tudi shod na Taboru, toda zaradi spontanosti udeležencev shoda in zaradi veselega razpoloženja se niso upali kakorkoli posredovati. Tako je shod izzvenel kot velika manifestacija in prinesel mnoga politična gesla, v katerih so takratni delavci in kmetje videli in iskali svojo korist in svoje socialne pravice. Zaradi vsega tega, predvsem pa z ozirom na to, kako so gesla prevzela zborovalce, je mogoče praznovanje obletnice shoda na Taboru šteti za sestavni del praznovanja obletnice ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije in za enega izmed uspešnih načinov uresničevanja kongresnih sklepov.
/Iz govora tovariša Viktorja Avblja Rudija na zborovanju na Gorjuši/.
Svečana tribuna pri Jamarskem domu na Gorjuši, kjer je predsednica Občinske konference SZDL Marija Ivkovič začela veliko zborovanje in pozdravila ob prisotnosti več kot tisoč pevcev goste in delovne ljudi, ki so se zbrali na tem zborovanju
TITO, REVOLUCIJA, MIR
Josip Hroz Tito
To je geslo, ki je združilo vse jugoslovanske pionirje, da bi pokazali svoje znanje o naši revoluciji, narodnoosvobodilnem boju in predsedniku Titu. Cilj te akcije je bil, da bj se čimveč pionirjev in mladine vključilo v to tekmovanje. Ne zato, da bi se pognali v boj za prva mesta, ampak za to, da bi se čimveč mladih dodatno izobraževalo in spoznavalo zgodovino jugoslovanskih narodov, veličino NOB in revolucije in čim več iz dela in življenja predsednika Tita
Prepričan sem, da ste si pridobili veliko novega znanja, gotovo ste iz Titovega življenja videli in spoznali, kaj je trdo delo, kaj je boj za pravice delovnih ljudi, kaj je revolucija in revolucionar, kaj se pravi biti zvest od začetka do konca svojemu ljudstvu, zanj žrtvovati vso svojo voljo in energijo, žrtvovati ves svoj čas in življenje za dobro delavca in delovnih ljudi. Vse te lastnosti združuje ime TITO, ki bo v zgodovini ne le jugoslovanskih narodov, ampak tudi v svetovni zgodovini ostalo nepozabno in vedno prisotno v času revolucije, boja in graditve socializma. Tito je revolucija in mir, je svoboda in enakost.
V naši občini ste se vključili pionirji osnovnih šol Mengša, Moravč, Doba, Venclja Perka in Josipa Broza Tita. Najmarljivejši, ki ste se našli na šolskih tekmovanjih, ste prišli v petčlansko ekipo občine Domžale in ste svoje znanje primerjali z drugimi na republiškem tekmovanju v Novem mestu. Sedaj se boste srečali kot ekipa Slovenije na zveznem tekmovanju v Kumrovcu. Slovenske pionirje bodo zastopali predstavniki iz Kranja, Novega mesta, Dolenjskih Toplic, Metlike in Domžal Nas bo zastopala pionirka Cirila Čolnar, učenka 8. a razreda Osnovne šole Venclja Perka in zato ji izročamo najlepše pozdrave z željo, da jih sporoči v imenu vseh nas tovarišu Titu.
Iskrena zahvala vsem, ki so sodelovali kot organizatorji v tej akciji, Občinski izobraževalni skupnosti, Kulturni skupnosti in učiteljem, ki so stali ob strani pionirjem, ki so žrtvovali veliko prostega časa za to, da bi mladi dobili čimveč znanja o delu in človeku - tovarišu TITU.
/Iz nagovora predsednika skupščine Jerneja Leniča pionirjem/ -
40-Ietnica shoda Ljudske fronte na Taboru
SLOVESNOST OB ODKRITJU SPOMINSKEGA OBELEŽJA
V soboto, 21. maja, je bilo na Taboru nad Ihanom odkrito spominsko obeležje v spomin na veliki shod, ki je bil na tem mestu 23. maja 1937 leta. Na svečanem mestu, ki so ga pripravili krajani Ihana in v katerem so pokazali veliko samoiniciative, je navzoče pozdravil predstavnik Krajevne skupnosti Ihan tov. Franc Gnidovec. Med udeleženci sta bila tudi Viktor Avbelj-Rudi, sekretar partijske celice Dob-Prevoje, član Sveta federacije in narodni heroj, kije bil neposredni organizator shoda pred 40. leti in Ivan Kreft, ki je takrat odgovarjal za ljudsko frontno gibanje v Sloveniji. Poleg tega so bili
„Za mladi rod in delovne ljudi mesec maj že dolgo časa ni več običajen spomladanski mesec. Za nas je že dolgo mesec maj nekaj več. V tem mesecu praznujemo 85. rojstni dan tovariša Tita. Prav na njegovo in našo željo praznujemo dan in mesec mladosti kot simbol večne revolucionarne mladosti naše družbe, kateri je dal in daje tovariš Tito svoj neizmerljivi del. Ob tem prazniku mladosti, veselja, ustvarjanja svobode, je težko povzeti vse tisto, zaradi česar je mesec mladosti vsega in vsakogar, ki napredno misli in deluje. Zato ob takih trenutkih nikoli ne pozabljamo na zgodovinsko vlogo vse-ljudskega gibanja delovnih ljudi in vedno, kadar razpravljamo o naših nalogah, o nadaljnjem delu in boju
Na Taboru nad Ihanom je pred spomenikom govoril sekretar Republiške konference ZSMS Vito Habjan
prisotni predstavniki javnega in političnega življenja občine, predstavniki mladine, pohodne enote, taborniki in množice ljudi, ki seje zbrala na tem pomembnem mestu v zgodovini naše občine.
Slavnostni govornik je bil sekretar Republiške konference ZSMS tov. Vito Habjan. V svojem govoru je poudaril pomen ljudskofront-nega gibanja, ki je bil sprejet na ustanovnem kongresu KPS in ki je v tistih časih pomenil obliko združevanja ljudi in boja za pravice delavcev, kmetov in mladine. V svojem govoru je dejal:
za izgradnjo socialističnih družbenih odnosov, imamo pred očmi izkušnje, ki jih je pridobil najnaprednejši del delavskega razreda v vsdjudskem frontnem boju proti okupatorju. Toda, samo izkušnje iz preteklosti niso dovolj, tudi sami ob večjem sodelovanju ostalih družbenih činiteljev moramo iskati poti za reševanje problemov današnjega časa, problemov sedanje generacije revolucionarnega socializ-ma.
Nato se je zadržal na razredni zavesti delovnih ljudi in na tem, da moramo iz tradicije NOB poudar-
jati tiste prvine, ki predstavljajo zakladnico dragocenih izkušenj in ki dajejo našemu samoupravljanju pomembno mesto. Opozoril je na to, da komunisti morajo postati tista gibalna sila med delovnimi množicami, ki bo nenehno skrbela za plodni razvoj tistega, kar izražamo v naših prizadevanjih za enakopravne odnose v vsem svetu. Tudi prizadevanja tistih, ki skušajo spremeniti tok naše revolucije so zaman, saj smo se za postavljene cilje jasno opredelili že v težkem predvojnem in v vojnem času.
,,Mladi poznamo pot graditeljev socializma, je dejal tov. Habjan, „ki so jo prehodili od prvih začetkov naše revolucije pa vse do danes in se zavedamo tega, da smo najbolj demokratična samoupravna družba, v kateri bo vsak posameznik našel svoje mesto in možnost za popolno uveljavitev. Zmagovali smo vedno takrat, kadar so bfi ciji jasni in v interesu vseh delovnih ljudi. Ker smo spoznali nujnost take revolucije v današnjih pogojih, se moramo iz tradicije naučiti največ, kar pomeni da moramo dosledno uresničevati revolucionarne ideje in dejanja tovariša Tita. Trajna prisotnost tovariša Tita tako v zgodovini kot v sedanjosti, je oblikovala globoko sled po vsem svetu. Ideja neuvrščenosti, aktivnega sožitja in sodelovanje med deželami različnih družbenih ureditev, gospodarskih možnosti in kulturnih obeležij pomeni pogumen glas majhne Jugoslavije, da more in hoče enakopravno sodelovati v mednarodnih odnosih in borbi za mir. To je pobuda, ki je nakazala bodočnost in prostor pod soncem mnogim majhnim narodom in ki prispeva k demokraciji mednarod-
nega življenja. Tovariš Tito je prodrl tudi tja, kamor so si stoletja zaman prizadevali mnogi državniki in vojskovodje. Prod rl je v najglob-ja snovanja in čustvovanja milijonov od Gevgelije do Triglava. Zato ni bilo potrebno nobeno posebno izigravanje, nobena posebna taktika, temveč nasprotno: pogum in odkritost ter posluh za dejanske interese delovnih ljudi so jamstvo, da se nova Jugoslavija gradi na novih in čvrstih temeljil."
Nato je sekretar komiteja Občinske konference ZKS tovariš Milan Narat odkril spominsko obeležje in ga izročil predstavniku delovne organizacije Emone, TOZD Prašičjereja Ihan. Na tem obeležju, ki bo ostal kot spomin na veliki shod so napisane naslednje besede:
„Na tem mestu je bil 23. maja 1937 velik shod Ljudske fronte, ki ga je v boju za nacionalne in socialne pravice delovnih ljudi in proti fašistični nevarnosti organizirala KPS."
S tega velikega zborovanja je bilo poslano pozdravno pismo tovarišu Titu, ki ga je prebrala predsednica Občinske konference ZSMS Vera Grošelj. V kulturnem programu sta sodelovala recitatorja Milan Marinič in Boris Kopitar, Stobljanski oktet in Moravska godba. Nato pa so mladi iz Doba in Domžal organizirali kviz tekmovanje o zgodovini ZKJ in tovarišu Titu, mladi iz Foto-kino kluba Mavrice pa so pripravili zabavni program.
Svečanost je pokazala, da delovni ljudje in občani naše občine znajo ceniti tisto, kar so v velikih shodih izpričali udeleženci pred štiridesetimi leti. Sproščenost, veselje in mnogi spomini so zaživeli v prijetno urejenem okolju, kjer ni prišla do izraza samo preteklost, ampak tudi sedanjost in prizadevanja celotne naše družbe za boljši jutrišnji dan.
Veliko zborovanje na Gorjuši
Zborovanja in slavja na Gorjuši se je udeležilo več tisoč ljudi Na sliki vidimo del udeležencev med svečanostjo
Med udeleženci na Taboru je bil tudi organizator shoda pred 40. leti Viktor Avbelj-Rudi /na sliki skrajno desno/
V nedeljo, 22. maja, je bilo pri Jamarskem domu na Gorjuši veliko zborovanje ob 40-obietnici shoda Ljudske fronte. Med več tisočimi udeleženci so se tega zbora med drugimi udeležili tudi predsednik
Predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher in člani sveta federacije Lidija Sentjurc, Miha Marinko in Viktor Avbelj-RudL Med drugimi so bili navzoči tudi narodni heroji, predvojni komunisti in predstav-
niki političnega in javnega življenja domžalske in kamniške občine.
Slovesnost se je začela z zvoki fanfar, ko so pionirji naših osnovnih šol v „živi sliki" sredi zelene livade postavili peterokrako zvezdo in napis TITO. Na slovesni tribuni je bilo zbranih preko 1500 pevcev, članov odraslih in mladinskih pevskih zborov, Mengeška in Domžalska godba. Organizatorji tega zborovanja so postavili veličastno tribuno, na kateri je bila slika maršala Tita, obletnice, ki so značilne za letošnje leto ter zastave, ki so vihrale na obronkih gozda
Slovesnost je pričela predsednica Občinske konference SZDL Domžale tovarišica Marija I v kovic.'-, ki je pozdravila vse navzoče, opozorila na jubilejne obletnice, v katere je vtkano ime Tito in poudarila pojem revolucionarnosti, vztrajnosti, edinstvenosti našega velikega revolucionarja, človeka, delavca in voditelja. Nato je orisala zgodovinski pomen dogodkov, ki so potekali v predvojnem času na območju naše občine in to od velike stavke papirničarjev na Količc-vem in to vse do III. konference KPS na Vinjah, katere se je udeležil tudi tov. Tito. Opozorila je na veliko revolucionarno tradicijo, ki se je odrazila spontano v vstaji 27. julija 1941. leta in pomenila začetek težkega in dolgega štiriletnega boja in revolucije, v kateri so mnogi dali svoja življenja na žrtvenik svobode in nam izbojevali takšno družbeno ureditev, v kateri danes živimo. Svoje misli je povezala z odkritjem spominskega obeležja na Taboru in poudarila, da to pomeni odkrivanje naše zgodovine in da bo to ostalo kot opomin mladim rodovom za vse tisto, kar so v boju in v težkih razmerah izbojevali delovni ljudje naše občine.
Slavnostni govornik je bil nekdanji sekretar partijske celice Dob—Prevoje, narodni heroj in član Sveta federacije Viktor Avbelj-Rudi. Uvodoma je tovariš Avbelj poudaril naslednje: „Veliki shod Ljudske fronte, ki je bil pred štiridesetimi leti na bližnjem Taboru, je pomeni za tisti čas in za takratne razmere zelo pomemben politični dogodek, ki je še dolgo vplival na razvoj naprednega gibanja v teh krajih. Njegov pomen je še večji zato, ker ga povezujemo s tistimi jubilejnimi političnimi dogodki, ki jih letos še prav posebno proslavljamo." Nato je orisal zgodovinski pomen tega shoda in nadaljeval: ..Danes je prav, da se ponovno zavemo, kako izreden delež in kako odločilne zasluge ima pri oblikovanju partijske politike in akcije tovariš Kardelj, ki je z vso doslednostjo oblikoval teoretične in praktične osnove predvojno, v času NOB in jih oblikuje v povojni izgradnji samoupravne socialistične družbe ... Ob takratnem številu članov komunistične partije in simpatizerjev je bi še posebno važen njihov ugled v družbi, da bi lahko pridobivali ljudi za napredne ideje. Za to je bilo potrebno vzdrževati osebne stike, predvsem pa najti takšne možnosti, ki bi omogočile množično politično delo. Ljudska fronta je bia v tistih
Tovariš Viktor Avbelj Rudi med slavnostnim govorom
časih takšna množična oblika političnega delovanja, bila je široko ljudsko gibanje, ki je brez ozira na versko in svetovnonazorsko pripadnost vključevalo vse tiste, ki so spregledali in občutili proti ljudski značaj takratne družbene ureditve in oblastnikov. Zaradi tega je tudi ustanovni kongres KPS na Čebinah opozoril, da je potrebno vljudsko-frontno gibanje zajeti vse več ljudi, da je potrebno gibanje še bolj številčno okrepiti, daje potrebno pritegniti tiste ljudske množice, ki so doslej slepo sledile menščanskim politikom."
Orisal je stanje koncem tridesetih let in opozoril, daje pod vplivom stavkovnih gibanj in sindikalnih organizacij zaživelo ljudsko-frontno gibanje, ki se je odražalo na velikih shodih, kot je bil shod na Taboru. Poudaril je, da so se shoda na Taboru udeležili vidni slovenski komunisti med njimi tudi Pepca Kardelj, Oskar Kovačič, Tone Tomšič, Vida Tomšič, Boris Kraigher, Marjana Drakslcr, Angelca Ocepck, Ivan Kreft in še nekateri, ki so tedaj delovali na kamniškem in domžalskem območju. Vse te akcije so bile široko zasnovane in so imele tudi svoj cilj. „Za te kraje je bil shod na Taboru prelomnega pomena. Posebno vrednost je potrebno pripisati dejstvu, da so se shoda udeležili delavci ljubljanskih in okoliških tovarn, kar je obnovilo in poglobilo medsebojno povezanost delavstva, ki je bila začeta že ob znanih štrajkih v Vevčah, na Količevem in drugje. Zavest medsebojne povezanosti je krepila tudi udeležba izobražencev in naprednih študentov iz teh območij. Zlasti pa je bilo za nadaljnjo politično zavest in delovanje tukajšnjega prebivalstva važno, daje bia več kot polovica udeležencev shoda na Taboru iz območja takratnega kamniškega sreza. Zato se ljudje teh krajev opravičeno lahko ponašajo s svojo preteklostjo. Zato se radi spominjajo uspehov in tistih, ki so k temu prispevali Spominjajo se Franca Bukovca, komunista, predsednika sindikata v tovarni, ki je bil simbol naprednega delavstva, spominjajo se Poldeta Miša, naprednega kmeta - puntar-ja, pa Martina Koželja, ki je omogočil nešteto sestankov in dogovorov   komunistov   in njiiovfli
simpatizerjev iz teh krajev. Bili so med organizatorji shoda na Taboru, vsi trije so bfli 1941. leta v prvih vrstah borcev NOV, vsi trge so dali, kakor toliko drugih svoja življenja za našo svobodo in socializem."
Tovariš Avbelj je poudaril, da je ljudskofrontno gibanje preraslo v Osvobodilno fronto in pozneje v Socialistično zvezo, vendar pa vedno vodeno in prepojeno z idejami Komunistične partije, odnosno Zveze komunistov. Opozoril je, da morajo interesi delavskega razreda priti do popolne veljave in da moramo slediti poti našega velikega voditelja tovariša Tita. Svoje misli je tovariš Avbelj zaključil. „Težko bi danes našli koga, ki ne bi priznaval, da kljub vsem težavam in nihanju v doseženem družbenem, zlasti gospodarskem razvoju, doslej doseženi uspehi v izgradnji ne predstavljajo optimističnih pogledov za naprej. Spomini na pomembne mejnike v zgodovini boja naprednih sil v pogojih stare Jugoslavije, narodnoosvobodilnega boja in povojni graditvi naše socialistične družbe, pa naj bi predvsem prispevali k večji zavzetosti in učinkovitosti osebnega in skupnega družbenega dela. To pa je najboljša oddolžitev vsem tem spominom."
Tudi s tega velikega zborovanja je bilo poslano pozdravno pismo
tovarišu Titu, ki ga je prebrala predsednica ZSMS Vera Grošelj z mnogimi željami ob 85-letnici Titovega rojstva z željo, da bi še dolgo vodil jugoslovanske narode in narodnosti, po poti samoupravnega razvoja in mednarodnega sodelovanja.
Predsednica Občinske konference ZSMS Vera Grošelj med branjem pozdravnega pisma tovarišu Titu
V kulturnem programu'je sodeloval tudi Milan Marinič
V kulturnem programu so s borbenimi pesmimi sodelovali odrasli in mladinski pevski zbori ob spremljavi Domžalske in Mengeške godbe in v obronkih gozdov so izzvenele besede himne Ljudske fronte, ki jo je recitiral Milan Marinič. Lahko rečemo, da smo v domžalski občini svečano proslavili 40-letnico shoda Ljudske fronte na Taboru in da so tako na predvečer kot na velikem zborovanju prišli do izraza mnog.. 1 'Menja, ki so bila prisotna že leta 1937.
Tako, kot so prizadevni krajani Ihana poskrbeli za ureditev Tabora, tako so tudi v Krajevni skupnosti Dob s sodelovanjem vseh krajanov uspeli pripraviti prostor velikega zborovanja in skupaj s člani Jamarskega društva izvesti brezhibno to veliko manifestacijo.
Zahvaliti pa se je potrebno vsem tistim, ki so kakorkoli pomagali pri tem, da smo 40. obletnico velikega shoda dostojno proslavili in ji v naši krajevni zgodovini dali tisti pomen, ki ga v resnici tudi ima.
L.R.
Simpozij Slovenskih zgodovinarjev o krajevni _zgodovini_
V Domžalah je bil 19. in 20. maja prvi simpozij slovenskih zgodovinarjev o krajevni zgodovini, na katerem so prvi dan obravnavali zgodovino domžalske občine, drugi dan pa rezultate proučevanja krajevne zgodovine po osvoboditvi in metodološka načela za pisanje krajevne zgodovine najnovejših obdobij. Simpozija seje udeležilo okoli 180zgodovinarjev,med katerimi je bilo tudi okoli 50 šolskih učiteljev zgodovine iz domžalskega območja. Prav tako so na simpozij poslale svoje zastopnike vse republiške družbenopolitične organizacije, v imenu katerih je udeležence simpozija pozdravila Lidija ŠENTJURC, članica Sveta federacije in predsednica komisije za proučevanje zgodovine ZKS pri predsedstvu CK ZKS, ki je izrazila vse priznanje organizaciji in referatom na samem simpoziju.
S strani republiških družbenopolitičnih organizacij so bili prisotni: Franc KIMOVEC-Žiga, Republiška konferenca SZDL, Zdravko KLANJ-ŠČEK, Republiški odbor ZZB NOV, Branko BABIC, Republiški svet Zveze sindikatov, Miha MARINKO, član Sveta federacije, Albert JA-KOPIĆ-Kajtimir, predsednik Sveta za razvoj revolucionarnih tradicij pri predsedstvu RK SZDL, predstavnika odbora aktivistov kamniškega okrožja Franc ZUPANČIČ-Marjan in narodni heroj Mirko JERMAN ter številni predvojni komunisti.
O pomenu simpozija, ki je bil posvečen letošnjim jubilejem tovariša Tita in KPS in 25-letnici KRONIKE, časopisa za slovensko krajevno zgodovino, bomo objavili razgovore z nekaterimi znanstvenimi delavci v eni izmed prihodnjih številk našega glasil a.
S seje aktiva gospodarstvenikov
Obrambna vzgoja mladih
Na zadnji seji je aktiv gospodarstvenikov sredi meseca maja razpravljal o pomembnih gospodarskih vprašanjih, splošni in skupni porabi za leto 1977 o Osimskih sporazumih in o možnostih vključevanja domžalskega gospodarstva v okviru teh sporazumov, o zaposlovanju invalidnih oseb in o drugih pomembnih vprašanjih.
Aktiv gospodarstvenikov je bil seznanjen z gospodarskimi gibanji v prvih štirih mesecih letošnjega leta, predstavniki delovnih organizacij pa so opozorili na nekatera neskladja, ki so se pojavila v prvih treh mesecih letošnjega leta. V razpravi je bilo poudarjeno, da trenutna situacija v domžalskem gospodarstvu ni zaskrbljujoča, vendar pa bo potrebno stalno spremljanje tržišča in posvetiti večjo pozornost nekaterim delovnim organizacijam, ki ne izkazujejo takšno stopnjo produktivnosti, kot so jo načrtovale. Ponovno so predstavniki gospodarstva opozorili na problem uvoza surovin in na težave, ki se pojavljajo pri prodaji. Dejstvo namreč je, da kupna moč prebivalstva pada, za kar lahko iščemo vzroke tudi v zadrževanju rasti osebnih dohodkov.
Jugoslavijo in Italijo in nakazal možnosti vključevanja domžalskega gospodarstva v svobodni industrijski coni, ki bo oblikovana na površini 25 km^. V tej coni, ki bo zaposlovala leta 1985 približno 10.000 delavcev bodo tudi naše delovne organizacije lahko sodelovale z drugimi organizacijami tako iz Jugoslavije kot Italije.
Predstavnica skupnosti za zaposlovanje tovarišica Klelia Gabrič je seznanila prisotne z zakonom o zaposlovanju invalidnih oseb in se zavzela za to, da kadrovske službe v delovnih organizacijah skušajo rešiti pereča vprašanja tudi na tem področju. Dejstvo je, da imamo v Domžalah prijavljenih 66 invalidov, vendar pa spada po republiških pokazateljih 7% vseh prebivalcev med to kategorijo delavcev. Aktiv gospodarstvenikov je bil seznanjen tudi z izgradnjo Rekreacijskega centra Krvavec, ki naj bi postal središče zimskega in letnega rekreacijskega turizma. Ravno tako je tekla razprava o sporazumu za PTT in o predvidenih sredstvih, ki bodo vložena v modernizacijo telefonskega omrežja. Dokaj kritično pa so gospodarstveniki ocenili posamezne samoupravne sporazume
O zaposlovanju invalidnih oseb je razpravljal tudi aktiv gospodarstvenikov, na katerem je Klelija Gabrič obrazložila zakon o tem
zaposlovanju
O skupni porabi je tekla razprava o prispevni stopnji za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti. Predstavniki gospodarstva so ponovno opozorili na že znano dejstvo, da so občinske samoupravne interesne skupnosti pripravile vse potrebno za javno razpravo, da pa republiške ne dajejo poročil o tem, kako se trosijo sredstva, ki se združujejo iz bruto osebnih dohodkov in dohodka delovnih organizacij. Ravno tako je bil aktiv gospodarstvenikov edin v tem, da je potrebno s svobodno menjavo dela doseči tudi to, da bodo delavci stalno seznanjeni, kako se trosijo na podlagi samoupravnih sporazumov zbrana sredstva.
Predstavnik Gospodarske zbornice tov. Stane Rozman je orisal zgodovinski potek odnosov med
(za železniški in luški promet), za katere je potrebno združevati sredstva, vendar bi bilo potrebno razčistiti nekatere zadeve, ki niso čiste glede socialnega položaja delavcev v tej dejavnosti nasproti delavcem zaposlenim v drugih industrijskih panogah. Aktiv gospodarstvenikov je sprejel tudi predlog, da podpre nabavo osrednje zvočne naprave v Domžalah, ker bodo s tem rešeni mnogi problemi, ki se sedaj pojavljajo na tem področju.
Po vseh razpravah je bil sprejet sklep, da so predstavniki gospodarstva skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami tudi odgovorni za potek javnih razprav o splošni in skupni porabi in da bodo te razprave do predvidenega roka tudi zaključene.
Mladi med predavanjem o obrambni vzgoji, ki vedno bolj postaja del vsakdanjega dela in življenja
Ena izmed pomembnih dolžnosti družbenopolitične skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite je usposabljanje občanov za uspešno vključevanje v različne komponente splošne ljudske obrambe.
V drugi polovici meseca aprila je upravni organ za ljudsko obrambo skupščine občine Domžale organiziral štirinajstdnevno obrambno vzgojo za mladince in mladinke, ki ne obiskujejo pouka obrambe in zaščite v srednjih in poklicnih šolah. To so predvsem mladi delavci in kmečki proizvajalci.
Za razliko od preteklih let je pouk potekal skupno za mladince in mladinke. 24 mladincev in 28 mladink je poslušalo 126 ur predavanj v prostorih strelišča Indu-plati Jarše.
Predavanja so v skladu s programom republiškega sekretariata za ljudsko obrambo obsegala zelo zanimive teme o družbenozgodo-vinski in vojnopolitični vsebini SLO, mednarodnem položaju Jugoslavije, sovražnem delovanju proti naši državi v miru in vojni, o vprašanjih varnosti in samozaščite prebivalstva, oblikah in načinih zaščite in pomoči ranjenim ter obolelim, o ukrepih civilne zaščite, organiziranosti in nalogah vseh najpomembnejših nosilcev splošne ljudske obrambe.
Posebna pozornost je bila posvečena saznanjanju mladih udeležencev pouka z njihovimi pravicami in dolžnostmi v konceptu splošnega ljudskega odpora in spoznavanju klasičnega in modernejšega orožja ter njegove uporabe. Mladinci in mladinke so prvič prišli v stik z vojaško puško, puškomitra-ljezom, avtomatsko puško, šolskimi bombami, minami in celo vrsto zaščitnih sredstev.
Ogledali so si tudi dva filma, ki zelo prepričljivo ponazarjata razmere v morebitni bodoči vojni in učinkovitost obrambe, ki temelji na visoki zavesti in borbenih prizadevanjih slehernega posameznika.
Najvzncmirljivejši del pouka pa je bilo streljanje z vojaško puško, ki se je končalo z zelo dobrimi rezultati in nekaj bolečimi ramami.
Ta obrambna vzgoja pomeni le prvi korak na poti pridobivanja znanj in veščin bodočih vojakov, starešin, obveznikov in obveznic civilne zaščite, članov odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v KS in OZD, narodnih zaščitnikov in drugih nosilcev SLO; sposobnosti, kate rili v praksi, upajmo, ne bo potrebno nikoli preverjati.
M. Sarajlija
Modelarji pridno delajo in se tako izpopolnjujejo na tehničnem področju, kar jim bo koristilo tudi v življenju. Med pionirji je njihov strokovni vodja Franci SKRLEP
Vir — Radomlje
ODPADKI IN ODPLAKE ZASTRUPLJAJO OKOLJE
Dom upokojencev in cene oskrbnega dneva
SO V TOZD DOVOLJ STORILI za VARNO ŽIVLJENJE NJIHOVIH DELAVCEV?
Med krajevnima skupnostima, TOZD in zasebnim delodajalcem potekajo trenutno dogovori o materialnem prispevku TOZD in zasebnim delodajalcem za izgradnjo kanalizacije. TOZD in zasebni delodajalci naj bi za dobo petih let vsako leto prispevali po 2.000din na zaposlenega. Toliko časa bi se gradila tudi kanalizacija.
Strokovnjaki so že davno ugotovili, da je izgradnja kanalizacije nujna. Ugotovili so, da je sicer ogroženo življenje prav vsakega občana. Z besedo ,.ogroženo" nc pretiravamo, čeprav se morda danes res ni nič zgodilo in se mogoče prav jutri tudi še ne bo. Mnogi menijo, da je življenje toliko let mirno in lepo potekalo brez kanalizacije in se jim zdi, da je tako lahko tudi v bodoče. Vsi smo samo srečni, da je tehnika dosegla tak razvoj, da imajo tovarne tako široko in veliko proizvodnjo, vsi smo navdušeni nad sodobnim načinom življenja. Malokdo p pomisli na to, kakšne ogromne količine odpadkov, strupa indrugačnii odplak se iz dneva v dan povečuje prav zaradi sodobnega življenja in velikega poleta proizvodnje. Kaj je možno, da se nam zgodi, kot se je zgodilo ljudem v IV nadaljevanki .J'oti in stran poti"? . O, da prav mogoče je, da bo nekega dne prepovedana uporaba pitne vode, ker bo le-ta strupena. Zanesljivo pa ni več daleč trenutek, ko v naših vodah nc bo niti ene ribe več, ko bodo vse naše vode spremenjene v gnojnico. Vse odpadne nečistoče se danes Etekajo v zemljo. Pronicajo, do nepropustnih plasti in tam se zbirajo v podtalnico. Prav to vodo pa uporabljamo za življenje. Resnično lahko pričakujemo, da bo zemlja nekega dne postala prenasičena in potem, kot da bi se maščevala, bo prav ta zemlja in talna voda zastrupljala in morila svoje porabnike. Že davno bi morale tovarne razmišljati o čistilnih napravah in sploh o javnem kanalizacijskem omrežju. Danes, ko se nič ne zgodi, ko še ne slišimo, da ta nevarnost trka na naša vrata, pač mislimo samo na čimwčjo in čimboljšo proizvodnjo, vse premalo pa  si zastavljamo vprašanje
„Kam z odpadki? " Kdo pa danes misli na odpadke in odplake, ko stoji za strojem in proizvaja, kdo misli na odpadke in odplake pri kuhanju, umivanju, pranju, pospranjariiu, kdo razmišlja kam se odtekajo straniščni kanali? Malokdo, ker je bBo do danes pri nas še premalo nesreč zaradi tega. In, da ne bomo jutri vsi presenečeni, preplašeni in ogroženi v našem okolju, zgradimo si danes kanalizacijo, zgradimo si varno omrežje kanalov, ki bodo vodili vse to do čistilnih naprav. Lepše bodo vode. Strupi industrije manj nevarni, lažje bo življenje, ko nc bo potrebno razmišljati o domačih odtokih in greznicah. Tako si moramo začeti urejati okolje. Najprej si moramo zgraditi kanalizacijo, potem igrišča in parke, nato cestišča, stanovanja in to-varnfc»-Kanalizacija se sicer na zunaj nc bo mnogo poznala, pa vendar je tako neizrečeno velikega pomena za naše okolje, za naše zdravo življenje.
Prikazati smo vam hoteli nekaj najbolj značilnih misli o pomenu kanalizacije. Pričakujemo, da boste sami spoznali, kako resnično neizbežna je ta gradnja in menimo, da boste v TOZD glasovali za prispevek za izgradnjo kanalizacije. Prav nihče se verjetno noče zastrupiti z odpadki, kijih proizvaja tisti stroj ob katerem dela v tovarni, prav nihče ne bo tvegal in dopustil, da bi prišlo do okužbe pitne vode. Podprite predloge krajevnih skupnosti Vir-Radomlje, ki sta se lotili te izgradnje, pomagajte kolikor morete, da se bo gradnja čimprej začela in ne čakajte, da vas nevarnost prehiti. V naši samoupravni družbi je tako, da o vsem sami odločamo in razmišljamo in smo torej tudi za vse sami odgovorni. Torej, če bi se kaj zgodilo, bomo sami krivi, sami nosili posledice in sami reševali problem. Mislim, da je nesmiselno čakati na jutri, ko bomo prisiljeni ukreniti. Zagotovimo si to že danes, saj smo samoupravljal ci!
ZS
IHANSKI SPOMENIK KANALIZACIJI
Pred kakšnimi tremi leti so pripeljali na travnik sredi Ihana cevi, ki so bile po izgledu sodeč namenjene za ureditev kanalizacije objektov, ki so last „Emone".
Tudi preostale cele cevi imajo že okrušene robove
Cevi pa niso in niso hotele pod zemljo, pač pa so bile izredno zanimive in obenem nevarne igrače za ihansko otročad. Malo večji otroci so te preko sto kilogramov težke cevi kotalili sem in tja po travniku in se v njih skrivali. Takšno kotaljenje in zaletavanje je število uporabnih cevi zmanjšalo za kako četrtino Vkljub temu pa jih je še vedno ostalo dovolj za „okras" centru Ihana.
Ko je pred nedavnim v Ihanu pričelo delovati hortikulturno društvo, so člani tega društva postavili cevi lepo v vrsto. Ob robu betonskih cevi so uredili lep park. Cevi pa še nadalje čakajo, kakšna usoda jih bo doletela.
Morda se bo le jiašel kdo, ki jim bo preskrbel primernejše mesto? !
Boris Kopitar
Domsko varstvo starejših prebivalcev je po 1970. letu v Sloveniji doživelo pravo reformo. Poznano nam je, da so bili domovi za starejše prebivalstvo v raznih graščinah in preurejenih gospodarskih in drugih prostorih, kjer so bile nemogoče stanovanjske razmere. Zato je skupščina SR Slovenije 1971. leta sprejela zakon o socialnih zavodih, v katerem je določila, da se morajo vsi stari domovi v 5 letih primerno sanirati, v kolikor pa sanacija ne pride v poštev pa ukiniti. Tako sta zapadla sanaciji tudi oba domova v Domžalah in Mengša
Precej pripomb občanov je ravno na zunanji videz novega Doma upokojencev. Jasno pa nam je, da bistvo doma ni zunanji videz, temveč funkcionalnost in vsebina dela zavoda. Človek naj bi se v taki ustanovi kot je dom počutil čimbolj prijetno, zato je pohvalno, da je v vseh prostoril dovolj svedobe in da je tudi nekaj posebnosti za stanovalce doma, če že toliko poudarjamo minulo delo. Ce primerjamo dom z raznimi trgovskimi hišami in drugimi modernimi zgradbami, ki niso zgrajene za bivanje oz. stanovanje, se ne smemo čuditi domski arhitekturi, kjer bo
Dela na novem Domu počitka v Domžalah bodo kmalu končana tako, da bo dom lahko sprejel prve oskrbovance
Ustanovitelj domov SOb Domžale in Društvo upokojencev Domžale sta se leta 1973 odločila, da bi bila sanacija doma v Domžalah ekonomsko neupravičljiva in da se prične z novogradnjo Doma upokojencev. Po programu, ki ga je pripravilo Socialno skrbstvo SOb Domžale, naj bi bil novi dom nadomestilo starega doma oz. splošni socialni zavod za varstvo odraslih, predvsem upokojencev in drugih starejših občanov občine Domžale. Novi dom naj bi služil kot center za varstvo starejših prebivalcev. Pri tem je dogovorjeno, da bo dom nudil zunanjim upokojencem prehrano, dnevno in nočno varstvo ter v prihodnosti tudi nego na domu.
Idejni in glavni projekt za izgradnjo doma je pregledala posebna strokovna komisija za pregled projektov pri Republiški komisiji za zdravstvo in socialno varstvo SR Slovenije in ga pozitivno ocenila. Dejansko je projektant v novem domu pozabil vgraditi v objekt večja skladišča, delavnice za dom in delovno terapijo, garaže in še marsikaj.Toda z notranjo organizacijo dela in z veliko naklonjenostjo Stanovanjske skupnosti, ker bo določene stare prostore doma prepustila v nadaljnjo uporabo zavodu, bo možno vsaj začasno rešiti tudi ta problem. Že sedaj pa je jasno, da bo potrebno misliti na dozidavo k novemu domu teh pre-potrebnih prostorov.
stanovalec bival 24 ur dnevno.
Mnogo pripomb zveni na ceno oskrbnega dne, ki se bo zaračunavala v novem domu. Take pripombe imajo predvsem upokojenci z nizkimi pokojninami. Vendar moramo imeti pred očmi, da se v dom s 120 posteljami ne bodo preselili vsi upokojenci. Iz prakse v sedanjem starem domu je razvidno, da si bo domsko oskrbo poiskal samo tisti, ki jo dejansko potrebuje. Težnja naše družbe in tudi sosednjih držav je, da star človek čimdlje ostane v svojem domačem okolju. Nobena zavodska oskrba M more nadomestiti toplo in prijetno družinsko vzdušje, pa naj bo to za otroka ali odraslega. Zaradi vse večje industrializacije dežele, atomizacije družine in velike večine zaposlenih žena je potrebno za določen del, približno 5% starih nad 65 let poskrbeti za domsko varstvo.
Dom zaračunava ceno po določeni metodologiji, ki ima naslednja izhodišča:
a) osnovna cena oskrbnega dne, ki vključuje stroške redne oskrbe kot so: bivanje, prehrana, osnovna nega in drugi stroški. Ta cena je v starem domu 77 din dnevno, v novem domu pa bo v dvoposteljni sobi 110 din in v enoposteljni sobi 125 din dnevno.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Mladi so se izkazali
Šolarji iz Doba pri Domžalah pogozdujejo gozdove na Krumper-ku — v enem tednu 18.350 novih smrečic — uspešno sodelovanje Emonine TOZD s šolo.
Domžale — Temeljna organizacija združenega dela ljubljanske Emone, Poljedelstvo-govedoreja v Domžalah ima v svojem sestavu tudi bivše posestvo Krumperk, na katerem so leta 1961 krčili gozdove. Posekali so okoli 50 hektarov gozdov v okolici krumperškega gradu.
Strokovno sta vodila akcijo pogozdovanja inženir Edvin Mekinda, tehnolog za gozdarstvo in gozdar Franc Ziherl.
Mlade šolarje — gozdarje smo obiskali pri njihovem delu, streljaj od gradu. Na delu je bilo devet skupin — trojk, ki so v lepem sončnem vremenu vneto sadili mlade, dvoletne smrečice po navodilih gozdarja Franca. V ravni liniji, kot po vrvici so v razdalji okoli 1,5 metra izkopali 20 cm globoko jamico in vanjo posadili smrečico.
A ladi gozdarji pri delu
V TOZD so se odločili, da bodo nastale jase ponovno pogozdili. Letos imajo namen pogozditi okoli 5 hektarov. V ta namen bodo porabili denar, ki jim ostane od izkoriščanja gozdov in je namenjen prav za razširjeno reprodukcijo.
Z ravnateljico osnovne šole v Dobu pri Domžalah Majdo Nikolič in mentorico Zofijo Rugelj, ki ima na skrbi tudi fakultativno gospodinjstvo, so se domenili, da bodo v akciji pogozdovanja sodelovali učenci njihove šole.
Omenimo naj, da je domžalska TOZD Emone že pred leti izvedla podobno akcijo prav s to šolo.
V pogozdovalni akciji so sodelovali najboljši učenci šestega, sedmega in osmega razreda. Sodelovanje je bilo priznanje njihovim dobrim uspehom.
Med mladimi šolarji ni bilo nikogar, ki bi se skušal izmikati delu. Kar tekmovali so med seboj in priganjali drug drugega.
Ob malici so nam s ponosom povedali, da so posadili vsi skupaj 2.650 smrečic in za vsako sadiko zaslužili 0,60 dinarja. Celoten zaslužek so namenili za skupen izlet ob koncu leta.
V tednu dni so mladi šolarji posadili kar 18 tisoč 350 sadik. Vreme je bilo za takšno akcijo kot nalašč, zato upajo, da se bo večji del sadik dobro prijel.
Ob toliko zagnanosti so se po štirih urah dela dodobra utrudili, zato jim je toliko bolj teknila malica, ki so jo pripeljali. Dobro za-beljena fižolova solata s trdo kuhanimi jajci in sadni sok za žejo.
In kaj menijo mladi gozdarji?
(Nadaljevanje s 5. strani)
b) Dodatne storitve, kijih koristijo le nekateri oskrbovanci se oblikujejo kot dodatni stroški k ceni oskrbnega dne, pri čemer zasledujemo poenotenje te cene (npr.: cena dodatne nege se oblikuje v višini dodatka za tujo nego in pomoč, ki ga priznava SPIZ k pokojnini to pa je prvi 1.300 din in drugi 850 din mesečno).
Ceno oskrbnega dne in ceno dodatnih storitev oblikuje Dom počitka Domžale na podlagi kalkulacije, ki jo obvezno razčlenjujemo po naslednjih elementih:
- materialni stroški, od tega ločeno živila;
- amortizacija;
- pogodbeno in samoupravno do-
govorjene obveznosti iz dohodka;
— osebni dohodek s prispevki in
— obvezni skladi
Cene oskrbnih stroškov v novem domu bodo približno v taki višini, kot so v novejših domovih na Taboru v Ljubljani, Vrhniki, Kranju in Kamniku. Imenovani domovi so bili zgrajeni že pred leti, ko je bila gradnja dokaj cenejša, ta pa vpliva tudi na cenejšo amortizacijo; prav zaradi visoke amortizacije bo osnovna cena v novem domu za okrog 10 din dnevno višja od ostalih zavodov v Sloveniji oz. ista kot v novih domovih v Šiški, za Bežigradom v Ljubljani, ki bosta odprta letos, ker je investicijska cena po postelji v isti višini kot v Domžalah.
Franc Gostinčnr
Jožica Ferenčak iz 8. a razreda:
„V moji skupini sta delala še Maks Zalaznik in Darinka Nemec oba iz istega razreda kot jaz. V treh dneh je naša skupina posadila 1.200 sadik. Delo ni bilo preveč težavno, a smo si rovnico le podajali iz rok v roke. Cez nekaj dni se bomo vrnili, da pogledamo, če so se smrečice prijele. Veste, da nas zanima"
Vodja skupine Franci Miš iz 8. b razreda je dejal:
„Danes je moja skupina posadila 400 smrečic. Rovnico sem ves čas vihtel jaz."
Zaupal nam je, da gre po končani osemletki na srednjo tehnično — strojni oddelek. Tudi njega zanima, kako bo uspelo njihovo delo. Prišel bo pogledat, saj je doma v neposredni bližini.
Kako prizadevni so mladi iz šole -v Dobu, nam je povedala tudi ravnateljica Majda Nikoličeva, ki je skupaj z Emonci pomagala izvesti to delovno akcijo. Pravi, da ima to dvojni učinek. Prvič delo, in drugič zaslužek učenca, ki razbremenjuje starše. Zatrdila nam je, da učni uspeh v šoli zaradi dela ne bo nič trpel, saj so se šolarji zavezali, da bodo zamujeni čas nadomestili s pridnejšim učenjem.
Mladi šolarji v Dobu so se izkazali, sodelovanje delovne organizacije in šole pa je hvaležno in posnemanja vredno.
Zvone Gjurin
NAŠA ŠOLA JE DOBILA IME
12. april bo ostal vsem udeležencem proslave v spominu. V Dobu pri Domžalah imamo solo, ki je ob naših pomembnih praznovanjih dobila novo ime.
Praznovali smo skupaj 40-letnico ustanovitve KPS, 40-letnico prihoda tov. Tita na čelo KPJ in njegov 85. rojstni dan. Pred tem smo pozdravili tudi štafeto mladosti.
V naši vasi že dolgo nismo imeli tako svečane proslave. Sodelovali so učenci šole, mešani zbor „Jožef Virk" ter vojaki iz vojašnice Bratstvo in enotnost. Celotna organizacija svečanosti je bila odlična. Po svečanem govoru je bil odkrit spomenik predvojnemu komunistu Martinu Koželju, po katerem je šola tudi dobila ime. Vojaki so izstrelili častne salve, po katerih je sledil enominutni molk. Dobro izbran kulturni program se je hitro iztekel. Maršalu Titu smo poslali pozdravno pismo v imenu vseh udeležencev, med katerimi so bili Franc Avbelj-Lojko, Jernej Lenič, Milan Narat in drugi.
Vse udeležence proslave smo povabili v šolo in jih pogostili. Razpoloženje je še povečalo partizansko kolo, ki vedno združuje vse ljudi našega naroda.
KERC SAŠO 8. b. O. S. MARTIN KOŽELJ DOB PRI DOMŽALAH
OGLAS
Štiričlanska družina, ki se vrača iz inozemstva, išče dvosobno družinsko stanovanje v ravninskem delu Domžal za čas, dokler se ne vseli v novozgrajeno hišo, vendar največ za dve leti.
Plačilo po dogovoru.
Prijave pošljite na uredništvo Občinskega poročevalca, Domžale. Kolodvorska 6.
V APRILU USPEŠNO
Sredi aprila smo mladi iz Doba izdali naslednjo številko našega glasila HRAST, za katerega smo se na zboru občanov in delovnih ljudi v Dobu odločili, da ga bomo prinašali v vsako hišo. V HRASTU smo na kratko opisali delo mladinske organizacije v začetku letošnjega leta, spregovorili smo o praznovanju in pomenu letošrrjih obletnic, objavili predlog finančnega plana KS Dob, spregovorili o delu kluba OZN, del glasila smo namenili kulturnim prispevkom, nekaj prostora pa tudi učencem osnovne šole in humorju.
Že v HRASTU smo opozorili mlade na mladinsko delovno akcijo, ki je bila 16. aprila 1977. Mladi so posipali cesto od Doba proti Podrečju in cesto od križišča pri Rapoveu preko hriba do mostu cez Raco. Pri delovni akciji, ki jo je finančno podprla Krajevna skupnost Dob, so sodelovali mladi iz OO ZSMS in OS Dob.
Mladi niso pozabili niti na športne prireditve. Organizirali so tekmovanje v kegljanju in se udeležili tudi tekmovanja v kegljanju, ki ga je v okviru Meseca mladosti 77 organizirala OK ZSMS Domžale, pozabili pa nismo niti na tekmovanje v šahu, ki je bilo v dvorani Komunalnega centra.
Že dlje časa smo se pripravljali na organizacijo TRIM akcije VSI NA KOLO, ki so jo pod pokroviteljstvom TKS in OK ZSMS Domžale organizirali mladi iz Doba. Pričakovali so veliko obiskovalcev, vendar jim vreme ni bilo naklonjeno in udeležba ni bila kdo ve kako velika. Pri organizaciji je sodelovalo okoli 30 mladih iz Doba, ki bodo v prihodnje tudi skušali organizirati take in podobne akcije.
Se ena velika akcija je bila v aprilu organizirana v Krajevni skupnosti Dob, to je bil pohod na Oklo, ki ga je pod pokroviteljstvom OK ZSMS Domžale organiziral krajevni svet ZSMS Dob. Več kot 100 mladih se je zbralo pred gasilskim domom v Dobu in se pod vodstvom članov rezervnih vojaških starešin napotilo proti Brezovici in od tam proti Oklem. Med potjo so mladi opravili tudi nekatere organizacijske in taktične naloge in tako prišli do Oklega, kjer je bil kulturni program, ki gaje pripravila komisija za kulturo, vojaki iz kasarne Bratstvo in enotnost in mladi iz Doba, spregovoril pa je tudi borec iz NOB Tugo Slapar. Po končanem kulturnem programu so mladi odšli v Dobovlie, kjer so jim članice OO ZSMS Dob pripravile malico. Pohod je bil dobro organiziran in mladi so zadovoljni odhajali domov.
V mesecu aprilu so mladi tudi sprejeli program aktivnosti ob proslavah letošnjih jubilejev, ki ga bodo skušali izpeljati do jeseni.
G- V.
r
OBVESTILO
Komunalno podjetje naproša vse uporabnike odvoza smeti, da z 15.6.1977 postavijo smetnjake na določena mesta zvečer pred običajnim dosedanjim dnevom pobiranja, ker se bo pobiralo smeti zaradi vročine v poletnem času v zelo zgodnjih jutranjih urah.
Komunalno podjetje Domžale
V..
J
Praznik pomladi v Radomljah
Za predšolske in šolske otroke, s tem pa tudi za starše in občane šolskega okoliša OS Radomlje, je letošnja pomlad res bogata. Začeli smo graditi atletsko stezo in majhno otroško jgri-šče, ki bo služilo tako za predšolske, kakor za šolske otroke, ki so v oddelkih PB. Obenem z gradnjo objektov, pa učenci urejajo okolico šole, sodelujejo v očiščevalnih akcnah v ARBORETUMU Volčji potok, ki bo letos slavil 25 letni jubilej. Vse tako kaže, da bodo objekti pri šoli nared do Dneva mladosti, kar bo pripomoglo k še dostojnejšemu praznovanju 85-letnice tov. TITA.
Na ta dan bomo tudi pričeli z akcijo TEKMOVANJE ZA ŠPORTNO ZNAČKO za predšolske otroke. V ta namen smo že imenovali organizacijski odbor, v katerem so delegati vseh zainteresiranih organizacij in društev. Odbor intenzivno pripravlja načrt tekmovanj za vse leto in predvidevamo, da bo v akciji sodelovalo okrog 100 predšolskih otrok.
Praznik pomladi pa so lepo predstavili člani folklornih skupin naše šole ki so pripravili v petek 25. marca 1977 v Kulturnem domu v Radomljah celovečerni nastop. Dvorana je bila polna in zato je bilo vzdušje res prijetno. Nastopila je številna mlajša skupina, ki vključuje učence od 1. do 4. razreda, skupina starejših, ki vključuje pare od 5. do 8. razreda ter skupina deklet iz višjih razredov.
V mlajši skupini je vključenih 36 učencev in učenk. Učili so se osnovne korake, obrate - priprava na ples. Naučili so se nekaj plesnih priredb na pesmi: Zidana marela, Ob bistrem po-tolcu, Tinka-Tonka, Izidor ter plesa: Zibenšrit in Zakrje šivajo. Naučili so se tudi Partizansko kolo in kolo „Mi smo
Pod pokroviteljstvom Kulturne skupnosti Domžale bo v petek dne 27. maja v dvorani kulturnega doma Mengeš 2. Mcdklubski festival amaterskega filma, ki ga bo izvedel prizadevni Poto-kino klub Mavrica Radomlje v počastitev Dneva mladosti in drugih pomembnejših letošnjih jubilejev.
Odziv na razpis je bil izreden, saj sije žirija v sestavi: Stanke Godnič, Mile de Gleria, Iranca Arka, ing. Adolfa Pena in Toneta Ravnikarja ogledala in ocenila: 33 dokumentarnih, 19 igranih in 14 žanr filmov. Pohvaliti je tudi tehnično ekipo v sestavi Andrej Korcnčan, Matija Kosmač, Karel Steiner, IgorLipovšck vsi člani Foto kino kluba Mavrica Radomlje in Rudi Jaki, član Kino kluba Maribor, ki so zahtevno nalogo odlično izpeljali.
mladi borci vsi." Nastopili so ob sprejemu cicibanov v PO, mamicam za 8. marec in seveda na prireditvi 25. marca. Od oktobra do marca so imeli 22 ur vaj.
Starejšo skupino sestavlja 22 učencev in učenk, to je 11 parov. V 23 urah so obdelali plese: Zibenšrit, mrzulin, šotiš, štaieril, špic polka, šuštarska, žaklje in kovtre šivajo ter ples z metk). Nastopili so na proslavi 8. marca, v Pa-
£irnici Količevo in 25. marca. Dekleta, i niso imela parov, so se poleg celotnega programa starejše skupine naučile še nekaj plesov prirejenih na pesmi. Dekleta so bila na vseh prireditvah, brale so vezni tekst in recitirale.
Vse skupine že vrsto let vodi izredno delavna in požrtvovalna tovarišica Majda LIPOVSEK, kot harmonikar pa tako na vajah, kot na vseh prireditvah sodeluje njen mož France, ki kot zunanji sodelavec šole dela že tudi vrsto let. Obema smo tako delavci šole, kakor tudi otroci, posebno pa starši za mnogo vloženega truda pri tem delu iz srca hvaležni, prav pa bi bilo, da bi dobila tudi primerno priznanje širše družbene skupnosti
Pri delu imajo skupine težave predvsem z oblekami. Imamo obleke samo za 8 parov starejše skupine, za mlajšo skupino pa nimamo ničesar. Starši so nekaterim sami kupili obleke, ali je še vedno premalo. Nujno bi rabili za 6 parov mlajše skupine oblek, zato pričakujemo pomoč Kulturne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij občine Domžale. Prepričani smo, da je dejavnost, ki vključuje tako veliko število otrok in ki jo s tako zavzetostjo vodita dva popolna amaterja, upravičena družbene pomoči.
Rajko Hafner
Iz prikazanDi filmov je komisija nagradila in pohvalila: Dokumentarne filme:
1. „Slutnja", avtorja Coh Miša - Foto klub Emo Celje,
2. ,,Od zrna do kruha", avtorja Kosmač Matija - Foto kino klub Mavrica Radomlje.
3. ,,V deželi kraljice Sirikit", avtorja Jaki Rudija - Kino klub Maribor.
Igrane filme:
1. .JDiptih", avtorja Hafner Vasjc -Foto kino klub Mavrica Radomlje.
2. ,podnajemnik", avtorja Pcrnek Franca - Kino klub Maribor.
3. ,.Dogodivščine na Uim stezi", avtorjev Steiner Karla in Kosmač Janeza - Foto kino klub Mavrica Radomlje.
Zanr filme:
1. ,,Obiski", avtorja Roje Petra - Foto
kino klub Mavrica Radomlje.
2. „Tanja", avtorja Pichler Franca -Foto kino klub Janez Puhar Kranj.
3. „Srečno življenje nekega krompirja" - Kino klub Gorenje Velenje.
Za najboljši scenarij je bil nagrajen film „Lutkina ljubezen ', avtorjev Lozič Štefana in Jerom Jožeta s sodelavci -Mini Film Ljubljana.
Za režijo je bil nagrajen film ..Zid", avtorja Franca Arka - Foto kino klub Mavrica Radomlje.
Za kamero je bil nagrajen film ,.Slutnja", avtorja Coh Miša - Foto kino klub Emo Celje. Za kamero je bj pa pohvaljen tudi film ,,Obiski", avtorja Rojca Petra - Foto kino klub Mavrica Radomlje. Za montažo je bil nagrajen film ,.Preobrat" avtorja Hafner Staneta
- Kino klub Gorenje Velenje.
Za ton je bJ nagrajen film ,.Človek atomske dobe," avtorja Medved Marjana- Kino klub Merkur Idrija.
Za igro so bili nagrajeni igralci filma avtorjev Steiner Karla in Kosmač Janeza ,,Dogodivščine na trim stezi" - Foto kino klub Mavrica Radomlje. Poleg tega je žirija podelila še nekaj diplom med drugim tudi za film Lovra Korcnčan a „Slamnikarstvo pod Kamniškimi planinami".
Ob tej priliki je bila tudi tiskovna konferenca Ker pa je bila le ta izvedena že po tretjini prikazanih filmov, končna ocena medklubskega festivala še ni bila mogoča, konferenca je bila pa kljub temu izredno zanimiva.
Janez Kosmač - predsednika Foto kino kluba Mavrica je poudaril veliko popularnost kluba Mavrica in veliko razširjenost te dejavnosti v zadnjem obdobju. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se je festivala udeležilo 14 slovenskih foto kino klubov s 66 dokumentarnimi, igranimi in žanr filmi. Zanimivo je tudi dejstvo, da so člani razni) poklicev in starosti Zahvalil seje pa tudi Kulturni skupnosti Domžale za pokroviteljstvo, s čemer je bila klubu tudi dana možnost izvedbe tega festivala. Veliko sredstev za to priliko so zbrali tudi člani kluba sami z oglasi. Pohvalil je tudi prizadevnost članov, saj ima Mavrica 70 članov
- od tega polovico aktivnih. Vsak mesec izdajajo tudi klubski bilten, imajo pa tudi dobre stike z družbeno političnimi organizacijami.
Mile de Gleria - filmski delavec in predavatelj na Akademiji za film, gledališče in televizijo ter istočasno predsednik žirije na festivalu je poudaril, da je predvsem razveseljiva množičnost, prizadevnost in velik napredek. Prav bi pa bilo, da bi na prihodnjem festivalu ločili čisti dokumentarec od ostalih dokumentarnih filmov. Pohvalil je predvsem odlično kamero, nasploh pa je presenečen nad nekaterimi zares odličnimi filmi.
Naša osnovna organizacija zadnje čase še posebno aktivno dela na kulturnem področju. Želimo si, da bi kulturno življenje v Domžalah bolj zaživelo, še posebno med mladimi.
24. decembra smo v Kino dvorani ob 50. obletnici smrti Srečka Kosovela pripravili večer njegove poezije. Skušali smo ga predstaviti predvsem z njegovimi manj poznanimi deli iz obdobja konstruktivizma (Integrali), torej s pesmimi, s katerimi se ne srečujemo v šoli in ki so bile dolgo časa neodkrite (do leta 1965) in s katerimi je nakazal povsem nove smeri izpovedi v slovenski poeziji.
Ob prazniku žena smo obiskali najstarejše žene naše občine v Domu počitka in jih razveselili s šopkom pomladanskega cvetja in glasbo. Žene so bile še posebno vesele prijetnih viž, ki jih je Bojan Sikošek zaigral na harmoniko. Morali smo jim obljubiti, da jih bomo še obiskali. Zvečer pa smo v mali dvorani Glasbene šole priredili skromno proslavo, na katero smo povabili edino domžalsko pisateljico Bredo Smoinikar-jevo. Prebrali smo nekaj hudomušnih črtic iz njenih knjig POPKI in Otročki, Zivljerrje teče dalje. Vendar smo bili zelo razočarani nad domžalskimi ženami, kajti prišlo jih je le 5! Ne vemo, kje je vzrok tako slabemu obisku, vendar se nam dozdeva, daje med njimi vse preveč mak)meščanstva.
Stanka Godnič - ki jo poznamo predvsem u kulturne rubrike Dela in kot filmskega kritika je pripomnila, da še ne more dati končne ocene, ker je komisija videla šele približno tretjino filmov. Pohvalila je pa tematsko pestrost dokumentarni filmov, ki so bSi prvi prikazani, predvsem pa iskanje in prikaz redkih poklicev kot sta filma o starem pilarju in koroškem bukovniku. Slovenski amaterski film je zdrav in kvaliteten. Prav bi pa bilo, da bi avtorji posvetili več skrbi tonskemu delu in se manj zgledovali po televiziji Za to dejavnost je v Sloveniji premalo sredstev. Manjka več povezave s Kulturnimi skupnostmi in Zvezami kulturni) organizacij in prevelika povezava s Tehnično kulturo. Važno je pa programiranje in stalne kulturne akcije.
Rudi Malekovič - predsednik Komisije za film pri Foto kino zvezi Slovenije je poudaril predvsem dejstvo, da na zveznem festivalu niso pravilno ocenjevali slovenskega amaterskega filma v primerjavi s filmi članov ostalih republik. Važna je tudi zdelava dobrih amaterskih filmov, ki naj bi bili dolgi do 10 minut, pri čemer je tudi paziti, da bi se kadri ne ponavljali, kar je precejšnja napaka amaterjev. Večina klubov ima finančne težave, nima pa tudi primerni) prostorov. Nadvse draga je tudi oprema, saj je na to opremo predpisan tudi davek na luksus. V Sloveniji deluje 126 amaterskih foto kino klubov s 6.000 člani Klubi so tudi člani ZKO in člani Ljudske tehnike. Pri filmih naj bi bfli filmi ločeni po dobrih in slabil in če je film izdelal profesionalec ali amater.
Mužič Janez - študent in novinarje pripomnil, da je bilo za izvedbo Splitskega amaterskega festivala na razpolago 250.000 din, v Sloveniji so pa večne težave s sredstvi. Važen je tudi interes mladine za tovrstno delo in to že na osnovnih šolah. Skoda je tudi da v Slovenji nihče posebej ne spremlja delo filmskih ama tene v.
V razpravi je sodeloval tudi predsednik Občinskega odbora Zveze organizacij za tehnično kulturo ing. Miha Pavlic in je poudaril, daje v domžalski zvezi 12 osnovnih organizacij. Pohvalil je delo Foto kino kluba Mavrica Radomlje, ki se je s svojim delom močno afirmiral. Važno je tudi dejstvo, da niso zaprti vase, kakor tudi dejstvo, da je zveza tik pred podpisom družbenega dogovora z ostalimi SIS, s čemer bo tudi delovanje Mavrice zagotovljeno. Važni so tudi letni načrti. Prizadevnemu Foto kino klubu Mavrica želimo, da bi jim mcdklubski festival 27. maja uspel. Čestitamo prizadevnemu organizacijskemu odboru s predsednikom Andrejem Korenčanom na čelu, kakor tudi članom kluba za dosežena mesta pri izbiri filmov, želimo jim pa tudi veliko uspehov pri nadaljnjem delu.
Skupina naših recitatorjev je sodelovala tudi na shodu komunistov KS Domžale, ki je bil 8. aprila v Kino dvorani
Trjje člani kulturne komisije bodo tekmovali na kvizu v počastitev 40. obletnice KPJ.
In kaj bomo delali v prihodnosti?
V načrtuje večer začetnika moderne poezije, dolga leta zavrženega pesnika -Charlesa Baudelaira. Izid njegove knjige Rože zla je velik dogodek za Slovence, saj je bila ta knjiga 120 let cenzurirana. Vabimo predvsem vse mlade, ki poskušajo pisati pesmi, kajti Charles Baude-laire je prvi in največji učitelj vsakega mladega poeta.
V mesecu maju pa bomo skupaj s KS organizirali teden kulture. Tako bo v preddverju hale Komunalnega centra likovna razstava, večere pa bi preživeli ob glasbi pogovoru in poezjji.
Vsi člani si želimo, da bi se nam pridružilo čim več mladincev, ki bi bili pripravljeni aktivno sodelovati pri našem delu. Naši sestanki so vsak četrtek ob 19. uri v stavbi nasproti avtobusne postaje (Ljubljanska 70/11. nadstropje). Kajti žalostno je, da je v Domžalah 1500 mladincev, v naši organizaciji pa jih aktivno sodeluje 45!
Cvetka Zalokar
Strokovna žirija med ocenjevanjem filmov za 2. festival amaterskega
filma v Mengšu
II. mcdklubski festival amaterskega filma
DELO KULTURNE KOMISIJE OO ZSMS DOM2ALE
Domžalčani prvi v Sloveniji
Mladi kmetovalci, ki so v okviru OK ZSMS Domžale in EMONE TOZD Kooperacija, združeni v konferenco mladih kmetovalcev, so se v letošnjem letu udeležili tudi reggskega tekmovanja MLADI IN KMETIJSTVO, kije bilo v Ivanč-ni gorici. Ekipa, ki so jo sestavljali Mojca Zaje, Jelka Kunaver in Janez Abč, je najprej odgovarjala na vprašanja iz kmetijstva. Ni jim bilo težko uganiti, kaj ie to zeleni trak, težave pa jim je delal dokument, o katerem v zadnjem času v Sloveniji precej razpravljajo kmetje, in izenačeni so bili z ekipo Li tije, medtem ko je aktiv mladih kmetovalcev iz Stične zaostal in sledil je kulturni program, katerega je pripravil vsak aktiv kmetovalcev. Tako so se domačini predstavili s Krjavljem, Domžalčani z recitacijami in kratkim skečem, Litijča-ni pa so kulturni program pustili kar doma. Ker bi bilo sicer tekmovanje prekratko, se je strokovna žirija odločila, da mora dobiti še zmagovalca v znanju o kmetijstvu in Litija in Domžale sta se pomerila še enkrat. Tudi tokrat mladi iz Domžal niso oklevali, pravilno so odgovorili in postali regijski zmagovalci, ter si tako pridobili pravico nastopiti na republiškem tekmovanju MLADI IN KMETIJSTVO, ki je bilo v nedeljo, 15. maja 1977.
Teden pred tekmovanjem so mladi porabili za čimboljšo pripravo na tekmovanje. Največ pozornosti so posvetili notranje političnim dogodkom in praznovanju letošnjih obletnic in to se jim je v tekmovanju v Medani bogato obrestovalo. Mojca Zaje je odgovarjala iz vprašanj na temo gospodinjstvo, Jelka
Kunaver na vprašanja iz kmetijstva in Janez Abe iz političnih dogajanj.
V Medano so prišli že v soboto popoldne in si skupaj z ostalimi 6 ekipami e Slovenije ogledali Vinsko klet in s stolpa Vipavsko dolino. Zvečer je organizator tekmovanja pripravil tovarisko srečanje s kulturnim programom in družabnim srečanjem, na katerem je igral tudi ansambel.
Ob 10. uri se je pričelo tekmovanje. Ze po tradiciji, ki se drži ekip iz Domžal, so kmetovalci odgovarjali prvo in mogoče jim je prav to prineslo najboljšo uvrstitev. Brez dodatnih vprašanj so osvojili 1. mesto, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Novega mesta, na 3. mesto pa ekipa mladih kmetovalcev iz Škofje Loke. Kot nagrado so tekmovalci iz Domžal dobili vsak svoj „digitron", knjige kmečke zbirke, 3 litre vina in priznanje. Tekmovanje se je zaključilo s Ko-zaračkim kolom, v katerem so sodelovali vsi navzoči.
1. mesto v Sloveniji je lep uspeh mladih kmetovalcev iz občine Domžale in obenem tudi lepo priznanje EMONI TOZD Kooperaciji in Občinski konferenci ZSMS Domžale, v okviru katerih mladi kmetovalci delajo.
Iskrene čestitke!   Vera Grošelj
Razstava ročnih del v domu počitka Domžale _
V dneh od 1. do 8. maja je bila v počastitev praznovanja pomembnih jubilejev v letošnjem letu razstava ročnih del oskrbovancev doma v Domžalah. Naglo staranje prebivalstva je splošen pojav v vseh razvitih deželah, kar je posledica izboljšanja življenjskega standarda in vse hitrejšega razvoja medicinske znanosti.
Slovenija je imela 1931. leta 7 % prebivalstva starega nad 65 let, danes je v tej starostni skupini že 10 % prebivalcev, leta 2000 pa jih bo okrog 12 %. Po mednarodni statistiki približno 5 % starejših nad 65 let potrebuje oskrbo v domovih za starejše ljudi.
Mnogi imajo obdobje starosti za mračno, neprijetno in žalostno, čeprav je to obdobje lepo in plemenito in so starejši ljudje v razmišljanju in presojanju močnejši od mlajših. Dom v Domžalah oskrbuje 85 starejših občanov, ki so se zaradi različnih okoliščin namestili v njem. Zavod nudi stanovalcem poleg redne oskrbe tudi kulturno in družabno življenje z raznimi prireditvami ter organizira delovno terapijo. Z delovno terapijo se pri posameznikih ohranjajo še določene duševne in fizične funkcije. Dom nudi oskrbovancem vso osnovno medicinsko nego in v okviru te nege je organizirana de-
lovna terapija. Medicinska sestra tov. Karolina Kostelec se je že v letu 1971 v bolnici Polje usposobila za izvajanje delovne terapije, katero sedaj uspešno vodi v tukajšnjem domu.
Obiskovalci razstave so bili začudeni, ko so opazovali izredno kvalitetne izdelke, ki so prišli izpod rok 70—80 let starih ženic. Na razstavi so bile izobešene kvač-kane pletke, jopice, pregrinjala, prtički, pletene jopice, prti, nogavice, rokavice, razne vezenine, razni izdelki iz slame itd. Dejstvo
je, da si človek obdrži v starosti tisti bobi, ki ga je imel vse življenje, toda v našem Domu pa so posamezne žene prvič prijele za iglo, ko so dopolnile že 70 let.
Z usmerjeno in vodeno delovno terapijo vsak oskrbovanec s svojo zmožno aktivnostjo najde svoje mesto in nikomur ni dolgčas. Delovna terapija bogati vsakodnevno življenje oskrbovancev in jim daje občutek, da so še pomembni in potrebni naši družbi, četudi živijo v domu.
Franc Gostinčar
Človek — delo — kultura
Z razstave v Domu počitka v Domžalah, kjer so bili razstavljeni mnogi lični izdelki, ki so jih ustvarile roke žena, ki živijo v domu
Geslo  Tedna komunista je bilo:
Človek, delo, kultura. Ti trije
pojmi so med seboj tesno povezani. Človek je glavni dejavnik naše družbe. Delo je potrebno za pridobivanje dobrin. Človeka vrednotimo po njegovem delu. Kultura je človekova potreba. Kultura vzbuja v človeku lepa čustva, ga plemeniti, notranje bogati. Naša slovenska kultura je bogata. Približati jo moramo vsem delovnim ljudem. Dostopna naj postane vsem, ne glede na izobrazbo. Človek se ne sme poditi le za denarjem in materialnimi dobrinami. Vsak mora najti čas, da prebere lepo knjigo, obišče gledališče, si ogleda zanimiv film, posluša glasbo. S tem si bogati svoj notranji svet. Vsak naj ima tudi možnost, da sam ustvarja. Vsak človek čuti potrebo po izražanju, izpovedovanju svojih misli in čustev ter po vsestranskem razvoju.
Geslo Človek, delo, kultura
nas je opozorilo, naj se vsakemu članu naše samoupravne socialistične družbe omogoči, da bo potrošnik kulturnih dobrin, pa tudi soustvarjalec.
Mladi novinarji na naši šoli smo se vprašali: Kako je potekala akcija Tedna komunista v naši krajevni skupnosti in v naši občini? Za odgovore smo poprosili predsednika Zveze kulturno prosvetnih organizacij tovariša Slavka Piska, ki nam je rad odgovoril na naša vprašanja.
Zastavili smo naslednja vprašanja:
- Katere prireditve so bile organizirane v Tednu komunista, da bi tako približali kulturo delovnemu človeku?
- Kakšen program je bil realiziran pod tem geslom v naši krajevni skupnosti?
- Ali imamo dovolj kulturnih prireditev v teku celega leta?
- Katere kulturne dejavnosti bi bilo treba poživiti?
- Kad mislite o odnosu mladina -kultura?
Akcija Tedna komunista je trajala od maja do decembra 1976, vendar se nadaljuje tudi v letu 1977. Glavni smoter programa na temo človek, delo, kultura je pospešeno podružbBanje kulture ter poživitev idejnega boja na področju kulture. Program je bil zasnovan na temelju počastitve 100-letnice rojstva velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja in 35-letnice začetka naše revolucije. Program akcije je med drugim vseboval: srečanja z umetniki, organiziranje in ustanovitev knjižnic tam, kjer jih še nimajo, organizirale stalnih in občasnih razstav likovnega značaja in drugih razstav, ki bi prikazovale razvoj naše socialistične skupnosti, organiziranje kulturnih prireditev znotraj delovnih organizacij ali s povezavo amaterskih skupin, ki delujejo v okviru zkpo.
v okviru te akcije so potekale kulturne prireditve v posameznih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Organizirani so bili pogovori o dosedanjih dosežkih in izkušnjah. Vsaka oo zk je na sestankih skupaj s predstavniki sindikata in mladine ocenjevala dosedanje delo.
V naši krajevni skupnosti deluje dkpd Svoboda Mengeš in Mengeška godba. V okviru dkpd Svoboda Mengeš delujejo: dramska sekcija, pevski zbor, harmonikarski orkester in folklorna   skupina.   dkpd Svoboda
Mengeš je pripravila za Teden komunista celovečerne predstave za občane Trzina, Prevoj in za delovni organizaciji Metodja v Mengšu in Tosama na Viru.
V okviru Zveze kulturno prosvetnih organizacij v naši občini deluje tudi 11 Šolskih kulturnih društev. V vsakem kulturnem društvu deluje več krožkov in sekcij kot: pevski zbori, dramatski, recitacjjski, novinarski, literarni, lutkovni, likovni, folklorni, foto krožki ipd. Šolska društva izdajajo tudi glasila. Mladina je v kulturnih dejavnostih torej aktivna. Njeno delo ni samo v udejstvo-vanju pri raznih sekcijah in krožkih, temveč je smoter tega dela tudi v tem, da kulturo prenašajo med ljudi v kraju. Kar mladi pridobjjo v krožkih kot mladi amaterji, skušajo prenesti med ljudi, kar vidno in doživijo v pravem gledališču, skušajo uporabiti pri svojem amaterskem delu. Pesem, glasba in ples razvedrita tudi starejše v Domu počitka, kjer niso redki obiski mladih članov Šolskega kulturnega društva.
V naši občini pa še ni v zadovoljivi meri razvita potreba po knjigi. Potrebno bo storiti vse, da bo knjiga res vsakemu dostopna. Neprestano naj bo prisotna misel, da se brez knjige ni mogoče razvijati v popolnejšo osebnost.
Akcije Tedna komunista v naši občini pod geslom ČLOVEK, DELO, KULTURA se nadaljujejo še naprej s ciljem izobraževati, kultivirati delovne ljudi, saj edino kultura lahko prenovi in preobrazbi človeka. Zato, ker se lahko le preobraženi človek zave pravic, ki mu po njegovem delu gredo. Zato, ker nam kultura kaže pot boja za resnico, pravico in človečnost.
MBielca Zeleznikar Anita Stramšak Novinarski krožek Osnovne šole Matije Blejca - Matevža Mengeš
RAZPIS
Kovinsko in strojno podjetje HIDROMETAL MENGEŠ Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
1. stroj. ing. ali stroj, tehrrika-kon-struk terja
2. več ključavničarjev
3. strugarja
4. dva delavca za priučite v za delo pri strojih
Pogoji:
pod 1. - strojna fakulteta I. stopnje ali srednja tehniška šola
pod 2. in 3. - poklicna šola
Poizkusno delo za vsa delovna mesta je 2 meseca. Praksa zaželena.
Prijave sprejema splošno-ka-drovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi.
Ob tragični nesreči
V nesreči, ki se je pri opravljanju dela - črpanju vode iz vodnjaka - zgodila v petek, 20. maja 1977, v Tovarni jedilnih in tehničnih olj v Oljarni na Viru pri Domžalah, so tragično preminili Albin Roje, Alojz Slabe in Marjan Nakrst. Prizadevanje članov delovnega kolektiva, da bi rešili svoje sodelavce, ni moglo odkloniti te tragične nesreče, ki je tako boleče posegla v vrste delovnega kolektiva in delavcev v naši občini. Po dosedanjih raziskavah je ugotovljeno, da je do nesreče prišlo, ker so v vodnjak nenadoma vdrli strupeni plini, ki so otežkočali reševanje tragično preminulih delavcev. Raziskave opravljajo strokovnjaki pristojnih organov, ki naj bi ugotovili dejanski vzrok nesreče.
V nedeljo, 22. maja, smo se poslovili od tragično preminulih sodelavcev v Radomljah, na Prevojah in v Krašnji.
ALBIN ROJC
rojen 25. 10. 1945 v Radomljah, po poklicu je bil zidar, delal na delovnem mestu vzdrževalca zgradb in naprav, poleg tega pa je bil tudi voznik viličarja.
Zapustil je ženo in dva mladoletna otroka. V Oljarni je bil zaposlen od 4. 6. 1966.
ALOJZ SLABE
rojen 21. 6. 1940 v Smrečju pri Vrhniki, bil je transportni delavec in voznik viličar-
ja. Zapustil je ženo in dva mladoletna otroka. V Oljarni je delal od 1.3. 1971.
MARJAN NAKRST
rojen 30. 8. 1933 v Ljubljani, bil je transportni delavec in voznik viličarja.
Zapustil je ženo v Spodnjih Lokali pri Krašnji. V Oljarni je delal od 10. 5. 1962.
Ob zvokih žalnih koračnic in pesmi se je končala njihova življenjska pot, toda praznina bo kot udarec krute usode za vedno ostala med člani delovnega kolektiva.
Slava njihovemu spomi-Sodclavci
nu!
ZAHVALA
Ob izgubi ljubljene žene, drage mamice in stare mame
Frančiške LIPOVŠEK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo tov. Francu Avblju za poslovilni govor in Pevskemu zboru iz Lukovice.
Iskrena hvala tudi sosedom in sovaščanom, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih.
Vsi njeni
FRANČIŠKA LIPOVSEK
Sredi maja smo se na pokopališču v Krašnji poslovili od znane partizanske mame Frančiške Lipovšek. Rodila se je leta 1895 v Trnjavi, v majhni kmečki družini in je zaradi tega že v mladosti občutila mnoge življenjske bridkosti. Trdo življenje ji je vzbudilo ljubezen do zemlje in do družine in zaradi tega je že v začetku druge svetovne vojne začela aktivno delati za narod-
noosvobodilno gibanje. Njen dom je bil vedno odprt in pri njej so našli zatočišče mnogi ranjeni borci. Sin Janez je kot borec Slandrove brigade padel leta 1944, sin France pa je zaradi prestanega gorja umrl po osvoboditvi. Toda tudi njeno delo ni ostalo skrito in zaradi tega so jo v začetku leta 1945 zaprli, kjer je morala prestati številna mučenja. Toda vse to je ni strlo in tudi po osvoboditvi sta z možem začela aktivno delati pri obnovi domovine. Na zadnji poti jo je pospremilo veliko njenih znancev in tovarišev, ki so v najtežjih časih našli zavetje v njenem domu.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega ljubega in skrbnega moža
STEF1TA LAVRlCA
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, ter mi ustmeno in pismeno izrazili sožaljc.
Zahvaljujem se govornikom, pevcem in godbi za poslovilne pesmi.
Žalujoča žena Stana in drugo sorodstvo.
Namesto venca na grob bratrancu Štefitu Lavriču poklanjam Občinskemu odboru Rdečega križa 800 dinarjev.
Istočasno se toplo zahvaljujem vsem sorodnikom in prijateljem, ki so prisostovali pogrebu posmrtnih ostankov našega Stehta.
Sestrična dr. Djuranovič z mamo Ljubico in bratom Vladimirom.
Zemun, Beograd.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, stare mame, prababice in tete
ANGELE ŠKEDELJ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se pevskemu zboru upokojencev iz Domžal, praporščakom in Krajevni konferenci' SZDL Homec-No žice.
Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju Kliničnega centra v Ljubljani in na Golniku, ki so lajšali njeno bolečino v zadnjih dneh, in govorniku Cimermanu za poslovilne besede.
Še enkrat vsem najlepša hvala.
Hčerka Cilka v imenu vsega sorodstva
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža. očeta in starega očeta
JANEZA ŠTEBETA
iz Trzina se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali, izrekli sožalje in darovali cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala dr. Kovaču in sestri Metki za vso požrtvovalnost. Krajevni organizaciji ZZB NOV Trzin, GD Trzin in Pevskemu zboru Janez Cerar iz Domžal.
Vsem še enkrat najlepša hvala.
Družina Štebe
(Zahvalo objavljamo šele sedaj zaradi tehničnih razlogov).
OBVESTILO
Lovska družina Domžale je na podlagi 6. odstavka 71. členast. 25/76) določila
1. Zanoškar Jaka, Vir, Koliška 36, 61230 Domžale in 2. Zavašnik Ivana, Kidričeva 29, 61230 Domžale za sprejemanje zahtevkov in ocen škode po divjadi v lovišču Lovske družine Domžale.
Lovska družina Domžale
OGLAS
V Domžalah in v okolici ali na poti od Domžal do Ljubljane iščemo varstvo od 1. julija dalje za punčko, ki bo takrat stara sedem • mesecev.
Senčar, Domžale Ul. Simona Jenka 11
IHANSKI „PALČKI" NAVDUŠILI STARO IN MLADO
Postala je že kar navada, da nas podmladek ihanskih igralcev vsako leto navduši s kako novo pravljično igrico. Letos je bila to igrica „Palčki".
Vseh 20 mladih igralcev se je potrudilo po svojih najboljših močeh in nas skušalo za urico in pol popeljati v pravljični svet malih mož — palčkov. Največ truda pa je morala seveda vložiti režiserka predstave Ana Lenič. Delo z mladimi igralci je vsekakor mnogo težje, kakor z odraslimi. Pri mlajših skoraj ni samoiniciative in jim je potrebno prav vse pokazati. Tudi kostumsko, scensko in s svetlobnimi in zvočnimi efekti je ustvariti pravljičnost izredno težko. Vse to pa je prizadevni režiserki ob pomoči sodelavcev izredno dobro uspelo.
Ihanski igralski podmladek se je predstavil s pravljično igro „Palčki"
Tako je predstava izžarevala svojevrstno toplino, ki jo lahko ustvarile pravljičnost.
Kakor pravi sama režiserka, je bilo tudi z vajami izredno težko, saj imajo otroci toliko ostalih šolskih in izvenšolskih obveznosti — čeprav se to malo čudno sliši - da so komaj našli čas za vaje in igranja.
Krajanom Ihana so se predstavili dvakrat, imeli pa so tudi nekaj predstav za ostale šole.
Boris Kopitar
Delo Izseljenske matice v zadnjih letih
Podružnica Izseljenske matice za občini Kamnik in Domžale je imela konec meseca februarja svoj redni občni zbor, ki sta se ga poleg članov udeležili tudi sekretar Občinske konference SZDL Domžale tov. Marijan Stopar in dobri znanec naših izseljencev in zdomcev, ki ga neštetokrat poslušajo v RTV Ljubljana v oddajah za izseljence tov. Ernest Petrin.
O delu podružnice je v obširnem in tehtno podanem poročilu spregovoril dosedanji predsednik tov. Stane Simšič. Zato je prav, da iz tega poročila prikažemo vsaj najbolj značilne odlomke, ki bodo dovolj jasno prikazali vlogo in namen podružnice v obdobju od leta 1973 do letošnjega leta.
„Podružnica slovenske izseljenske matice za občini Kamnik in Domžale se je v tem času aktivno vključevala v problematiko dela z našimi izseljenci in zdomci. V okviru svojih možnosti se je naša podružnica močno angažirala na povezovanju naših ljudi, ki žive stalno v tujini, pa so s svojim srcem še vedno v rojstni domovini in se letno vračajo na obiske k sorodnikom in znancem.
Obdobje od leta 1973-1977, ki ga zajema poročilo, je bilo politično, druž^ beno in gospodarsko zelo razgibano in uspešno. Brez dvoma in pretiravanja prehajamo v Jugoslaviji od posrednega na neposredno odločanje o rezultatih ustvarjenega dela in s tem se krepi za-
vest delovnih ljudi in odločenost vztrajati na začrtani poti, ne glede na težave, ki se z njimi srečujemo pri uresničevanju teh zamisli in odločitev.
Vse te globoke družbene spremembe, ki nastajajo v Jugoslaviji, bodo imele določene ugodne posledice tudi za naše izseljence in zdomce, njihov odnos do domovine in bodo še bolj okrepile medsebojno povezanost.
Naši izseljenci in zdomci so življenjsko povezani z dogajanjem v domovini in je vsak naš uspeh tudi njihov uspeh, ter se prav tako veselijo našega napredka in po svojih močeh tudi sami prispevajo k temu, da se glas domovine sliši daleč in s tem odločno onemogočajo delovanje nekaterih sovražnih sil v tujini
ZK vztrajno in odločno vzgtraja na pozicijah pravilne usmeritve in nenehno opozarja na posamezne poskuse odlomkov ali zavestnega zaviranja začrtane poti.
V tej smeri se bo tudi naša podružnica še močneje angažirala, saj od uresničitve teh principov v mnogočem zavisi tudi ugled naše domovine pri naših rojakih v tujini
Ob tej priliki tudi nikakor ne gre prezreti dejstva, da se je naša ožja in širša domovina izredno močno vključila v reševanje vprašanj in problemov ter težav naših ljudi rojakov, ki stalno žive v Italiji in AvsUrji ter v drugih državah.
V medsebojnih odnosih med Italijo in Jugoslavijo so se vprašanja Slovencev v Italiji pričela uspešno reševati, k čemer bodo veliko prispevali tudi Osim-ski sporazumi.
Zelo težak problem pa se kaže v reševanju slovenskega in hrvaškega vpraša-
nja v Avstrjji. Uradna politika Avstrije ne pokaže niti trohice pripravljenosti, da se problemi naših rojakov rešijo v obojestransko zadovoljstvo, ampak ta politika vztraja za Slovence v Avstriji in za Slovenijo in Jugoslavijo na nesprejemljivih stališčih. Splošna solidarnost jugoslovanskih narodov in vseh delovnih ljudi do teh vprašanj seje pokazala na mnogih protestnih zborovanjih v času pred ..preštevanjem" v Avstriji 1976. leta.
Težišče dela naše podružnice je bilo osredotočeno predvsem na dve temeljni področji izseljencev in sicer:
a) na delo z ekonomsko emigracijo, to je tistimi člani slovenskega naroda, ki so odšli za kruhom v tujino pred I. in II. svetovno vojno;
b) na delo z ljudmi, ki so odšli na delo v tujino - začasno, po II. svetovni vojni, predvsem pa po letu 1965. Naše delo je bilo osredotočeno med
izseljenci, ki so odšli na tuje pred II. svetovno vojno, na prikazovanju realnosti razmer pri nas, na graditvi novih družbenih odnosov v Jugoslaviji in na tem, da naše izseljence vzpodbujamo, da ohranjajo trdne vezi s staro domovino, da jih ne bi tujina prehitro asimilirala, in da ne bi pozabili na rojstni kraj. To je pomembno predvsem za že v tujini rojeno generacijo, ki se je že v celoti vključila v življerge dežel, kjer so se naselili ali pa še prebivajo njihovi starši. Razveseljivo je tudi dejstvo, da poleg starejših izseljencev prihajajo v staro domovino na obisk tudi rjjihovi otroci in vnuki in žele spoznati naše kraje in znamenitosti. Prisrčna so srečanja, ko se mnogi vidijo po 40 in več letih, pa so še vedno bolj naši iskreni prijatelj i in tolmači življenja pri nas. Lahko rečemo, da smo na različnih srečanjih, ki smo jih v tem času organizirali v čast našim izseljencem, doživeli nepopisno lepe trenutke, ko so naši rojaki občutili, da smo vedno z njimi. Neredka solza veselja je pritekla iz oči naših ljudi nad prisrčnostjo, prizadetostjo in domačnostjo.
Drug problem je politične narave. Del teh ljudi se skoraj gotovo ne bo več vrnil, ker so si v tujim že ustvarili primerne pogoje za življenje, drugi del pa je izpostavljen v posameznih deželah raznim pritiskom in poskusom politično te zdomce oddvojiti od domovine in jih odvrniti od povratka. Prepričani smo, da bo večina zdomcev ostala zvesta, toda predolga odsotnost lahko ogrozi naša prizadevanja za povratkom. Tega problema se bomo morali lotiti s polno mero politične odgovornosti. Nekateri pogovori, ki so bili v tem času organizirani, predvsem ob novoletnih praznikih, kažejo na premajhno zavzetost zdomcev, mogoče pa tudi na neustrezno pripravljenost ustreznih služb.
Po podatkih občinskih upravnih organov je bilo koncem leta 1976 evidentiranih začasno zaposlenih v tujini (zdomcev):
- iz občine Kamnik 456 ljudi
- iz občine Domžale 613 ljudi
Skupaj
1.069 ljudi
V tem številu so všteti vsi polnoletni državljani, ki so začasno v tujini, a verjetno jih del ni zaposlen (žene).
Število zdomcev iz obeh občin, ki so začasno v tujini, se ni bistveno spremenilo glede na stanje konec leta 1971. Takrat je bilo na začasnem delu v tujini
- po podatkih statističnega zavoda SRS
- 1.090 občanov oziroma iz:
- občine Kamnik 421 ljudi
- občine Domžale 669 ljudi
Skupaj 1.090 ljudi
Odsotnost okrog 1000 kvalificiranih delavcev ima prav gotovo določene negativne gospodarske posledice, saj je v gospodarstvu močno čutiti pomanjkanje nekaterih kadrov. Za pravilno ocenjevanje pomembnosti tega problema bi bilo dobro imeti točen pregled zdomcev tudi po kvalifikacijah in nato organizirano pristopiti k reševanju tega občutljivega gospodarsko-političnega vprašanja. To ne zadeva samo aktivnosti podružnice, ampak predvsem družbenopolitične činitelje, ki so odgovorni in zainteresirani za rešitev teh vprašanj. V ta prizadevanja se mora vključiti vsa naša družba in preko zastopstev v tujini sodelovati pri reševanju zadev zdomcev. Če bi se tega vprašanja lotili bolj načrt-
no, bi odpadli marsikateri problemi osebne narave, kot so stanovanja in drugo, če bi iskali možnosti zaposlitve v krajih, kjer so prej prebivah. Mnogi naši zdomci, ki so odšli na delo v tujino iz teritorjja naših občin, imajo stanovanjski problem rešen, dočim bi za ostale morali iskati druge možne rešitve: z granjo stanovanj z lastno udeležbo, nakupom ah na druge načine.
V to akcijo se morajo vključiti vsi pobudniki, ki jim je mar pravilna rešitev zdomcev, sicer se bodo mnogi za stalno izgubili v tujini.
Začasno zaposlenih v tujini iz področja obeh občin je torej nekaj nad 1000 ljudi oziroma okoli 5 % vseh zaposlenih v občini Kamnik in Domžale. V kolikor bi prišlo v bližnji prihodnosti do številnejšega vračanja, pa bi se tega problema lotili vsestransko dovolj organizirano, bi to ne moglo niti ne bi smelo povzročiti nepremostljivih problemov. Mnogi zdomci so svoje znanje razširili in okrepili, pa bi jih zato kazalo usmerjati v posamezne samostojne poklice v obrti, ki že nekaj let stagnira, del zdomcev pa bi našel zaposlitev v organizacijah združenega dela. Tega problema se morajo lotiti vsi družbenopolitični in gospodarski dejavniki s precejšnjo stopnjo političnega posluha. Menimo, da so za to najbolj poklicane organizacije SZDL in sindikatov.
Podružnica Slovenske izseljenske matice je in bo tudi v prihodnje v okviru svojih možnosti sodelovala, ne samo pri organiziranju raznih srečanj z zdomci in izseljenci, ampak pri vseh aktivnostih, ki zadevajo probleme izseljencev in zdomcev. Do sedaj sta se precej aktivno vključili tudi občinski glasili Kamnika in Domžal, in delu naših rojakov pošiljamo brezplačno Kamniškega občana in Občinskega poročevalca. To je le ena izmed možnosti vzdrževanja stalnega stika domovine z našimi rojaki v tujini, vsakoletna srečanja pa naj tako usmerjenost dopolnjujejo. Posamezniki, ki prejemajo glasila, so z njimi zadovoljni, želijo pa si še drugih vrst povezave.
Sodelovanje naše podružnice z družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi organi je bilo zadovoljivo, za prihodnje pa bi se bilo potrebno še nekoliko bolj konkretno angažirati pri reševanju vseh teh problemov, predvsem pa problema zdomcev.
Naše sodelovanje s Slovensko izseljensko matico v Ljubljani je bilo zadovoljivo in smo bili pri delu deležni polno razumevanja in pomoči.
Aktivnost dela naše podružnice se spreminja in prilagaja novim razmeram in pogojem. Od prejšnjih osnovnih nalog, ki jih je imela naša organizacija kot celota v pogledu širjenja in krepitve stikov z izseljenci in tolmačenja našega družbenega razvoja po vojni ter krepitve občutka narodnosti in ljubezni do domovine, smo v zadnjih letih prešli na širše področje dela. Gre za neposredno sodelovanje pri nalogah, nanašajočih se na delo naših zdomcev v tujini, njihovem vračanju in pri reševanju vseh problemov materialne in druge narave. To so vprašanja, ki so pomembna za vso družbo.
Odbor naše podružnice meni, da je mogoče vsa vprašanja, ki zadevajo izseljence in zdomce, pa tudi naše rojake v zamejstvu, še uspešnejše reševati, saj je pripravljenost za tako usmeritev prisotna pri vseh družbenih činiteljih.
Vsem, ki so kakorkoli pri delu naše podružnice, vsam članom odbora in drugim gre zasluga, da so bili tudi v pretečenem obdobju doseženi zadovoljivi rezultati. Vsem se v imenu Podružnice izseljenske matice za občini Kamnik in Domžale iskreno zahvaljujem za njihov trud, delo in pripravljenost in jih vabim, da bi tudi v prihod nje bila njihova aktivnost na taki višini.
Prav tako odbor podružnice želi, da bi na osnovi razprave, programa dela za prihodnje obdobje sprejeli take sklepe, ki bi izvršni odbor podružnice mobiliziral pri iskanju novih izvirnih rešitev in na ta način sodeloval pri reševanju tako zahtevnih in odgovornih nalog na področju izseljenstva in problemov zdomcev."
Blagajniško poročilo je podal tov. Peter Klavčič. O pomemb-
(Nadaljevanje na 19. strani)
(Nadaljevanje z 18. strani)
nosti dela in vlogi podružnice sta spregovorila tudi gosta tov. Stopar in Petrin, ki sta zaželela bodočemu odboru veliko uspehov pri nadaljnjem delu in čimboljši povezavi med zdomci in izseljenci ter matično domovino.
Za predsednika novega odbora je bil soglasno izvoljen Srečko Ber-čič, za tajnika Anton Miklavčič, za blagajnika pa Jelka Janežič.
Vodilni člani podružnice so bili v dosedanji mandatni dobi z območja Kamnika, v sedanji mandatni dobi pa bodo z območja Domžal. Zato je že dosedanji odbor na eni izmed zadnjih sej sklenil, da bo letošnje srečanje z izseljenci in zdomci v mesecu juliju pri Jamarskem domu na Gorjuši, kamor bo že do takrat speljana asfaltna cesta. In kaj bo naloga oziroma program dela v naslednjem obdobju:
1. Nadaljevati z utrjevanjem stikov z izseljenci in zdomci. Proučiti vse oblike možnega sodelovanja v smeri krepitve stikov z rojaki — domovina. V to aktivnost vključevati vse odločujoče dejavnike in možna sredstva.
2. Načrtneje organizirati oblike informiranja naših izseljencev in zdomcev z doseženimi rezultati družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja naših občin.
3. Izdelati pregled vseh izseljencev in zdomcev, pri čemer naj bi sodelovali predvsem koordinacijski odbori pri občinskih konferencah SZDL in na tej osnovi prilagoditi tudi aktivnost dela podružnice
4. V občinska glasila, ki jih je potrebno pošiljati našim roja-
z množičnostjo v telesni kulturi z vrhunskim športom s spremembami tekmovalnih sistemov
1. MNOŽIČNOST
I. Izhodišča
Telesna kultura mora biti enakovreden sestavni del našega družbenega življenja, ker lahko prispeva k zdravju in delovnim sposobnostim. Množičnost pa osnovna usmeritev telesne kulture.
II. Vsebina programov in oblike fcva-janja
Zaradi omejitev, ki so prvenstveno materialne narave, bodo vsi dejavniki predvsem Evajali telesno kulturni minimum. Telesnokultumi minimum je vsebina uresničevanja športne rekreacije in telesnovzgojne dejavnosti. Telesnokultumi minimum po sprejetem dogovoru obsega: hojo, tek, plavanje, kolesarjenje, smučanje, streljanje, osnove gimnastike in igre z žogo.
III. Nosilci in izvajalci
Med osnovne nosilec in izvajalce športno-rekreacijske dejavnosti sodijo naslednji:
- predšolske in šolske ustanove,
- organizacije združenega dela in delovne skupnosti,
- telesnokulturnc organizacije,
kom, občasno vključevati tudi tematiko izseljencev in zdomcev. V njih razpisovati tudi prosta delovna mesta v organizacijah združenega dela, ki bi prišla v poštev za naše zdomce.
5. Reševanje neposrednih problemov izseljencev in zdomcev naj postane obvezna naloga vseh odgovornih upravnih organov obeh občin.
6. Srečanja izseljencev in zdomcev naj ostanejo vsakoletna oblika dela podružnice in prilika za utrjevanje medsebojnih vezi. Proučiti je potrebno obliko organiziranja takih srečanj.
7. Družbena skupnost naj zagotavlja zadostna finančna sredstva, da bo delo podružnice nemoteno potekalo. Višino sredstev naj občinski skupščini poenotita.
8. Zagotoviti, da bo problematika izseljencev in zdomcev obravnavana na občinskih konferencah SZDL.
9. Naše rojake seznanjati z vsemi pomembnejšimi dogajanji v Jugoslaviji in njeno aktivnostjo v mednarodnem merilu.
10. Krepiti vezi med domovino in našimi rojaki v zamejstvu, predvsem v Avstriji. Odnose graditi na že utrjenih stikih, ki so postali tradicionalni med posameznimi organizacijami in društvi. V to aktivnost vključiti politične, kulturne, športne in druge dejavnike.
11.0 delu, uspehih in težavah podružnice pravočasno obveščati javnost preko sredstev javnega obveščanja.
Program je obsežen, zato želimo novemu odboru pri njegovem delu mnogo uspehov.
Tone Ravnikar
- turistično-gostinski centri,
- športno-rekreacijski centri v krajevnih skupnostih in stanovanjskih soseskah,
- jla in milica,
- organizacije, katcrDi dejavnost ni prvenstveno ali izključno telesno kulturna.
Telesnokulturnc skupnosti enakovredno obravnavajo vse organizirane izvajalce telesnokulturnc dejavnosti. Organizirani izvajalci pa so dolžni omogočiti sodelovanje v programih njihovih aktivnosti tudi nečlanom.
P/. Strokovni kadri
Delo na področju športno-rekreacijske dejavnosti vodjjo:
- diplomirani in višji organizatorji rekreacije (profesionalno v organizacijah združenega dela z več kot 500 zaposlenimi v večjih športno-rekreacijskih centrih ter na območju ene ali več krajevnih skupnosti);
- organizatorji športne rekreacije (vodijo športno rekreacijo v TOZD, KS in TKO; praviloma delo opravljajo amatersko, le izjemoma pa tudi profesionalno);
- animatorji - opravljajo delo amatersko v množičnih telesnokulturnih aktivnostih.
V. Objekti
- doseči odprtost in dostopnost vseh
obstoječih telesnokulturnih objektov, površin in naprav, zgrajenfi z družbenimi sredstvi;
- maksimalno povečati dnevno, tedensko in letno število ur uporabe vseh objektov, površin in naprav;
- uporabiti vse možnosti za izvajanje množičnih telesnokulturnih aktivnosti vprirodnem okolju,
- upoštevati materialno in moralno odgovornost pri uporabi objektov, ki smo jih zgradili z družbenimi sredstvi;
- zagotoviti rezervacijo ustreznli in zadostnih površin za množično tele snokul turno aktivnost v bivalnem okolju (soseske in KS).
VI. Zdravstveno varstvo
Telcsnokulturna aktivnost prebivalstva je zahteven proces, ki mora vključevati tudi ustrezen zdravstveni nadzor in zaščito, zato se mora povečati sodelovanje med TKS in zdravstvenimi skupnostmi.
Vil. Preverjanje psihofizičnih sposobnosti
Preverjanje ps Si o fizičnih sposobnosti udeležencev v telesni kulturi bo redno in smotrno izvajano na podlagi strokovno pripravljenega programa za celotno območje Slovenije.
VIII. Organiziranost
Vsebina dela v športno-rekreacijskem in telesnovzgojnem smislu je zelo pestra in raznolika, ob tem pa se pojavlja veliko različnih nosilcev - izvajalcev. Organiziranost mora omogočiti zdrževa-nje interesov glede na;
- različen geografski položaj,
- podnebne razmere,
- obsežnost območij,
- gostoto naselij.
- materialne pogoje,
- največjo ekonomičnost,
- strokovno uresničevanje.
Za pravilno koordinacijo dela se oblikujejo komisije za območja krajevnli skupnosti in za območja občin.
IX. Propagando,, informatika in založništvo
Sistem informiranja in propagande je nujna sestavina aktivnosti v telesni kulturi in mora smotrno zajeti posredovanje udeležencev aktivnosti,kakor tudi izvajalcev programov. Večje koriščenje sredstev javnega obveščanja, večje koriščenje založništva - strokovno pripravljene literature.
X. Raziskovalna dejavnost Raziskovalna dejavnost mora zajeti
posamezne sredine oziroma posamezne dejavnosti:
- športno rekreacijo v TOZD;
- športno rekreacijo v Krajevnih skupnostih in društvih.
XI. Tekmovanja
Temeljna območja uveljavljajo šport-no-rekreacijskega tekmovalnega sistema so območja krajevnih skupnosti in občin. Tekmovalne sisteme bomo razvijali za vse kategorije udeležencev. Tekmovanja so ekipna in posamezna in praviloma ne presegajo območja občin. Med tekmovanji bodo imele posebno mesto tudi naslednje oblike:
- delavske športne igre. trim tekmovanja, partizanski in taborniški mnogoboji, tekmovanja za športno znač-
XII. Financiranje
Temeljni vir za financiranje športno-
rekreativne dejavnosti so vplačila delovnih ljudi in občanov v obliki članarin, prijavnin, lastnih vplačil uslug in drugih osebnih prispevkov ter nabavo rekvizitov in opreme, za udeležence z nižjim gmotnim standardom pa pemoč z ustanavljanjem izposojevalnic opreme in rekvizitov. Dodatni vir sredstev so združena sredstva, ki so v osnovi dogovorjena in jih na osnovi svobodne menjave dela združujejo delovni ljudje. Prednost pri financiranju in združevanju sredstev bodo imele dejavnosti, ki se ujemajo z vsebino tele snokul turnega minimuma.
2. VRHUNSKI SPORT
I. Izhodišča
Osnova sistema nepretrgane selekcije je lahko samo množična telesnokultur-na aktivnost otrok in mladine, ki je v svojem posebnem delu organizirana tako, da nadarjenejšim, ki to želijo in zmorejo, razvijajo potencialne sposobnosti, vse do vrhunskih dosežkov.
Ugotovitve široke javne razprave v Sloveniji:
- da so na tem področju poUebne temeljite vsebinske in organizacijske spremembe;
- da želimo v SR Sloveniji tudi v prihodnje dosegati vrhunske dosežke. Treba bo še odgovoriti na naslednja
vprašanja:
- kdo so nosilci usmerjene dejavnosti s potencialnimi kandidati;
- kakšna naj bo samoupravna in strokovna organiziranost nosilcev vrhunskega športa, od prve do pete selekcija . ■ •  ' t—
- kakšna naj bo organizacija Ebora in
tekmovalni sistem selekcij;
- kako urejati zadeve v prihodnjem obdobju;
- kako urediti financiranje;
- katere so neposredne naloge v tem času?
Za doseganje vrhunskli dosežkov moramo delati v strokovnih tirnih od prve do pete selekcije.
Temeljni pogoji za ugotavljanje uspešnosti izvedbe:
- racionalna izraba razpoložljivih pogojev in sredstev;
- dosledno epolnjevanje načela selektivnosti, tako pri Eboru športnikov, kot strokovnih kadrov;
- nedotakljivosti vzgojnti načel kot osnovne motivacije športnega udej-stvovanja.
II. Nosilci usmerjene in vrhunske športne dejavnosti
V novi vsebinski usmeritvi moramo jasno opredeliti nosilec usmerjene in vrhunske športne dejavnosti, ki so:
a) Šolska športna društva v osnovnih in srednjih šolah
b) dogovorjene telesnokulturne organizacije
c) dogovorjeni centri v tekmovalni skupnosti.
a) Temeljni nam n delovanja SSD je, da omogoči čimvcejemu številu članstva najmanj 2 uri tedenske vadbe v izbrani aktivnosti, to je tako imenovani A program.
Šolska športna društva v osnovni šoli so temeljni nosilci B programov, programa z izbranimi potencialnimi kandidati za vrhunske športne dosežke:
- za izbrane učence in učenke na podlagi ugotovijenti rezultatov, te-
(Nadaljevanje na 20. strani) -
HELIOS
KEMIČNA INDUSTRIJA DOMŽALE Ljubljanska 114, n. sol. o.
OBJAVLJA več prostih delovnih mest za delo v skladišču in transportu za nedoločen čas, poskusno delo 1 mesec.
Interesenti naj pošljejo vloge ali se osebno oglasijo v kadrovskem oddelku delovne organizacije v 8 dneh po objavi.
I___^
Uresničevanje portoroških sklepov
OB OBČNEM ZBORU
ptmruk-ega društva „JANEZ TRDINA" Mengeš, ki je bil 29/3-77 v dvorani Glasbene šole v Mengšu.
Na zboru je prevladovalo zelo slovesno vzdušje, saj naše društvo praznuje letos petindvajsetletnico.
Iz prebranih poročil so udeleženci zbora lahko razbrali zelo zagnano delo društvenih delavcev. Zanimivo je to, da je težišče dela z mladino prešlo v radomeljsko šolo, kjer je požrtvovalna mentorica tov. Jurjevčeva v sodelovanju z društvenimi delavci dosegla skoraj neverjetne uspehe. O teh se najlažje prepričamo z naslednjimi številkami: sekcija šteje 170 pionirjev in mladincev, številnih izletov se je udeležilo preko 600 učencev, v okviru planinske šole je bilo 28 ur predavanj.
V lanskem letu je bila ustanovljena tudi planinska šola v Posebni osnovni šoli Homec, kjer je bilo organiziranih nekaj predavanj in izlet.
ninccv in še bi lahko naštevali.
V oktobru bomo imeli proslavo ob 25-letnici društva. Ob tej priložnosti bomo razvili prapor in izdali spominski zbornik. Trenutno je gradivo za zbornik že zbrano, srečujemo pa se z velikimi težavami pri zbiranju propagandnti oglasov in sredstev za prapor (žebljički, trakovi). Upamo, da bomo tudi tej nalogi kos in vam bomo, tako članom društva, kot ostalim občanom predstavili bilten in vas povabili na proslavo z razvitjem prapora.
Program izletov v letu 1977:
1. in 2. maja Ratitovec,8. maja Ob žici okup. Ljubljane, 14. in 15. maja Čaven, 15. maja planinski tabor ljublj. PD, 28. maja Golica, 11. junija Matajur, 25. in 26. junija Nanos, 3. in 4. julija Ojstrica, 16. in 17. julija Begunščica, 6. in 7. avgusta Rjavina, 15. 16. in 17. avgusta Triglav,.28. avgustaOlševa, 3. in 4. septembra Škrlatica, 10. in 11. septembra Storžič, 24. sep-
Igralke Košarkarskega kluba Mengeš, ki so uspešno nastopale v
zimski ligi
Na žalost pa moramo ugotoviti, da sekcija v Mostah še zdaleč ni več tako aktivna, kot je bila nekdaj. Nekaj članov sekcije sicer veliko zahaja v gore, ostale planinske dejavnosti, kot na primer stiki z osnovno šolo v Mostah, pa ni.
Mladinski odsek v Mengšu se kljub prizadevanjem in nekaterim uspehom ne more odtrgati od tal. Z mengeško šolo ne moremo in ne moremo priti v korak, čeprav že par let poizkušamo prebiti led. Tudi v Mengšu je bila organizirana planinska šola, katere namen je: seznanjati mlade planince z življenjem v gorah, z vsemi posebnostmi, nevarnostmi, prvo pomočjo, živalstvom, rastlinstvom.
Trenutno poteka tudi akcija „ciciban - planinec" v vzgojnovarstvenem zavodu v Mengšu in v Radomljah.
Alpinistični odsek je še mlad, vendar so dosežki kar zavidljivi. Uspešno je bila organizirana plezalna šola, e česar je razvidno, da tudi tu posvečamo veliko pozornost prav vzgoji. Številne uspešne vzpone daleč prekaša sodelovanje dveh naših alpinistov (M. Sušteršiča in Vran-karja) v poljsko-jugoslovanski alpinistični odpravi na Hindukuš. Povzpela sta se na 74 92 m visok Nošak.
Tudi na gospodarskem področju je bilo v preteklem letu veliko postorje-nega. Za razna dela pri Mengeški koči na Gobavici je gospodarski odbor s pomočjo aktivnih članov in drugih odsekov opravil kar 462 ur prostovoljnega dela. Pred nedavnim smo zamenjali zakupnika in u parno, daje bila naša odločitev pravilna, saj je kočo vzel v zakup kvalificiran gostinski delavec.
Uspešno je bilo tudi delo markacij-skega in kulturno-propagandnega odseka. Bera lanskoletnih izletov je zelo bogata. Spomnimo se samo na avtobusne izlete na: Stol, Golico, Koroško, Tamar-Sleme-Vršič, dalje na Triglav, Jalovec, Grintovec ... Sledijo številni izleti v okviru planinske šole, pa sodelovanje z drugimi društvi (Monte Rosa, Matajur j, nadalje teden mengeških pla-
tembra Mirna gora in 2. oktobra Bohor.
Upamo, da nam pri izvedbi izletov vreme ne bo preveč nagajalo. Vse podrobnosti o izletih bomo objavljali preko plakatov in rubrike „Planine in ljudje", kije ob sredah v Delu ter seveda preko naše propagandne omarice. Prijave za vse avtobusne izlete bodo sprejemali v trgovini Zarja v Mengšu, (za Golico, Nanos, Matajur, Olševo).
Sib
KOŠARKA
V pravkar končani ljubljanski mladinski zimski ligi za mladinke so mlade igralke Košarkaškega kluba Mengeš dosegle še en uspeh. V konkurenci šestih ekip so brez poraza zasedle prvo mesto. Najboljša tekma je bila proti ekipi Bežigrad 74, ki jim je zagotovila tudi prvo
mesto.	
Lestvica:	
1. Mengeš	10
2. Ilirija	8
3. Bežigrad 74	4
4. Jezica	4
5. Slovan	4
6. Brest	0
Mladinke KK Mengeš pa so se slabše odrezale na zaključnem turnirju treh prvo uvrščenih ekip.
Lestvica:
1. Bežigrad 74
2. Mengeš
3. Ilirija
Kljub temu, da so v zimski ligi nekateri klubi (Brest, Jezica) nastopili s pomlajenimi  ekipami, uspeh ni nič
manjši. Tudi mlade igralke Mengša so ostale brez dveh nosilk igre iz pretekle sezone, v kateri je ekipa dosegla dosedanji največji uspeh: 1. mesto v ljubljanski medobčinski mladinski ligi pred Brestom in 5. mesto v republiški ligi. Igralke se zavedajo, da bodo morale v letošnjem letu veliko trenirati, če bodo hotele dosegati vidnejše rezultate. Uspeh v zimski ligi pa jim je dal veliko vzpodbudo pred pričekom letošnjega ligaškoga tekmovanja, v katerem bosta klub (poleg moške ekipe) zastopali dve vrsti in sicer članice, ki sodelujejo v slovenski republiški ligi in mladinke v ljubljanski medobčinski ligi
A. M.
PRIJATELJSKI TEKMOVANJI
5. marca sta se v povratnem tekmovanju srečali ekipi strelskih sekcij MLINOSTROJ iz Domžal in JUB iz Dola pri Ljubljani. Tokrat ie bila v streljanju z zračno puško boljša ekipa iz JUB. Tekmovanje se je končalo z rezultatom 645:636. Med posamezniki je bil tudi tokrat najboljši Niko Keržan iz Mlinostroja, ki je nastrcljal 178 krogov od 200 možnih, za njim pa ra se uvrstili Alojz Šimenc, JUB s 174, Zdravko Kraj-šek iz Mlinostroja s 164, Anton Mišvelj, tudi iz Mlinostroja s 158 in Adolf Ogrin, JUB s tudi 158 krogi.
29. marca pa sta se v Trzinu srečali ekipi SD TRZIN in SD DOMŽALE. Boljši so bili strelci Trzina s 696 krogi. Domžalčani pa so nastreljali 675 krogov, kar je ryihov doslej najboljši ekipni rezultat v tej kategoriji tekmovanj. Med posamezniki se je tudi tokrat izkazal Andrej Perne iz Trzina z rezultatom 188 krogov od 200 možnih. 2. in 3. mesto sta si razdelila Franci Mušič iz Trzina in Maks Hrovat iz Domžal z rezultatom 177 krogov, na 4. mesto se je uvrstil Dominik Grmek iz Domžal s 175 krogi na 5. pa Janez Juvan st., iz Domžal s 172 krogi. To tekmovanje je ponovno pokazalo zelo visoko kvaliteto trzinskega moštva in izjemno hiter napredek in tudi visoko kvaliteto povsem novega domžalskega moštva.
Ž.
TENIS V DOMŽALAH
Tenis je dolgo časa veljal za šport privilegirancev in bogatašev, zato pri nas ni imel velikega odmeva. Danes pa vse bolj pridobiva na veljavi, ne samo v Kanadi, Ameriki in Avstraliji, ampak tudi v Evropi in pri nas v Sloveniji. Na razmah tenisa je vplivala pocenitev teniške opreme, kar je omogočilo, da je ta šport lahko dostopen vsakemu občanu. Druga zelo važna prednost te prijetne športne panoge je v igri sami, ki jo lahko gojimo od mladih let do pozne starosti in jo seveda lahko prilagajamo svojim fiziološkim sposobnostim. Vse to je botrovalo okoliščinam, da so domžalski ljubitelji tenisa ustanovili prvi teniški klub v občini. V soboto, 2. 4. 1977 je bil občni zbor kluba, ki sega je udeležilo 37 članov. Na njem so sprejeli statut kluba in izvolili izvršni odbor. Za predsednika je bU izvoljen Milan Marolt.
Želja vseh udeležencev je bila, da bi čimprej začeli s treningi, kijih bo vodil znani teniški mojster Metod Klemene. Na žalost pa v občini manjka igrišč oziroma jih sploh ni. Zato so člani kluba na občnem zboru sklenili, da bodo s prostovoljnim delom in z nabiralno akcijo zgradili dve igrišči med nogometnim stadionom in Bistrico. Krajevna skupnost je lokacijo že odobrila. Da pa ne bi izgubljali časa do zgraditve igrišč, bodo člani teniškega kluba do takrat trenirali na asfaltnem igrišču tovarne Lek. Prvi trening je bil v soboto, 16. aprila. Že prvi občni zbor je potrdil, da je zanimanje za ta šport zelo veliko, seveda pa bo članstvo še naraščalo, saj klub nima namena vzgajati le tekmovalne vrste, ampak predvsem gojiti tenis kot rekreativno panogo.
M. T.
DELOVNA AKCIJA NA TRIM STEZI
SK in OO ZSMS Domžale sta 23. aprila organizirale enodnevno delovno akcijo na trim stezi. Naloga je bila zvoziti velik kup peska z vrha Sumberka na posamezne dele trim steze. Začeli smo zjutraj in končali popoldan. Seveda nismo vseskozi delali, saj je bilo delo, še posebno tisto, ki so ga opravljali fantje, zelo težko. Že zjutraj smo dobili sendviče in deit, za kosilo pa so nam pripeljali ,,koš klobas". Za te dobrine se zahvaljujemo Krajevni skupnosti, še posebno pa smo bili veseli, ko nas je pri delu obiskal njen predsednik in nas pohvalil.
Popoldne je bila nogometna tekma zavzetih žogobrcev, ki se niso še povsem i/.trošili na delu. Po športu smo poskrbeli še za kulturo. Spoznali smo satirika in humorista iz predvojnih časov Ivana Roba. Zvečer pa smo na vrhu Sumberka prižgali kres.
Cveta Zalokar
URESNIČEVANJE ŠKIH SKLEPOV
PORTORO-
(Nadaljevanje z 19. strani)
stiranje od 1. do 4. razreda - splošni program;
- za atletiko in košarko - sporazumno za vse občine;
- za dve športni panogi, katere je izbrala TKS občine;
- za vse posameznike, ne glede na športno panogo, ki so izbrani na podlagi testiranja.
b) Za športne panoge, ki jih ni mogoče izvajati v SSD (alpinizem, dviganje uteži).
c) Tekmovalno skupnost določene športne panoge predstavlja funkcionalno ali geografsko zaključeno območje, v katero so vključeni vsi dejavniki, ki izvajajo B program.
III. Organizacijska povezanost nosilcev
a) Samoupravna povezanost vseh dejavnikov v skladu z ustavno preobrazbo samoupravnih interesnih skupnosti in asociacij z namenom širše družbenopolitične dejavnosti in odgovornosti vseh dejavnikov.
b) Strokovna povezanost vseh dejavnikov, ki mora biti predvsem vertikalno povezana zaradi enotnosti strokovnega dela.
Samoupravna povezanost:
- vsi dejavniki (ki uresničujejo B program) se v občini na delegatski osnovi povezujejo v asociacijo za vrhunski šport pri Ob ZTKO (odbor za šport);
- vse občinske asociacije za vrhunski šport se na delegatski osnovi povezujejo za območne tekmovalne skupnosti;
- vse območne asociacije za vrhunski šport se na delegatski osnovi povezujejo v republiški odbor za vrhunski šport.
V zvezi s strokovno povezanostjo centrov je potrebno ločiti dvoje vprašanj:
- povezavo centrov in
- povezavo strokovnega kadra. Centri za določene panoge se povezujejo zaradi izvedbe tekmovanj in koordinacije ter drugih organizacijsko-teh-ničnih vprašanj vseh nosilcev določene panoge. Izredno pomembna je druga povezava:
- strokovna (strokovni delavci in sodniki).
Pri tej organizacijski povezanosti moramo upoštevati naslednja načela:
- na vseh ravneh, natančneje pri temeljnih in združenih nosilcih ter republiških asociacij, bomo ustanovili strokovne svete, tako tudi v SSD, regijski svet in republiški strokovni svet (trenerji).
(Nadaljevanje prihodnjič)