Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 24. marca 2021. Cena: 1,46 EUR Leto: XXII ŠT. 2 I 24. februar 2021 8 Glas občin in krajevnih skupnosti v glasilih 9 Prisegam na kakovostno novinarstvo 10 Mladi prevzemniki kmetij s svežimi investicijami in idejami 25 »Ljubim rože in potice, nasmejano mi je lice, jezik jaz pa dolg imam, a zamere ne poznam.« V šolske klopi vsi osnovnošolci T. T. V šolske klopi so se minuli ponedeljek vrnili tudi učenci od 5. do 9. razreda in dijaki zaključnih letnikov srednjih šol vzhodnega dela Slovenije, kamor spadajo tudi vsi učenci in dijaki iz naše doline, potem ko so imeli v prejšnjem tednu zimske počitnice. Učencem prve triade in njihovim učiteljem so se tako v šolskih klopeh končno pridružili tudi ostali osnovnošolci in dijaki četrtošolci. Ker so bili doma kar štiri mesece, vrnitev v šole pomeni novo prilagajanje. Seveda v šolah še vedno veljajo strogi zaščitni ukrepi v skladu s priporočili NIJZ, za učitelje (in tudi vzgojitelje) tudi tedenska hitra testiranja, v primeru pozitivnega testa pa še PCR testiranja. A največji izziv bo po tolikšnem času vzpostavitev »živega« dela v šoli. Starši so se ob tem nekoliko oddahni- li, otroci in mladi pa so se razveselili ponovnega snidenja z vrstniki in medsebojnega druženja. V slovenskih šolah, tudi v osmih spodnjesavinjskih matičnih in osmih podružničnih osnovnih šolah, so dobili priporočila, da z ocenjevanjem nekoliko počakajo, saj naj bi bili prvi dnevi v šoli namenjeni bolj privajanju na »nov« stari način dela, ponavljanju in utrjevanju znanja, šele kasneje se bo postopno začelo tudi ocenjevanje. Med ostalim rahljanjem strogih ukrepov pa velja omeniti ponovno sprostitev prehajanja med občinami. Tudi po podatkih o okuženih, potrebnih bolnišnične oskrbe, intenzivne nege, in umrlih je Slovenija prišla v oranžno fazo. Pomlad pa bo morda prav kmalu prinesla še kakšno rahljanje. Mladi ponovno v šole B. P. L. K. Virtualnemu manjka iskrenosti LUCIJA KOLAR Virtualno je v zadnjem času pogosto nadomestek za vsebine in dogajanja, ki smo jih v normalnih časih lahko spremljali, počeli in zajemali z vsemi čutili v živo. Večina se je temu nekako prilagodila v upanju, da je zdaj že skoraj leto dni trajajoče obdobje omejitev in nadomeščanja z virtualnimi substituti le začasno stanje. Moja ugotovitev, ki je nastala ne le po lastnih izkušnjah, ampak tudi glede na opažanja ljudi in dogajanja v okolju, je, da je to dolgotrajno pomanjkanje druženja, dejavnosti in odnosov v živo naredilo ogromno škodo v odnosih in delovanju v različnih segmentih naše družbe. Virtualno je lahko le nekakšen »materialni« nadomestek komunikacije na vseh področjih, ki lahko nadomesti osnovno komunikacijo. Ne more pa nadomestiti tisoč odtenkov komuniciranja in interakcij v živo. Ne more učinkovito reševati konfliktov, saj ponuja možnost uporabe tisočih filtrov, ki prevajajo naše komuniciranje v »sprejemljivo« obliko proti tistim, na katere ga naslavljamo. Ne more verodostojno prenašati govorice telesa, barve in nihanja glasu, sploh pa ne vonja in tudi ne »okusa« komunikacije in odnosov. Ne more nadomestiti ekipnega duha na športnih in drugih področjih. Na kratko, manjkata mu iskrenost in verodostojnost v vseh svojih odtenkih. Na straneh tokratnega Utripa Savinjske doline boste med drugim prebrali, kako so se mnogi organizatorji trudili pripraviti spletne Dom je, kjer se počutimo varne Avtomatska garažna vrata od 850 € * Vhodna vrata brez obsvetlobe od 1.272 € * * Priporočena cena za akcijske proizvode oz. velikosti, vključno z montažo in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaščenih zastopnikih v Sloveniji do 28.02.2021. Hörmann Slovenija, d.o.o. Petrovče T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.hopsnakolo.si www.hormann.si info@hormann.si TZ-AZ-EP2020-110x60mm-NEW-HOR-SL-B-2021.indd 1 19/01/2021 14:14 dogodke, pa naj gre za kulturno obarvani februar z virtualnimi proslavami in drugimi dogodki ali pustne fotografije, objavljene po spletu v odsotnosti zabavnih in iskrivih pustovanj. Tribune, prizorišča in dvorane ostajajo dogajanja v živo zelo spremenjen prodira tudi za zidove ter v življenje in delo naše doline in ga kljub »omejitvi dostopa« približuje bralcem vse doline. Hvala za vaše pohvale in tudi pobude za vsebine, ki jih z veseljem odstiramo za vas. »Ne more verodostojno prenašati govorice telesa, barve in nihanja glasu, sploh pa ne vonja in tudi ne »okusa« komunikacije in odnosov.« prazni, ljudje pa se lahko srečujejo le na daleč na širnih pohodniških poteh, v komercialno naravnanih trgovinah in pri drugih ponudnikih. Srečujejo pa se tudi v dolgih kolonah, čakajoči na hitre ali PCR teste, kjer se posebej odraža stanje duha in nestrpnost, ki jo med nas širijo tudi najbolj odgovorni v državi. Na ta virus smo v našem časopisu že večkrat opozorili, zdaj pa so nas nanj opomnili tudi zdravstveni delavci, na katere nezadovoljni občani stresajo svoje frustracije iz celoletnega »polzaporništva« in omejitev svobode, ki so najbrž v vsaki osebni zgodbi naplavile na dan še posamezne osebne variacije na isto temo. Smo pa zabeležili odličen odziv, denimo, na prvem odprtju v živo v ekomuzeju in Savinovem salonu v Žalcu, ki kaže na željnost uživanja kulturnih in drugih dobrin po svobodni osebni izbiri. V tem duhu si drznemo še bolj verjeti v poslanstvo časopisa, ki v letu z veliko manj prireditev in Priznanje smo v minulih dneh vsaj posredno prejeli tudi v obliki Savinove plakete, ki jo je prejel ZKŠT Žalec za naše dvajsetletno izhajanje. Ponosna sem na Utripovo ekipo, katere del sem že petnajst let tudi sama. V naši dolini izhajajo glasila posameznih občin in krajevnih skupnosti, a tiskan časopis, ki novinarsko pokriva Spodnjo Savinjsko dolino, je le Utrip Savinjske doline, ki skupaj s predhodniki beleži že štiridesetletno zgodovino. Morda ni naključje, da so vse urednice glasil, ki jih predstavljamo v tokratni številki Utripa Savinjske doline, ženske. Kakorkoli, v duhu meseca, ki je posebej posvečen ženskam, je prav, da ob odsotnosti »uradnih« čestitk zaradi še vedno aktualnih omejitev, čestitamo posebej njim, pa tudi prav vsem ženskam in materam v dolini. Postavite se bolj kot kadarkoli tudi zase in odstrite kakšen tabu. Iskrene čestitke ob 8. marcu in materinskem dnevu. Iskrenosti in spoštovanja vam želimo. OBČINA ŽALEC 2 ŠT. 2 I februar 2021 Prejemnike priznanj in plaket predstavili virtualno Skupina Ubrane strune vseskozi deluje pod okriljem KuD Svoboda Griže, kjer deluje kot aktivna sekcija, organizira prireditev Zlate citre in skrbi za eracijsko povezanost in sodelovanje, ki se s kontekstom novic na nacionalni in globalni ravni povsem izgubijo. Za vse to skrbijo tudi pri osrednjem spodnjesavinjskem tiskanem mediju. Utrip Savinjske doline z vsebino pokriva dogodke v šestih občinah Spodnje Savinjske doline. Izdaja ga Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in dosega naklado 11.900 izvodov, ki je v celoti prodana. Na leto izide enajst številk. Predhodnik Utripa je bil časopis Savinjski občan, ki je prvič izšel leta 1978, kasneje je bil preimenovan v Savinjčana. Leta 2019 smo obeležili Sloveniji in tujini. Člani odrasle folklorne skupine Galicija menijo, da je njihova mentorica Helena zelo srčna, ustrežljiva, pozitivna, predana in predvsem potrpežljiva oseba. Človek z veliko začetnico, ki se vsake naloge, ki ji je zadana ali ki si jo mnogokrat zada kar sama, loti s srcem. V svoje delo vnaša pozitivno energijo, navdušenje, kreativnost, kar zna dobro prenesti tudi na ostale člane folklorne skupine. V kraju skoraj ni prireditve, kjer se folklorna skupina ne bi predstavila s svojim programom. Zelo uspešni so tudi izven kraja. Redno se udeležujejo Anita Žolnir Helena Turnšek mag. Boštjan Štrajhar dvajset let Utripa Spodnje Savinjske doline. Vsebino Utripa so v dveh desetletjih oblikovali: nekdanja odgovorna urednica Ksenija Rozman, sedaj tudi novinarka, in sedanja odgovorna urednica Lucija Kolar ter novinarji in fotoreporterji Darko Naraglav in Tone Tavčer, ki sta temu mediju zvesta že od začetka. V zadnjem času se jim je pridružila še novinarka Bina Plaznik. Pri oblikovanju časopisa sodelujejo lektorji, ki se jih je zvrstilo kar nekaj. Utrip je v dvajsetih letih trikrat spremenil svojo podobo, zadnjo je dobil ob svoji dvajsetletnici. Vse številke Savinjskega občana, Savinjčana ter Utripa Savinjske doline do leta 2015 so digitalizirane in dostopne preko spleta, za kar je poskrbela Medobčinska splošna knjižnica Žalec v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje. Utrip bralcem Spodnje Savinjske doline in tudi širše prinaša pomembne lokalne informacije in aktualne vsebine za vse generacije, zato je za mnoge nepogrešljiv. Objavljeni prispevki gradijo dragocen arhiv, ki bo generacijam, ki prihajajo za nami, sporočal, kdo so in od kod prihajajo.« Uredništvo pa že deset let sooblikuje tudi tajnica Karmen Guldenberg. Za uspešno pedagoško delo in vodenje folklornih skupin v šoli in kraju je plaketo prejela tudi Helena Turnšek. »Helena Turnšek je folklorni dejavnosti predana že skoraj dvajset let. Leta 2001 je prevzela vodenje otroške in mladinske folklorne skupine Osnovne šole Petrovče in Podružnične šole Trje. Z otroškima in mladinsko folklorno skupino sodeluje na številnih prireditvah v šoli in kraju. Redno se udeležuje primerjalnih prireditev Javnega sklada za kulturno dejavnost. Uspešna folklorna dejavnost mladih se v kraju nadaljuje tudi pri odraslih. Že vrsto let uspešno vodi Odraslo folklorno skupino Galicija, ki deluje v okviru Kulturnega društva Galicija. Od samega začetka se Helena Turnšek redno izobražuje in udeležuje seminarjev in srečanj na področju folklorne dejavnosti. Po svojih najboljših močeh se trudi ohranjati kulturno izročilo ter ga skupaj s člani folklornih skupin predstavljati širši javnosti v festivalov v tujini, kjer dosegajo lepe uspehe. Zaradi teh rezultatov je njeno strokovno delo zelo cenjeno.« Na področju zborovskega petja v šoli in kraju pa je aktivna Anita Žolnir. S tem si je prislužila Savinovo plaketo. Anita Žolnir je zborovodkinja Otroškega in Mladinskega pevskega zbora na OŠ Petrovče ter Otroškega zbora POŠ Trje, mentorica šolskemu bendu PAMŽI, otroke pa povezuje z glasbo tudi v inštrumentalni skupini Orffova glasbila ter v okviru izbirnih predmetov. Ob tem so ob podelitvi plakete o njej zapisali še: »S predanim in uspešnim delom dopolnjuje pestro kulturno dogajanje na OŠ Petrovče in POŠ Trje. Sodeluje pri organizaciji ter izvedbi številnih šolskih prireditev, pevce in inštrumentaliste pa pripravlja za razne nastope oz. prireditve za kraj in občino. Vsako leto s pevci obeh zborov zapoje na reviji pevskih zborov, vsako drugo leto pa se z mladinskim zborom pridruži več kot tisoč pevcem na koncertu množičnega petja (Zborovski BUM). Svojo predanost glasbi vedno znova pokaže in dokaže ob dovršenih velikih koncertih, na katerih se predstavijo otroci, s katerimi ustvarja. Tako je navdušila z odmevnim projektom Glasbena razglednica, zasnovala glasbeno-dramski večer Nič in vse, pa veliki koncert vseh pevskih zborov in inštrumentalistov Z glasbeno razglednico po Sloveniji. Vsako leto s pevci in inštrumentalisti poskrbi za božični koncert ali sodeluje na šolskem božično-novoletnem bazarju, na krajevni prireditvi ob kulturnem prazniku, komemoraciji, na šolskih proslavah in drugih prireditvah. V domači Galiciji vodi Mešani cerkveni pevski zbor, ki krajane že skoraj dvajset let vedno znova navduši z božičnim koncertom in številnimi drugimi nastopi. V zadnjem času naj omenimo dva uspešna dobrodelna koncerta za obnovo cerkvenih orgel v Galiciji, sodelovanje v glasbenem projektu Carmina Burana ter »Polnočnice od doma« decembra lani. Anita Žolnir s svojo srčnostjo in predanostjo združuje in privablja k petju pevce vseh starosti. Mlade spodbuja, jim svetuje in pomaga pri poklicnem ali ljubiteljskem glasbenem udejstvovanju.« L. K., T., T. Podelili so tri Savinove plakete in dve priznanji, plakete z denarno nagrado pa letos niso podelili. Med prejemniki je tudi naš časopis Utrip Savinjske doline. Letos zaradi epidemije v Žalcu niso pripravili proslave na odru dvorane Doma II. slovenskega tabora, so pa ne glede na to izbrali letošnje Savinove nagrajence, ki jim je župan 1. februarja v avli doma podelil plakete in priznanji. Občinstva ni bilo, zato pa je bil avditorij pred virtualnimi mediji še večji. Prejemnike priznanj so namreč 5. februarja predstavili v okviru posebne oddaje, ki so jo predvajali na Savinjski TV in na YouTube kanalu ZKŠT Žalec. Na slednjem je predstavitev še vedno prisotna, ponovitve je omogočila tudi Savinjska TV. »Glede na razmere smo v kulturni program za to priložnost uvrstili posnetke pesmi in skladb, ki so jih doma izvedli učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec pod vodstvom svojih mentorjev,« je o posebni oddaji povedal predstavnik organizatorja ZKŠT Žalec Uroš Govek. V obrazložitvi so zapisali: »Sabina Tauses že 17 let kot druga učiteljica v prvem razredu na I. osnovni šoli Žalec. Poklicno pot je začela kot vzgojiteljica v vrtcu v Žalcu. Svoje delo je vedno opravljala z veliko mero odgovornosti in iskanjem novih in inovativnih idej za nadgradnjo in popestritev pedagoškega procesa. Aktivno se vključuje v utrip kulturnega ustvarjanja na šoli ter sodeluje pri oblikovanju proslav ter ostalih kulturnih prireditev, predvsem z oblikovanjem kostumov in mask za nastopajoče. Njene stvaritve so močno zaznamovale celotno podobo spremljajočih prireditev ob odprtju bienala otroške grafike. Del njenega poslanstva je tudi mentorstvo najmlajšim učencem na likovnem področju. Neprecenljiv je njen prispevek k razvoju folklorne dejavnosti na šoli, ki jo je pred leti ponovno obudila. V svet folklornih plesov je popeljala najprej Božo Trnovšek Sabina Tauses Lucija Kolar Program je povezoval mag. Marko Repnik. Za predstavitve so uporabili posnetke in fotografije iz osebnih arhivov nagrajencev, oddajo pa je posnel in tehnično uredil Samo Sadnik iz Savinjske televizije. Nastala je v produkciji ZKŠT Žalec. Občina Žalec ustvarjalcem na kulturnem področju podeljuje Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem, gledališkem in glasbenem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine ter drugih kulturnih področjih. V tem duhu so nagradili tudi letošnje nagrajence, ki jim je priznanja podelil župan Občine Žalec Janko Kos »Slovenski kulturni praznik je priložnost, da se tudi v lokalnem okolju društvom, skupinam in posameznikom ter ne nazadnje tudi najmlajšim ustvarjalcem na področju kulture poklonimo in zahvalimo za tisto, kar s svojo ustvarjalnostjo prispevajo k družbi svojega časa in prihodnosti,« je bilo ob tem slišati. Komisija je odločila, da letos podeli pet Savinovih odličij, in sicer dve priznanji in tri Savinove plakete. Savinove plakate z denarno nagrado pa letos ni podelila. Kar tri priznanja, natančneje priznanje in dve plaketi, so šla v roke prejemnic za zasluge na pedagoškem področju najmlajše, v zadnjem času pa tudi starejše učence. Pod njenim mentorstvom so nastopili na šolskih prireditvah in prireditvah lokalne skupnosti. Uspešno so se predstavili na prireditvi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Z vzgojo in animacijo učencev za delo na folklornem področju je neprecenljivo prispevala k ohranjanju kulturne dediščine v mestnem okolju. Marsikateremu učencu je v srce položila ljubezen do folklore in s tem tudi ljubezen do ohranjanja kulturne dediščine na področju plesa. S svojim delom vzgaja mlade rodove za delovanje na kulturnem področju na njihovih življenjskih poteh.« Za ohranjanje ljudske glasbe in ustvarjanje ter bogatenje kulturnega utripa v lokalnem okolju je prejemnica Savinovega priznanja skupina Ubrane strune. Priznanje pa je iz rok župana prevzel Božo Trnovšek. Skupina Ubrane strune je pričela z delovanjem leta 1983, so zapisali v obrazložitvi in še: »V skupini izvajajo predvsem ljudsko in ponarodelo slovensko glasbo. V tem času se je v njej izmenjalo precej članov, v prvih letih pa so nastopali Robert Cimerman, Valčka Gnus, Fani Lapajne, Cita Pospeh, Trezika Žuža in Božo Trnovšek. Najbolj plodna leta skupina doživlja od leta 1995, ko je posnela dve kaseti. Nastopali so v več odmevnih oddajah, tako na nacionalni TV kot na regionalnih TV postajah. Velika zahvala za uspehe gre že pokojni Valčki Gnus, ki je z velikim zanosom prenesla svoje znanje o ljudski glasbi na mlajše člane. nabavo instrumentov. Trenutno skupina deluje v trio zasedbi Božo Trnovšek, Ivan-Januš Grobelnik in Tilen Trnovšek. Enkrat letno izvedejo samostojni koncert z gosti. Sodelujejo tudi z domačimi glasbeniki, ki popestrijo glasbo še z drugimi instrumenti. Posebej odmevna sta bila koncerta v Libojah pri cerkvi sv. Neže poleti 2018 in koncert v okviru citrarskega abonmaja ZKŠT Žalec konec leta 2019. V kraju sodelujejo na številnih prireditvah, nastopajo ob otvoritvah razstav, na prireditvah ob dnevu žena, kulturnem prazniku, krajevnem prazniku. Z veseljem sodelujejo na srečanjih ljudskih godcev po vsej Sloveniji, srečanjih citrarjev in drugih nastopih. Skupina zvesto ohranja tradicijo in še vedno izvaja predvsem ljudsko glasbo ter starejše narodnozabavne pesmi.« Dve priznanji Savinovo priznanje za uspešno pedagoško delo na področju likovne ustvarjalnosti, kostumografije in folklore je letos prejela Sabina Tauses. Tri plakete Savinovo plaketo za leto 2020 je prejel Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec ob dvajsetletnici izhajanja Utripa Savinjske doline, plaketo pa sta iz rok župana prevzela direktor ZKŠT mag. Boštjan Štrajhar in odgovorna urednica Utripa Savinjske doline Lucija Kolar, ki je urednica že petnajst let. Ob podelitvi so med drugim zapisali: »Javni interes na področju medijev zajema uresničevanje ustavne pravice do svobode izražanja, kamor spada tudi pravica do javnega obveščanja in obveščenosti, kulturna, idejna in geografska pluralnost ter raznolikost medijskih vsebin. Lokalnim medijem je uspelo ohraniti vrednote, medgen- OBČINA ŽALEC ŠT. 2 I februar 2021 Samo JA pomeni JA L. KOLAR Osrednji temi dogodka sta bili spolno nadlegovanje in nasilje, o katerih so tako z družbenega kot s pravnega vidika spregovorile direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, članica programskega odbora in študentka prava Kristina Krajnc ter diplomantka Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani Sara Krajnc. Mladinski center Žalec je minulo soboto ob podpori Inštituta 8. marec, Študentskega kluba Žalec in Kluba študentov Občine Celje pripravil spletni pogovor z naslovom Samo JA pomeni JA na Facebook kanalu Mladinskega centra Žalec in na ZOOM kanalu. To je bil hkrati tudi prvi projekt Mladinskega centra Žalec. Z odzivom pa so zelo zadovoljni, saj so privabili 240 spletnih poslušalcev. Spolno nadlegovanje in nasilje sta v zadnjem mesecu glavna tema številnih pogovorov. Začelo se je z izpovedjo igralke Mie Skrbinac, ki je priznala, da jo je spolno nadlegoval profesor na AGRFT. Ni pa bila edina, ki se je med študijem srečala s takim nadlegovanjem. Spolno nadlegovanje in nasilje sta še vedno prisotna v našem vsakdanu, ampak skrita pred očmi javnosti. V spletnem pogovoru so glede na ugotovitve iz raziskav in pričevanj ugotavljali, da med spolno nadlegovanje in nasilje spada tudi tisto v partnerskih zvezah, ki se še težje odkriva, kajti družba ga tolerira kot »nujen kompromis« partnerskega odnosa. Sara Krajnc je v sobotnem spletnem dogodku predstavila raziskavo v sklopu svojega diplomskega dela, kjer se je dotaknila dojemanja ženske spolne vloge. Predstavila je številne zgodbe o odraščanju in o spolnih izkušnjah, ki so ji jih zaupale ženske iz celjske regije. Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je v spletnem pogovoru predstavila predlagane spremembe zakona, ki zagotavlja telesno nedotakljivost in bolje zaščitijo žrtve, ki jih ob sedanji najbolj zastareli zakonski ureditvi v Evropi ne. K temu je dodala, da si želi, da implementiranje zakona ne bi bilo izvedeno le na pravni, temveč tudi družbeni ravni, kjer je redefinicija samega zakona ključnega pomena za žrtve, saj je zanje pomemben občutek varnosti in zaščite ter zavedanje, da je dejanje, ki so ga izkusile, nedopustno. Pri tem jo je dopolnila Kristina Krajnc, članica programskega odbora ter študentka prava, ki je izpostavila, da je trenutna pravna ureditev na tem področju pomanjkljiva. Sodni sistem ne stoji na strani žrtve in je ne ščiti. Temelj trenutnega zakona je sila oziroma grožnja, kar izvzame žrtve, ki so pred ali med dejanjem na primer otrpnile. Sprememba torej izraža pomembnost jasne in svobodne privolitve. Pogovor se je dotaknil tudi nekaterih držav, kjer model »Samo ja pomeni ja« že prakticirajo (Hrvaška, Danska …). Pogovorni večer, ki sta ga vodili Ana Cvelfar in Marja Zakelšek, se je Marja Zakelsek in Ana Cvelfar Model »ja pomeni ja« žrtve razbremeni občutkov krivde. V trenutni pravni ureditvi morajo žrtve namreč dokazovati, da so se upirale. Predlagani model pa žrtvi neposredno odvzema občutek krivde za preživeto nasilje. Sprejem tega modela pomeni velik korak za družbo in razumevanje spolnega nasilja. Jasno namreč sporoča, da je »telo vsake osebe brez njene jasne svobodne privolitve absolutno nedotakljivo«. Inštitut 8. marec zbira po Sloveniji podpise za ureditev, ki zahteva tudi v zakonodaji redefinicijo kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja po modelu »ja pomeni ja«. Trenutna ureditev spolnega nasilja in posilstva v Kazenskem zakoniku je namreč zastarela in družbeno nesprejemljiva. O tej temi se ne govori, kar je velik problem. zaključil s popotnico, naj ne bomo tiho in naj se angažiramo. Ana Cvelfar je ob tem povedala: »Zaobjele smo sistemski problem, ki ni samo pravno-zakonski in kot tak lahko rešuje samo posledice, ampak smo se dotaknile tudi vzrokov za nastanek problema.« Marja Zakelšek pa jo je dopolnila: »Verjameva, da lahko takšni pogovori osvestijo lokalno in širšo javnost ter pripomorejo k razmisleku o vseprisotnosti spolnega nadlegovanja in nasilja v naši družbi. Šele ko zanesljivo prepoznamo vse oblike spolnega nasilja, ga lahko začnemo naslavljati in tudi odpravljati.«. Predsednik MC Žalec Tomaž Kozovinc je po dogodku povedal: »V Mladinskem centru Žalec smo ponosni, da smo lahko s tako aktualno temo in že s prvim dogodkom vplivali na lokalno okolje in tudi širšo skupnost. Veseli nas, da so mladi pripravljeni prisluhniti in govoriti o tej tematiki, kar je pokazala tudi zelo dobra udeležba na samem virtualnem dogodku«. Do pomladi 2023 infrastruktura v PC Arnovski gozd III B. PLAZNIK, L. KOLAR L. KOLAR, FOTO: STV V sredo, 3. februarja, so na Občini Žalec podpisali pogodbo z izvajalcem, ki bo zgradil infrastrukturo v poslovni coni III v Arnovskem gozdu. Andrej Kitak in Janko Kos ob podpisu pogodbe. Z novo nastajajočim delom poslovne cone III se bo ekonomsko-poslovna cona proti zahodu povečala za slabih 11 hektarjev. Od tega bo 8,5 hektarja namenjenega gradnji poslovnih objektov. S tem bo Občina Žalec poskrbela za izgradnjo potrebne infrastrukture, je ob podpisu pogodbe povedal Aleksander Žolnir, vodja Urada za gospodarske javne službe Občine Žalec Projekt vključuje gradnjo cestnega omrežja z odvodnjavanjem, meteorno kanalizacijo z zadrževalnim bazenom in iztokom v potok Ložnica, fekalno kanalizacijo, vodovodno omrežje ter ureditev vodov za telekomunikacijo, elektro, kabelsko omrežje, kanalizacijo in podobno. Po besedah župana Janka Kosa je skupna vrednost projekta po investicijskem načrtu slabe tri milijone evrov z davkom na dodano vrednost. Za tržni red zadolžili JKP Lani so se žalski svetniki sestali na šestih rednih in imeli tri korespondenčne seje. programa je bil dan v 15-dnevno javno obravnavo. V letu 2020 se je občinski svet sestal na šestih rednih sejah in imel tri korespondenčne seje. Vodja Urada za prostor in gospodarstvo Darja Dobrajc Lukman je predstavila predlog odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka OPPN HR-4 Hramše, ki je bil v drugi obravnavi. Rok za začetek gradnje nove komunalne infrastrukture na tem območju je letošnji marec. V prvi in drugi obravnavi so potrdili spremembe odloka o tržnem redu in spremembe odloka o postavljanju in upravljanju objektov za nameščanje obvestil in reklam na območju Občine Žalec. V prvi obravnavi pa so potrdili tudi odlok o koncesiji za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v občini, predlog odloka o koncesiji za opravljanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ter prav tako v prvi obravnavi predlog odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju Občine Žalec. S spremembo odloka o tržnem redu so upravljanje javnih tržnic opredelili kot izbirna lokalna gospodarska služba in določili, da to službo izvaja Pričakujejo, da bo naložbo sofinanciralo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo na podlagi dogovora za razvoj regij v višini do 1,9 milijona evrov. Na javnem razpisu je bilo izbrano podjetje KIT-AK iz Rogaške Slatine, ki že ima veliko izkušenj in priporočil pri podobnih in večjih projektih. Pogodbo sta podpisala župan Janko Kos in direktor podjetja Andrej Kitak. Predviden začetek del bo meseca julija letos, rok izgradnje pa je predviden za pomlad leta 2023. V tem času bo zgrajenih približno 800 metrov cest ter vgrajena komunalna oprema, odpeljanih pa okoli 130 tisoč kubičnih metrov zemljine. Po projektu je predvideno, da bo do leta 2026 pozidanih 60 % zazidljivih zemljišč. Z devetimi investitorji ima Občina Žalec že podpisana pisma o nameri gradenj, je še povedal župan Janko Kos. Snemanje cest K. ROZMAN Žalski občinski svet se je prvo sredo v februarju sestal na 16. redni seji. Zaradi zagotavljanja ukrepov v zvezi s preprečevanjem okužb s koronavirusom je bila seja ponovno v Domu II. slovenskega tabora. Po sprejetju sklepa o ukinitvi statusa javnega dobra na nekaj parcelah v katastrskih občinah Žalec, Gotovlje, Šempeter in Zalog, ki ne služijo več namenu javne rabe, so se svetniki seznanili s poročilom o realizaciji Programa dela Občinskega sveta za leto 2020, v prvi obravnavi pa so potrdili Program dela Občinskega sveta za leto 2021. Poročilo in predlog programa je predstavila višja svetovalka za zadeve občinskega sveta Darja Orožim. Predlog 3 Javno komunalno podjetje Žalec. Na februarski seji so svetniki prisluhnili tudi poročilu o delu Nadzornega odbora in porabi sredstev v lanskem letu ter program dela za letošnje leto. V letošnjem letu je predviden nadzor Turistično-kulturnega društva Levec, Združenja hmeljarjev Slovenije, Društva savinjskih vinogradnikov, Turističnega društva Šempeter, Odbojkarskega društva Šempeter, Odbojkarskega kluba Spodnja Savinjska Šempeter (vsi za leti 2019 in 2020), Medobčinske splošne knjižnice Žalec, Razvojne agencije Žalec, Zdravstvenega doma Žalec in Proračuna Občine Žalec (vsi ti za leto 2020). L. KOLAR Med 15. marcem in 15. aprilom bo potekalo video snemanje cest, s katerimi upravlja Občina Žalec z namenom pridobivanja podatkov o cestni infrastrukturi. Snemanje bo po naročilu občinske uprave izvajalo podjetje DFG CONSULTING. »V občinski upravi urejamo in osvežujemo podatkovno bazo o cestah. Podatki bodo zaupne narave in ne bodo javno dostopni. Vozilo, ki bo opravljalo snemanje, je znamke Toyota RAV4 srebrno kovinske barve. Na njem je zapisano ime podjetja ter dejavnost snemanja cest,« so sporočili z Občine Žalec in dodali, da je kontaktna oseba za informacije v zvezi s tem Aleš Uranjek, dosegljiv po telefonu 03 713 64 52 in e-naslovu ales.uranjek@ zalec.si. OBČINE 4 ŠT. 2 I februar 2021 Proračuna brez pripomb T. TAVČAR Večji projekti v letu 2021 so dokončanje prizidka k OŠ Braslovče, izgradnja mrliške vežice v Trnavi, rekonstrukcija ceste iz Braslovč proti Preserjam … Svetnice in svetniki Občine Braslovče so se sestali na 15. redni seji občinskega sveta, ki je tudi tokrat zaradi epidemije potekala v dvorani Doma kulture v Braslovčah, ter obravnavali štirinajst točk dnevnega reda. V uvodu je občinski svet obravnaval predlog potrditve cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v Občini Braslovče. S tem je navzoče seznanil tehnični direktor JKP Žalec, d. o. o., Igor Glušič. Kot je razvidno iz obsežnega gradiva, naj bi bila položnica Komunalnega podjetja Žalec za prihodnji mesec višja od 0,82 evra do 1,65 evra. Svetniki in svetnice niso imeli pripomb in so predlog nove cene potrdili. V nadaljevanju so imeli svetniki in svetnice po 25-dnevni javni obravnavi v drugi obravnavi na mizi predlog proračunov Občine Braslovče v drugi obravnavi. Predloga je predstavil župan Tomaž Žohar in poudaril, da v 25-dnevni javni obravnavi ni bilo vloženih nobenih predlogov in pripomb. Planirani prihodki tako za leto 2021 znašajo 7.119.455 evrov, odhodki pa 8.759.287 evrov. Razlika med planiranimi prihodki in odhodki se pokriva z ocenjenim ostankom sredstev leta 2020, v letu 2021 pa planirajo zadolževanje pri poslovnih bankah in državnem proračunu do višine 1.245.629 evrov. Odplačilo glavnic najetih kreditov v preteklih letih znaša 255.775 evrov. Večji investicijski projekti v letu 2021 so dokončanje prizidka k OŠ Braslovče, izgradnja mrliške vežice v Trnavi, rekonstrukcija ceste iz Braslovč proti Preserjam mimo pokopališča, dokončanje primarne kanalizacije od Grajske vasi do Gomilskega ter seveda oba evropska projekta, to sta izgradnja kanalizacijskega omrežja v Topovljah in Orli vasi v okviru projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Tudi tokratna seja je potekala v dvorani Doma kulture v Braslovčah. Savinje – občine Braslovče, Polzela in Žalec« ter rekonstrukcija vodovoda Šmatevž–Glinje ter Gomilsko– Rezana v okviru projekta Oskrba s pitno vodo v Savinjski regiji – 1.sklop Planirani prihodki za leto 2022 znašajo 5.697.673 evrov, odhodki pa 6.701.345 evrov. Razlika med planiranimi prihodki in odhodki se pokriva z ocenjenim ostankom sredstev leta 2021 in planirano zadolžitvijo do višine 823.305 evrov. Občinski svet je soglasno potrdil oba predloga. Odloka o proračunu za leto 2021 in 2022 sta bila sprejeta brez razprave. V nadaljevanju seje je v drugi obravnavi občinski svet razpravljal o predlogu Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Braslovče za leto 2021 in za leto 2022, o predlogu Odloka o postopku in merilih sofinanciranja letnega programa športa v občini in predlogu Odloka o občinski denarni socialni in drugi pomoči v Občini Braslovče. Kot so pri obrazložitvi poudarile direktorica občinske uprave Natja Šketa Miser, vodja oddelka za družbene dejavnosti, kmetijstvo in turizem Renata Marovt in predsednica odbora za družbene dejavnosti Polona Marovt Ganter, v javni obravnavi ni bilo pripomb, na seji pa je to brez razprave občinski svet potrdil. Prav tako so v drugi obravnavi potrdili predlog Odloka o občinski denarni socialni in drugi pomoči v Občini Braslovče ter po kratkem postopku predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem podrobnem načrtu za območje dvorca Žovnek. Obravnava dvanajste točke dnevnega reda o kaznivem dejanju žaljive obdolžitve je bila za javnost zaprta. Potrdili rebalans letošnjega proračuna Pogodbo je v imenu Občine Braslovče podpisal župan Tomaž Žohar, za GZ Žalec predsednik Edvard Kugler in predsedniki šestih prostovoljnih gasilskih društev ter en podpoveljnik: Primož Urbas (PGD Braslovče), Janko Dobnik (PGD Dobrovlje), Iztok Drča (PGD Grajska vas), Boštjan Bradeško (PGD Parižlje - Topovlje), podpoveljnik Rok Jager (PGD Letuš), Simon Brodnik (PGD Trnava) in Boštjan Briški (PGD Gomilsko). Za zaščito in reševanje dobrih 205 tisoč evrov T. TAVČAR V Občini Braslovče so zaradi koronskih ukrepov pogodbo o opravljanju javne gasilske službe podpisali v dvorani Doma kulture v Braslovčah, in sicer v sredo, 11. februarja. Pogodbo je podpisalo vseh 7 društev GPO Braslovče in GZ Žalec. Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar se je gasilcem Gasilskega poveljstva Braslovče (GPO) in Ga.silske zveze Žalec zahvalil za pomoč na vseh področjih. Ob tem je povedal, da bo občina letos za sistem zaščite, reševanja in pomoči iz proračuna namenila 205.570 evrov. Od tega se 16.570 evrov namenja delovanju civilne zaščite in 189.000 evrov vsem sedmim gasilskim društvom v občini, za delovanje Gasilske zveze (GZ) Žalec in sofinanciranje strokovne sodelavke 9.500 evrov. Za redno dejavnost gasilskih društev (delovanje društva, vzdrževanje gasilskih domov, delovanje mladine, članic, izobraževanje, tekmovanja) in zavarovalne premije predvidevajo odhodek v skupni višini 35.500 evrov. Za investicije, za nakup gasilske opreme bodo odhodki okrog 34.000 evrov, za nakup opreme iz sredstev požarne takse se planirajo sredstva v višini 13.000 evrov, dejanska nakazila pa bodo izvedena glede na prihodke iz sredstev sklada požarnih taks, ki jih občina prejme iz Uprave za zaščito in reševanje. Sredstva za sofinanciranje nabave gasilskega vozila PGD Braslovče v višini 97.000 evrov so bila že nakazana v skladu s pogodbo. Zaradi službene odsotnosti poveljnika Civilne zaščite Braslovče je zbrane pozdravil Uroš Dernač. V imenu GZ Žalec sta se občini in gasilcem vseh sedmih društev v GPO Braslovče zahvalila predsednik GZ Žalec Edvard Kugler in poveljnik Franc Rančigaj. Namestnik poveljnika GPO Braslovče Aleksander Jelen pa je povedal, da so lani gasilci opravili 56 posredovanj (predlani 41). Ena od velikih pridobitev za gasilce v lanskem letu pa je bil nakup novega gasilskega vozila za PGD Braslovče. Ocenjena vrednost stroškov posredovanj v letu 2020 znaša 47.829 evrov. T. TAVČAR Prihodki se povečujejo za 1,2 milijona evrov, odhodki skoraj za 1,7 milijona evrov, posledično pa za skoraj 500 tisoč evrov proračunski primanjkljaj. Zaradi preprečevanja okužbe s koronavirusom so polzelski svetniki tudi 14. sejo občinskega sveta s 14 točkami dnevnega reda izpeljali na daljavo. Bila je 18. februarja, trajala pa je kar 4 ure. Najpomembnejša točka je bil rebalans proračuna za tekoče leto. Zaradi nastanka novih obveznosti, spremenjenih gospodarskih gibanj, prenosa nekaterih investicij iz leta 2020 ter vpliva epidemije covida-19 na proračun tega leta je občina morala pripraviti prvi rebalans proračuna za leto 2021. Prihodki za letošnje leto tako znašajo 6.788.298 evrov, kar je 1.218.523 evrov več kot v prvotno sprejetem proračunu. Odhodki po rebalansu pa znašajo 7.285.630 evrov, torej so za 1.674.160 evrov višji od odhodkov prvotno sprejetega proračuna. Prihodki se povečujejo zaradi povečanja dohodnine, ki je posledica višje določene povprečnine. Ta za leto 2021 znaša 628,20 evra. Zaradi prenosa nerealiziranih investicij iz predhodnega leta se za 763.419 evrov povečujejo transferni prihodki, saj se je s prenosom investicij v leto 2021 preneslo tudi njihovo sofinanciranje državnega proračuna. Na odhodkovni strani je največja sprememba oziroma povišanje pri investicijskih odhodkih, ki se povečujejo za 82 odstotkov oziroma za 1.485.035 evrov zaradi prenosa investicij iz predhodnega leta. Povečuje se tudi proračunski primanjkljaj, in sicer za 497.332 evrov, ter tako znaša 649.332 evrov, kril pa se bo s prenosom sredstev iz leta 2020. V nadaljevanju je občinski svet razpravljal o več predlogih sprememb pravilnikov. Novi med pravilniki je Pravilnik o dodeljevanju enkratne denarne pomoči pri odpravi posledic naravnih in drugih nesreč iz sredstev proračuna Občine Polzela. Do enkratne denarne pomoči bodo upravičeni tako občani Občine Polzela in pravne osebe s sedežem v Občini Polzela, ki so zaradi naravne ali druge nesreče utrpeli škodo na nepremičninah, ki ležijo na območju Občine Polzela. Enkratna denarna pomoč prizadetim zaradi naravne ali druge nesreče se upravičencu dodeli, kadar ocenjena vrednost škode presega 10.000 evrov. Dodelijo pa se lahko sredstva v višini 30 odstotkov ugotovljene škode, vendar ne več kot 15.000 evrov. Svetniki so obravnavali tudi dopolnitev pravilnika o sprejemu otrok v vrtec, s katero se dodaja pogoj, da morajo imeti vlagatelji poravnane vse zapadle finančne obveznosti do vrtca. Svetniki so po obsežni razpravi potrdili tudi sklep, ki določa, da je najmanjše število otrok, ko je Vrtec Polzela dolžan začeti oziroma končati svoj poslovalni čas, pet otrok. V času jesenskih, novoletnih, zimskih in prvomajskih počitnic mora biti v Vrtcu Polzela vpisanih najmanj 14 otrok, da vrtec posluje. V primeru Vrtca Andraž je najmanjše število otrok v prvem primeru tri, v času jesenskih, novoletnih, zimskih in prvomajskih počitnic ter v juliju in avgustu pa mora biti vpisanih v Vrtcu Andraž najmanj osem otrok, da vrtec posluje. Za mandatno obdobje 2021–2025 so svetniki za člana Sveta Doma upokojencev Polzela imenovali mag. Marjana Močnika (predstavnik lokalne skupnosti), za sodnika porotnika Okrožnega sodišča v Celju pa za mandatno obdobje 2021–2026 iz Občine Polzela predlagali Leo Pungartnik in Marka Verdeva. Svetniki so potrdili tudi spremembo cene komunalnih storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Polzela. Pogodba po pošti T. TAVČAR Občina Vransko, Gasilska zveza Žalec in prostovoljna gasilska društva (PGD) Prekopa - Čeplje - Stopnik, Vransko, Tešova in Ločica pri Vranskem tokrat zaradi epidemije pogodbe o opravljanju javne gasilske službe za leto 2021 niso podpisali na slavnostni način v dvorani kot vsa leta do sedaj. Podpisniki so jo prejeli po pošti in jo podpisano, prav tako po pošti, tudi vrnili. S pogodbo tudi v tem letu urejajo vsebino, obseg in način opravljanja gasilske službe in njeno financiranje. Občina Vransko za izvajanje javne službe varstva pred požari v letu 2021 namenja 53.368 evrov. Od tega je 33.368 evrov namenjenih za sofinanciranje nabave gasilskih vozil, 20.000 evrov pa za redno dejavnost. Od sredstev za redno dejavnost gasilska društva za delovanje Gasilske zveze Žalec namenjajo 2.800 evrov in še 2.618 evrov za sofinanciranje strokovnega sodelavca Gasilske zveze Žalec. Se je pa je ob tem župan Občine Vransko Franc Sušnik zahvalil vsem gasilcem v Občini Vransko in GZ Žalec za dobro sodelovanje in pomoč. Gasilci so vse dni v letu pripravljeni pomagati ob požarih in drugih nesrečah tako podnevi kot ponoči. Takšnega sodelovanja si želijo tudi v tem letu. Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski SLIKOPELSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, tel. 03 5720673, gsm. 041 216 214, www.terglav.si Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO OBČINE ŠT. 2 I februar 2021 Dobra dva milijona za kanalizacijo Nove cene komunalnih storitev in vrtca T. TAVČAR T. TAVČAR V projektu izgradnje kanalizacije sodelujejo braslovška, polzelska in žalska občina. Župani Janko Kos, Tomaž Žohar in Jože Kužnik ob podpisu vloge za izgradnjo projekta Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 27. januarja izdala težko pričakovano odločitev o podpori za operacijo Odvajanje in čiščenje v porečju Savinje – občine Braslovče, Polzela in Žalec, s katero bodo vse tri občine za projekt v vrednosti 2.120.235,21 evra pridobile 54,4 odstotka oz. 948.713,44 evra sofinanciranih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESRR in proračuna Republike Slovenije. Sodelujejo Občina Braslovče, ki ima vlogo vodilnega partnerja in podpisnika pogodbe, in občini Polzela ter Žalec. Projekt obsega tri sklope, v okviru katerih bodo v prvem sklopu zgradili kanalizacije v Orli vas in Parižljah (Občina Braslovče), v drugem kanalizacijo v Občini Polzela na Polzeli in Bregu pri Polzeli in v tretjem sklopu v Občini Žalec, kjer bodo zgradili kanalizacijo v Šempetru vzhod (VI. faza) in Šempeter SIP (VI. faza). Zgradili bodo kanalizacijo v skupni dolžini 3.450 metrov, na katero se bo lahko priključilo novih 245 odjemalcev. Izgradnja se bo začela že v spomladanskem času za vse tri občine. Občini Braslovče in Polzela bosta projekt zaključili letos, Občina Žalec pa konec leta 2023. Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je že začela postopke odpiranja NRP in sklepanja sofinancerskih pogodb. Trenutno poteka izbor izvajalca izgradnje kanalizacijskega omrežja v okviru javnega naročila. Za lokalno skupnost pridobitev sredstev pomeni izredno velik uspeh. S samo lastnimi sredstvi bi bistveno težje zagotovili primerno oskrbo odvajanja in čiščenja odpadne vode, saj investicijskega denarja žal vedno primanjkuje. Novi kuhinja in jedilnica nared D. N. Zaradi zaprtja šole in šolanja na daljavo so dela lažje potekala. Končala pa so se ravno pravi čas, pred ponovnim vstopom v šolo, malo pred zimskimi počitnicami. V Preboldu se zaključuje druga faza projekta rekonstrukcije in dograditve osnovne šole, ki zajema obnovo osrednjega trakta obstoječe šole, vključno z novo jedilnico, kuhinjo, prostori za upravo in zbornico šole. Ravnatelj Peter Žurej je povedal, da so po tako dolgem času veseli vrnitve učencev od 4. do 9. razreda nazaj v šolske klopi. Ob tem je dodal, da so učenci prve triade novo jedilnico že videli in preizkusili. Pričakuje, da bodo starejši otroci ravno tako navdušeni nad njo. »S tem je končana druga gradbena faza A, kot rečemo mi, druga faza B in C pa nas še čakata. Nova jedilnica je svetla, prostorna, pisana ... Pred počitnicami smo poskusno »zagnali« kuhinjo, tako da s prehrano ne bo več nobenih Svetla in barvita nova jedilnica 5 Pogled na del nove in nadvse sodobne kuhinje težav. V času gradnje, pred jesenskim zaprtjem šole zaradi epidemije, smo namreč kuhali hrano drugje in jo v šolo vozili. Poleg kuhinje in jedilnice smo v tej gradbeni fazi pridobili še tri prostore – kabinete in pa prenovljeni prehod proti knjižnici. Zaradi del, ki bodo še potekala, bomo malce drugače uporabljali prostore šole. Zato bomo spremenili tudi način gibanja učencev v omenjenih prostorih. Sicer to ne bo nobena velika težava. Pomembno je, da smo končno lahko znova začeli delati in opravljati svoje poslanstvo, otroci pa se učiti, tako kot so bili navajeni pred zaprtjem in šolanjem na daljavo.« Cene programov predšolske vzgoje so se za otroke I. starostnega obdobja povišale za dobrih 14 odstotkov, za otroke II. starostnega obdobja pa za 8 odstotkov. Na 13. redni seji so vranski svetniki v dvorani Kulturnega doma Vransko v torek, 16. 2., med drugim potrdili Elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode v Občini Vransko ter nove cene komunalnih storitev, ki bodo začele veljati s 1. aprilom letos. Tako se bo za večino uporabnikov javnega vodovoda, ki so hkrati priključeni na fekalno kanalizacijo in čistilno napravo, položnica pri povprečni mesečni porabi 12 m³ povečala za 0,50 evra. Za uporabnike, ki niso priključeni na javni vodovod, za 0,10 evra in za vse uporabnike vode iz javnega vodovodnega omrežja, ki niso priključeni na fekalno kanalizacijo in čistilno napravo, za 1,49 evra. Dalj časa pa so svetniki in svetnice občinskega sveta razpravljali o novih cenah programov Vrtca Vransko. Največji delež cene programov predstavljajo stroški dela, zaradi katerih je tudi potreba po spremembi trenutne cene. Na podlagi izhodišč in izračunov je povišanje cen programov predšolske vzgoje za otroke I. Na 12. seji so vranski svetniki obravnavali sedem točk dnevnega reda, med najpomembnejšimi pa je bil sprejem Odloka o proračunu Občine Vransko za leto 2021. Odlok o proračunu Občine Vransko za leto 2021 predvideva 3.335.921 evrov prihodkov in 3.248.226 evrov odhodkov, od tega največ 1.116.836 za nakup in gradnjo osnovnih sredstev. Občina se bo v prihodnjem letu zadolžila za 203.969 evrov in odplačala dolg (kredit) v višini 322.150 evrov. Med pomembne projekte v letošnjem letu uvrščajo pričetek izgradnje primarnega vodovoda Zaplanina–Ločica–Vransko, izgradnjo druge faze čistilne naprave Vransko, rekonstrukcijo osrednje vpadnice v trg Vransko, izgradnjo mostu v centru trga Vransko, energetsko prenovo razsvetljave v večnamenski Športni dvorani Vransko, postavitev fitnesa na prostem pri VŠD, dela na zunanji ureditvi pokopališča in mrliške starostnega obdobja za 14,07 odstotka, za otroke II. starostnega obdobja pa za 8 odstotkov. Nova ekonomska cena programa mesečno na otroka I. starostnega obdobja je tako (od 1 do 3 let) 503,11 evra, za otroke II. starostnega obdobja (od 3 do 6 let) pa 444,72 evra. V nadaljevanju se je občinski svet seznanil s poročilom Zavoda sv. Rafaela Vransko o pripravi in razdelitvi toplih obrokov za socialno ogrožene občane Občine Vransko od 1. 1. do 31. 12. 2020. Podal je soglasje k dvigu cene storitve na 3,10 evra (stara cena 2,80 evra). Nova cena bo začela veljati 1. marca 2020. Svetniki in svetnice so se na seji seznanili tudi z Letnim poročilom koncesionarja za izvajanje gospodarskih javnih služb rednega vzdrževanja občinskih cest ter urejanja in čiščenja javnih površin na območju Občine Vransko za leto 2020. Seznanili so se tudi z Letnim poročilom koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti operaterja distribucijskega omrežja toplote na območju Občine Vransko v letu 2020. vežice, sofinanciranje naložb v kmetijskih gospodarstvih, obnovo stanovanj v lasti Občine Vransko, investicijsko vzdrževanje večnamenske športne dvorane in Kulturnega doma Vransko, sofinanciranje nakupa gasilskih vozil za PGD Prekopa, Čeplje Stopnik in PGD Ločica pri Vranskem. Občinski svet je v nadaljevanju seje sprejel Sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju Občine Vransko in vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Ob koncu seje so svetniki in svetnice potrdili še sklep, ki določa višino enkratne denarne pomoči novorojencem v Občini Vransko za leto 2021. Za prvega novorojenca v družini bo denarna pomoč znašala 150 evrov, za drugega 250, tretjega 350 in za vsakega naslednjega 500 evrov. PO DOLINI 6 ŠT. 2 I februar 2021 Kljub epidemiji in ukrepom na upravni enoti več dela K. ROZMAN T. TAVČAR Po besedah načelnice Simone Štanter so v letu 2020 v različnih zadevah vodili več kot 19 tisoč postopkov. Epidemija covida-19 je v lanskem letu močno zaznamovala tudi delo Upravne enote Žalec. Zaradi spoznanja, da smo v nesreči še bolj potrebni drug drugemu, so si po besedah načelnice Simone Stanter vse od izbruha epidemije še bolj prizadevali, da ohranijo kakovost storitev s čim manjšim tveganjem za stranke in zaposlene. Kljub pričakovanemu padcu vlog pa so imeli v letu 2020 v primerjavi z letom prej povečan obseg dela. Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja okužb se pri organizaciji dela dosledno ravnajo po priporočilih stroke ter pristojnih organov države. »Pri dodatnih delovnih obremenitvah, ki so neizogibna posledica nastalih razmer, si medsebojno pomagamo s požrtvovalnostjo in solidarno delitvijo delovnih obremenitev. V prvem valu epidemije smo izvajali le nujne naloge. Od meseca oktobra 2020 pa je za obisk upravne enote potrebna predhodna najava obiska po telefonu. Strankam svetujemo, da spremljajo tudi spletne strani upravne enote, kjer objavljamo vse pomembne informacije o našem poslovanju,« je povedala načelnica Simona Stanter. Kljub negotovim razmeram, zaradi katerih bi pričakovali kvečjemu padec števila vlog, so imeli v letu 2020 v primerjavi z letom poprej povečan obseg zadev, tako da so v različnih zadevah vodili kar 19.025 upravnih postopkov. Kot je povedala načelnica Simona Stanter, so se ob tem spopadali še s povečano odsotnostjo z dela predvsem zaradi višje sile oz. epidemije. Z večjim številom postopkov in negotovimi razmerami zaradi covida-19 se je povečalo tudi tveganje pri opravljanju storitev. »Pri tem nam je bila v veliko pomoč izkušnja z obvladovanjem tveganja iz prejšnjih let. Tokrat so se nam napori na tem področju obrestovali, saj nam je ob vsej nevzdržnosti razmer uspelo ves čas vzdrževati primerno raven medosebnih odnosov in profesionalnosti do strank. V določenih upravnih postopkih (področje gradnje in tujcev) pa se je kljub vsemu podaljšal čas reševanja. Zaradi tega je bila pri kakšni stranki upravičeno slaba volja, vendar se okoliščinam, ki so do tega privedle, žal ni dalo izogniti.« V skladu z veljavno gradbeno zakonodajo so v preteklem letu izdali 520 rednih gradbenih in uporabnih dovoljenj. Glede na to, da zakon ponuja več možnosti tudi za legalizacijo nelegalnih, neskladnih objektov ali t. i. črnih gradenj, so legalizirali 279 objektov. »Tudi v tem letu pričakujemo veliko število vlog za legalizacijo objektov. Zato vlagateljem svetujemo, da si pred oddajo vloge zagotovijo ustrezno gradivo in strokovno podporo. Letos pričakujemo večje spremembe gradbenega zakona. Kaj bodo prinesle, pa je še prezgodaj reči.« Na področju vojne zakonodaje so v letu 2020 največ odločali o veteranskih dodatkih (234 zadev) in zdravstvenem varstvu vojnih veteranov (90 zadev). Še vedno prejemajo vloge strank za priznanje statusa vojnega veterana (lani 39), ker so v času agresije na Republiko Slovenijo v letu 1991 opravljale različne dolžnosti (kot pripadniki teritorialne enote, policisti ali delovni obvezniki). »Ob tem vse vojne veterane vabimo, da nam pravočasno sporočijo spremembe, ki bi lahko vplivale na uresničevanje njihovih pravic, npr. menjavo zavarovalnice za zdravstveno varstvo, spremembo transakcijskega računa, spremembo v dohodkih zase in za družinske člane. Konec leta je bila sprejeta pomembna novost za vojne veterane, vojne invalide in žrtve vojnega nasilja, ob pogoju, da so dopolnili 50 let (do tedaj 55 let), saj jim od januarja 2021 zopet pripada pravica do zdraviliškega in klimatskega zdravja.« Pri izenačevanju možnosti invalidov je država od leta 2014 sprejela več različnih ukrepov, ki osebam s posebnimi potrebami omogočajo večjo kakovost življenja in samostojnost. Na razpolago imajo več pravic, ki jih lahko uveljavljajo na upravni enoti, na primer uveljavljanje tehničnega pripomočka, prilagoditev vozila, pridobitev psa pomočnika in pridobitev evropske kartice ugodnosti za invalide. V letu 2020 so na žalski upravni enoti odobrili nakup 23 tehničnih pripomočkov in prilagoditev vozil ter izdali 39 vrednotnic. Zaznali so tudi veliko povečanje vlog za pridobitev evropske kartice invalidov (93 vlog). Upravne enote so do leta 2014 pristojne tudi za izdajo vrednotnic za osebno dopolnilno delo. Na podlagi veljavne vrednotnice lahko upravičenec opravlja osebno dopolnilno delo. V preteklem letu so jih izdali 206. Povečano število vlog tujcev Skoraj 39 tisoč drugih Najpogostejši in tudi najbolj upravnih zadev raznovrstni so postopki, v katerih na upravni enoti odločajo o upravnih notranjih zadevah državljanstva, društev, orožja, eksplozivov, javnih prireditev, tujcev, osebne- Letos deset akcij T. T. Letos bo Žalsko območno združenje RK na terenu v sodelovanju s Transfuzijsko službo Splošne bolnišnice Celje in ZTM Ljubljana ter krajevnimi organizacijami RK Polzela, Žalec, Prebold, Šempeter in Vransko pripravilo deset krvodajalskih akcij. Akcije bodo: 24. marca v veroučni učilnici Župnije Polzela (od 7. do 12. ure), 1. aprila v Hotelu Žalec (od 7. do 12. ure), 6. marca v Gasilskem domu Šempeter ali ECE Šempeter (od 7. do ga imena, osebnih listin, matičnih zadev, prometa itd. Teh zadev je bilo v preteklem letu več kot 17.000. »Že drugo leto beležimo povečano število vlog tujcev, v letu 2020 smo prejeli kar 1.598 vlog. Veliko število tovrstnih vlog se je v preteklem letu nanašalo na tujce, ki so se zaposlili v Velenju na območju Gorenja v okviru nove družbe Hisense Europe Electronic. V področje upravno notranjih zadev spada tudi prijava prebivališča s postopki ugotavljanja stalnega in začasnega prebivališča. Veliko število tovrstnih postopkov (295) je posledica nastalih razmer, osebnih in finančnih stisk ter neplačevanja dolgov. Z razumevanjem sprejemamo okoliščine, da potrebujejo ljudje v stiski toliko več pozornosti in potrpežljivosti v postopkih. Temu primerno si prizadevamo, da jim v okviru svojih pristojnosti pomagamo. Žal so nekatere stranke kljub temu nestrpne in žaljive,« je povedala Simona Stanter. V letu 2021 pričakujejo zamenjavo večjega števila osebnih dokumentov, saj poteče veljavnost natančno 4.761 osebnim izkaznicam in 1.193 potnim listinam, katerih imetniki imajo stalno prebivališče na območju UE Žalec. Če ste med njimi, svetujejo, da si s pravočasno vlogo zagotovite zamenjavo osebnega dokumenta, kajti vsak polnoletni državljan je dolžan imeti veljaven osebni dokument. Prav tako v tem letu poteče veljavnost večjemu številu vozniških dovoljenj kar 2.171. Vsem imetnikom rožnatih vozniških dovoljenj, ki jih še niso zamenjali za polikarbonatno kartico, sporočajo, da jih morajo zamenjati najkasneje do 19. januarja 2023. Kot prekrškovni organ so na Upravni enoti Žalec v preteklem letu po uradni dolžnosti izdali 96 plačilnih nalog lastnikom motornih vozil zaradi prekrškov, povezanih s potekom veljavnosti prometnega dovoljenja, neusklajenih podatkov v prometnem dovoljenju ali prenehanja veljavnosti zavarovalne police. Ob tem pa je načelnica opozorila, da ima vsakdo od nas možnost, da se prekršku in prekrškovnemu postopku preprosto izogne, samo zakon je treba spoštovati. 10. ure), 10. junija v Hotelu Prebold ali Gasilskem domu Prebold (od 10. do 12. ure), 22. julija v Kulturnem domu Vransko (od 7. do 10. ure), 9. septembra v Gasilskem domu Šempeter ali ECE Šempeter (od 7. do 10. ure), 22. septembra v veroučni učilnici Župnija Polzela (od 7. do 12. ure), 21. oktobra v Hotelu Prebold ali Gasilskem domu Prebold (od 7. do 10. ure), 24 novembra v Hotelu Žalec in 2. decembra v Kulturnem domu Vransko (od 7. do 12. ure). »Zajeten del naših nalog, poleg številnih postopkov z različnimi upravnimi akti, odločbami in sklepi, so različna upravna dejanja in opravila, npr. različna potrdila iz uradnih N OVIČKE Vhod Upravne enote Žalec evidenc, kot tudi sprememba prebivališča. Skupno število drugih upravnih nalog Upravne enote Žalec v letu 2020 je znašalo 38.889 zadev. Zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije je Vlada RS že v prvem valu epidemije spomladi in tudi v drugem prepovedala gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča, kar je občutno vplivalo na povečanje sprememb oziroma prijav stalnih in začasnih prebivališč. Izraženo v številkah: v letu 2020 smo na Upravni enoti Žalec izvedli kar 6.797 prijav in odjav. Tu je še nadvse spodbudno in razveseljivo število poročnih obredov. Kljub izrednim razmeram smo jih imeli v prejšnjem letu kar 141.« Na področju upravno notranjih zadev so v tem letu predvidene spremembe nekaterih zakonov. S spremembo Zakona o prijavi prebivališča želi Vlada RS urediti zlorabe fiktivnih prijav. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebnih izkaznicah naj bi uvedel nove biometrične osebne izkaznice 2. avgusta 2021. Zakon o tujcih naj bi dopolnil pogoje za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje in pogoje za združevanje družine. Spremembe so predvidene tudi na področju Zakona o orožju, med drugim naj bi upravne enote obdobno preverjale, ali so imetniki orožnih listin (še) upravičeni do orožja. »Glede drugih upravnih nalog velja posebej poudariti naše delo na področju prometa s kmetijskimi zemljišči in gozdovi ter kmetijami, kamor spada tudi urejanje grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev oziroma t. i. GERK-ov. Teh smo v letu 2020 zarisali 862. Kot vsako leto, od konca januarja do začetka maja, na upravni enoti potekajo preverjanja in ureditve GERK-ov za kmetijska gospodarstva v zvezi z oddajo zbirnih vlog za subvencije na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Nosilce kmetijskih gospodarstev prijazno vabimo, da v roku za oddajo zbirne vloge kontaktirajo z upravno enoto za urejanje podatkov v Registru kmetijskih gospodarstev. Podatki o urejenosti GERK-ov so dostopni tudi na javnem pregledovalniku RKG.« »Še vedno pa niso končani vsi denacionalizacijski postopki, zato so tudi z lanskimi rezultati na tem področju manj zadovoljni,« je povedala Simona Stanter. »Že več let si skupaj z udeleženci teh postopkov prizadevamo za dokončanje treh denacionalizacijskih zadev, ki izstopajo po obsegu postopkov in nacionaliziranega premoženja.« Dodala je, da so na žalski upravni enoti tudi lani zelo dobro sodelovali z vsemi državnimi organi, organi lokalne samouprave in javnimi ustanovami, predvsem na področju okolja in prostora, upravnih notranjih zadev in policije, centra za socialno delo, zavoda za zaposlovanje, geodetske uprave, organov pravosodja, sodišč in državnega odvetništva. »Seveda pa gre posebna zahvala mojim dragim sodelavkam in sodelavcu ter njihovi predanosti delu, ki ga opravljamo na UE Žalec.« T. T. Verouk na daljavo Slovenska škofovska konferenca je sporočila, da se župnijska kateheza (verouk) kljub odprtju šol še naprej izvaja na daljavo. Za ponovno organizacijo verouka je potrebno pridobiti ustrezno dovoljenje Vlade RS in NIJZ, saj pri nanj prihajajo otroci iz različnih razredov in šol, kar povečuje možnost okužbe. Obnova doma Gasilci PGD Prekopa-Čeplje-Stopnik kljub ukrepom za preprečevanje epidemije aktivno delajo na projektu obnove doma, ki bo zgrajen tudi z evropskimi sredstvi. Seveda ob tem upoštevajo z navodili NIJZ. Kot so povedali, so prostori po večini že dobili končen izgled, in sicer garaža in sejna soba/učilnica. Manjka jim še oprema (pohištvo). PO DOLINI ŠT. 2 I februar 2021 7 »Ne pozabite na to, da smo zdravstveni delavci tukaj za vas, predani s srcem in dušo.« BINA PLAZNIK BINA PLAZNIK, ARHIV SOGOVORNIC Nestrpnost ljudi zaradi dolgo trajajoče epidemije in različnih omejitev se kaže tudi pri uporabnikih hitrih testiranj. S hitrim testiranjem na okužbo z novim koronavirusom želi država v čim večji meri odkriti vse tiste okužene osebe, ki nimajo značilnih znakov okužbe in bi jo zato nevede širili na druge zdrave osebe v bližini. Množično testiranje na novi koronavirus s hitrimi antigenskimi testi poteka po različnih krajih Slovenije od konca minulega leta. »Opažamo pa povečano nestrpnost, neučakanost in nejevoljo med uporabniki hitrih testov,« ugotavlja Rok Ušen, poveljnik CZ Braslovče. Rok Ušen pove: »Civilna zaščita je v Braslovčah že na silvestrovo organizirala množično testiranje s hitrimi antigenskimi testi. Odziv ljudi je bil Rok Ušen velik. Kljub povprečno enournemu čakanju se ljudje niso pritoževali. Ko sedaj spremljam testiranja po terenu, opažam, da postajajo ljudje nestrpni, neučakani in nejevoljni. Seveda ne vsi, ampak se čuti nekakšna vsesplošna napetost. Glede na trajanje epidemije in dejstvo, da so za marsikoga hitra testiranja z aktualnimi predpisi vlade obvezna, to nekako razumem. Vendar ostaja dejstvo, da tako civilna zaščita kot tudi vsi izvajalci hitrih testiranj po terenu in v zdravstvenih domovih le opravljamo svoje delo. To poteka praviloma na mrazu. Odeti smo v neudobno zaščitno opremo, po več ur brez hrane, pijače in možnosti oditi na stranišče.« »Epidemija je prizadela prav vse in vsi se soočamo s stisko. Zato je treba pogledati širše in videti tudi sočloveka. Žal vsi ne razumejo, da se pritiski na zdravstvene delavce v času epidemije še stopnjujejo, pričakovanja pa dostikrat presegajo realnost. Čeprav se maksimalno prilagajamo in usklajujemo, se želje včasih medsebojno izključujejo. Naše kapacitete so omejene, naši zaposleni na meji zmogljivosti. Radi bi ustreg- jeza ter depresivni in tesnobni občutki. Jeza se manifestira v upiranju, neupoštevanju ukrepov, nasilju, nestrpnosti, stigmi, diskriminaciji, žaljivih komentarjih in lahko preide tudi v agresivnost. V stanju pomanjkanja virov, finančne gotovosti, omejenega dostopa do zdravstvene oskrbe, socialne izolacije so tovrstni odzivi način človekove prilagoditve. Za vsemi temi občutki se skriva tisti najtežji – občutek nemoči. Slišimo vas v tem. Tudi zdravstveni delavci in sodelavci doživljamo vsa ta občutja, čustva. Še vedno pa vam želimo biti v oporo in se trudimo preko svojih zmožnosti, da vam to lahko zagotovimo. Lahko nam zaupate.« kega centra Slovenske filantropije, so v času nujnega testiranja učiteljev z veseljem priskočili na pomoč ZD Žalec in Centru za krepitev zdravja. Pomagali so usmerjati šolnike, da so bili zadoščeni vsi zdravstveni ukrepi za delo v razredu. Testiranje je potekalo od 6.30 do 21.00 in prostovoljci Milena, Damijan in Zinka so se izkazali s svojo srčnostjo in predanostjo pomagati organizacijam v lokalnem okolju.« Nadalje dr. Hana Šuster Erjavec zaključi: »Ljudi, ki s svojimi plemenitimi dejanji tudi v tej težki situaciji najdejo pot do sočloveka in nam pomagajo, da laže izvajamo vse naloge, ki so nam v tem času Adelina Ahmetaj Cafleshi dr. Barbara Lužar mag. Anamarija Romih li vsem, a vedno to ne gre. Zato nas žalosti, da kritika leti na nas, čeprav samo izpolnjujemo pravila in navodila ministrstva. Dodatne naloge, ki jih v zdravstvu dobivamo zaradi obvladovanja epidemije tako rekoč čez noč, povzročajo nemalo stresa tako vodjem, ki morajo delo organizirati z obstoječim kadrom, kot zdravnikom in ostalim zdravstvenim delavcem, na katere se prelagajo vedno nove naloge. Kljub temu moji sodelavci ostajajo razumevajoči in prijazni do pacientov, ki jim želimo pomagati po najboljših močeh. Upamo, da bo krize kmalu konec in da bomo postali bolj povezani in strpni, predvsem pa čimbolj zdravi,« stanje komentira dr. Hana Šuster Erjavec, direktorica ZD Žalec. Po definiciji kritični pojavi v življenju pomenijo zaplet v gladko potekajočem in uravnoteženem psihičnem delovanju ljudi. Zaradi njih je lahko porušeno telesno, psihološko ali socialno ravnovesje. Anamarija Romih, mag. psihologije, iz ZD Žalec pojasni: »Pandemija se močno odraža v človekovih mislih, vedenju in čustvenih odzivih. Zelo pogosta in intenzivna čustva, ki se v tem obdobju pojavljajo, so negotovost, nemoč, Na srečo obstaja tudi v obstoječi neprijetni situaciji nekaj pozitivnih in navdihujočih izkušenj. Direktorica Šuster Erjavec pove: »Med nami so posamezniki, ki so pripravljeni pomagati. Ker moramo sedaj tedensko testirati tudi vse učitelje in strokovne sodelavce, je izvedba tako množičnega testiranja za nas organizacijsko in kadrovsko velik zalogaj. Testiranja za zaposlene v devetih vzgojno-izobraževalnih zavodih Občine Žalec, denimo, izvajamo na UPI Ljudski univerzi, ki nam je za namen testiranja prijazno odstopila prostor. Pri organizaciji testiranja nam je priskočila na pomoč tudi lokalna skupnost. Pri usmerjanju učiteljev in njihovih sodelavcev pa nam pomagajo prostovoljci Hiše sadeži družbe Žalec. V enem dnevu je potrebno testirati tudi 600 oseb, ki so razporejene čez ves dan od jutra do večera, zanje pa skrbijo sočasno tri ekipe zdravstvenih delavcev. Zato je pomoč prostovoljcev Hiše sadeži družbe Žalec izjemno dobrodošla.« Dr. Barbara Lužar, vodja Hiše sadeži družbe Žalec, kjer so vedno pripravljeni pomagati sočloveku v stiski, komentira: »Prostovoljci Hiše sadeži družbe Žalec, medgeneracijs- zaupane, je še veliko in zaposleni v ZD Žalec smo jim izjemno hvaležni.« Da bomo vsi to krizo prebrodili kar se da mirno in brez zapletov Rok Ušen poziva vse uporabnike hitrih testov k potrpljenju: »Vsi, ki ste se bodisi sami odločili bodisi so vas v testiranje prisilili aktualni predpisi, da vsemu navkljub ne znašate svoje slabe volje in nestrinjanja z aktualnimi ukrepi nad pripadnike civilne zaščite in zaposlene v zdravstvu. Za hiter, strokoven in nemoten odvzem brisa je pomembno sodelovanje med vsemi vpletenimi akterji in izražanje slabe volje ter kljubovanje izvajalcu na mestu odvzema otežuje celoten proces. Kakor kaže, se je epidemija umirila do te faze, da se ukrepi sproščajo. Tudi testiranje je eden izmed takšnih ukrepov, ki je začasen Termini hitrih testiranj L. K. V ZD Žalec tudi v tem tednu opravljajo prostovoljno brezplačno hitro antigensko testiranje na okužbo z novim koronavirusom. V levem kontejnerju pred ZD Žalec so med 15. in 19. uro testirali že včeraj, prav tako bodo pred ZD Žalec v tem terminu opravljali hitre teste jutri, v četrtek, 25. februarja. V petek, 26. februarja, pa bodo testirali med 15. in 19. uro v Zdravstveni postaji Vransko (zadaj pri vhodu NMP). Testiranje ni omejeno na prebivališče občana, kar pomeni, da se brezplačnega testiranja lahko udeležijo vsi prebivalci Slovenije z veljavno kartico zdravstvenega zavarovanja. Občani morajo s sabo prinesti osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja. Vse, ki se bodo odločili za hitro testiranje, prosijo, naj v primeru gneče med čakanjem ohranjajo medsebojno razdaljo in nosijo masko. Termine v naslednjih tednih pa spremljajte na spletni strani ZD Žalec. in bo prej kot slej ukinjen. Do takrat pa ga sprejmimo kot dejstvo. Opravljajte ga v predpisanih časovnih intervalih in s svojo korektnostjo, človečnostjo prispevajte k nemotenemu izvajanju testiranja.« Nekako glavna akterka v celotni zgodbi, tista iz prvih ‘bojnih vrst’ zgoraj obdelane tematike, Adelina Ahmetaj Cafleshi iz ZD Žalec, za konec doda misel: »Kot izvajalka množičnega testiranja se obračam na vas, uporabnike, z veliko mero optimizma. Zavedamo se, da ste že na robu potrpežljivosti. Razumemo vas. Nikar pa ne pozabite na to, da smo zdravstveni delavci tukaj za vas, predani s srcem in dušo.« dr. Hana Šuster Erjavec HITER in UGODEN SERVIS Samo en KLIK do nas • • • • www.facebook.com/ utripsavinjskedoline AUTOMOWER-jev MOTORNIH ŽAG in KOS KOSILNIC VRTNIH TRAKTORJEV 03 777 14 23 ali 051 665 566 | www.uniforest.si 8 OSREDNJE TEME ŠT. 2 I februar 2021 Glas občin in krajevnih skupnosti v glasilih L. KOLAR, B. PLAZNIK, D. NARAGLAV B. P., D. N. IN OSEBNI ARHIV Glas izpod Žvajge, Novice izpod Krvavice, Polzelan, Vranski informator in Petrovške novice so glasila občin oz. v zadnjem primeru krajevne skupnosti, ki jih predstavljamo. V dolini izhaja kar nekaj glasil, ki s svojo vsebino pokrivajo posamezne občine ali dele občin. Njihovo vsebino večinoma pripravljajo predstavniki posameznih društev, občinskih uprav, predstavniki lokalnih vrtcev, šol, drugih zavodov, župnij in drugi deležniki iz lokalnih okolij, ki pripravljajo dogodke in aktivnosti v njih. Večinoma vsa glasila vsebujejo tudi uradne objave občin (razpise, naznanila, odloke ipd.). ki posameznih preboldskih društev, občinska uprava, predstavniki vrtca, šole, župnije ipd. Veseli smo tudi pomoči v obliki lekture (Lea Felicijan) in čudovitih fotografij (Ivan Lipičnik ali Darko Naraglav).« Vsebine so v celoti vezane na preboldsko življenje oz. poročanje po posameznih področjih delovanja v Občini Prebold. »V tiskani verziji številke popestrimo s kakšnimi intervjuji, kolumnami, s križanko, ki jo pripravlja Franc Slokan ipd. sv. Jurija, Podružnična osnovna šola in Vrtec Tabor, društva v Občini Tabor, Zavod sv. Rafaela Vransko in pa občasni pisci.« O vsebinah govorijo njihovi naslovi: Pozdrav urednice, Iz županovega kabineta, Občinska uprava sporoča in obvešča, Brezplačne storitve za občane, Prejeli smo, Uradne objave Občine Tabor, Obiskala nas je štorklja, Iz vrtca in šolskih klopi, Aktivnosti naših društev, Iz domače župnije, Po poteh in spominih, Poslovili so se, je A4, obsega pa najmanj 36 strani, odvisno od obsega aktualnih novic. Uredništvo poleg glavne in odgovorne urednice Alenke Kočevar sestavljajo tehnična urednica Manuela Mlakar Podgoršek in programski sodelavci Bojana Kralj Kos, Blaž Turnšek in Bernardka Sopčič. »Mi vsi (občina, uredništvo, občani, društva, institucije, zunanji izvajalci) ustvarjamo zgodbo o Polzelanu. Vsem se iskreno zahvaljujem, da jo sooblikujejo,« pove Alenka Kočevar. Nejka Žehelj Golič Alenka Kreča Šmid Alenka Kočevar Suzana Felicijan Bratuž Glas in E-glas izpod Žvajge Sicer pa nimamo posebnih rubrik.« V preboldskih glasilih ni oglasov. Cilji izdajanja glasila pa so preprosti in jasni: »Z glasilom želimo obveščati naše občanke in občane o vsem, kar se »dogaja« pod Žvajgo – torej v Občini Prebold.« Zgodilo se bo, Fotokotiček, Modrosti naših babic, Oglasi, Koledar dogodkov in prireditev. »Nekatere vsebine se lahko tudi izvzamejo v odvisnosti od prispelih člankov oziroma aktualnih dogodkov. Glasilo zagotavlja obveščanje javnosti o dogajanju in življenju v občini oziroma opravlja nalogo osrednjega informatorja o življenju in delu v Občini Tabor,« predstavi glasilo Alenka Kreča Šmid in še doda: »Vsak mesec smo v napetem pričakovanju, da bomo pravočasno uredili, lektorirali in oblikovali članke. Vsakič znova smo veseli, ko prejmemo v roke sveže tiskano verzijo Novic izpod Krvavice. Pohvala gre našim puncam v uredniškemu odboru, ki skrbijo, da so novice takšne, kot morajo biti, pohvala pa tudi občasnim, predvsem pa našim stalnim piscem, da si vzamejo čas in mesečno pripravijo čudovite članke.« Glede vsebin in rubrik urednica pravi: »Poleg uvodnika je vsebina Polzelana razdeljena na rubrike. Nekatere rubrike v glasilu so stalne, torej mesečne, kot npr. občinske novice, mozaik dogodkov, kmetijstvo, gospodarstvo, zdravstvo, šola in vrtec. Nekatere pa so občasne, npr. županove misli, intervju, kulturnozgodovinski utrinki, križanka – glede na želje in gradivo, ki je na voljo. Priloga glasila so tudi uradne objave, kje se objavljalo splošni akti občine predpisi in javni razpisi.« O ciljih izdajanja glasila pa Alenka Kočevar pove: »Niti za hip ne pozabim, da je Polzelan namenjen občanom Občine Polzela. Prek glasila morajo prihajati do lokalnih novic z različnih področij. Ponuditi pa moramo tudi informacije, ki presegajo lokalne meje in so za občane pomembne, zanimive … Želim, da vse generacije začutijo, da so enako pomembne. Zato se prav z raznovrstnostjo aktualnih prispevkov poskušamo približati vsem občanom. Glasilo mora imeti svežino, ohranjati mora lokalno tradicijo, obenem pa mora imeti dopadljivo, času primerno zunanjo podobo. Glasilo je tako vizualno moderno in sodobno. Upam si reči, da stopa v korak s časom, sočasno pa ohranja tradicionalno vsebinsko povezanost z lokalno skupnostjo. Prvi teden po izidu še posebej skrbno sledimo mnenjem naših občanov. Veseli smo, ker ugotavljamo, da je glasilo priljubljeno in vsak mesec težko pričakovano v večini gospodinjstev.« Že ime Glas izpod Žvajge pove, kam spada glasilo. Žvajga je hrib, ki se dviga nad Preboldom in je priljubljena pohodniška točka občanov Občine Prebold in drugih. Po njem ni dobilo ime le glasilo, poznan je tudi Žur pod Žvajgo in še kakšna vsebina, ki v Preboldu spominja na ta hrib. Zato je bilo tudi ime na dlani. V Občini Prebold izhajata dve različici glasila, elektronska in tiskana izdaja. Obe izdaja Občina Prebold. Elektronska različica se imenuje E-glas izpod Žvajge, tiskana pa Glas izpod Žvajge. Urednica Nejka Žehelj Golič pove: »Glasilo Glas izpod Žvajge je bilo prisotno že prej, kmalu po ustanovitvi Občine Prebold, v vmesnem času pa ga ni bilo. E-glas izpod Žvajge redno izhaja od leta 2013, 2019 se je elektronski pridružila še tiskana izdaja. Glasilo torej izhaja v elektronski in tiskani verziji, elektronska je na voljo na spletni strani Občine Prebold ter na družbenem omrežju Facebook, tiskana pa do bralcev pride z dostavo pošte po gospodinjstvih. Format obeh verzij je A4, tiskana pa se giba med 24 in 32 stranmi, elektronska izdaja obsega poljubno število strani.« Število izdaj na leto se prilagaja. O tem Nejka Žehelj Golič pove: »Načrtovano je, da skupno izide 10 številk letno – 2 tiskani in 8 elektronskih. Lani in letos tega števila nismo oz. ne bomo dosegli zaradi epidemije, zato je elektronskih izdaj manj. E-glas izpod Žvajge je namreč »odvisen« od dogodkov, ki jih je žal bilo manj, a se bomo potrudili, da bosta tiskani številki zato še toliko bolj zanimivi.« Obe verziji glasila že od vsega začetka ureja Nejka Žehelj Golič, ki je hkrati tudi avtorica določenih prispevkov: »Večino prispevkov s fotografijami pripravijo predstavni- Novice izpod Krvavice »Krvavica je naš najbolj znamenit vrh in se povezuje z legendo, da so vrgli Veroniko Deseniško preko skal. V nočeh Veronika še vedno hodi sedet na skale in po njeni usodi se ta gora imenuje Krvavica. Od tod ime glasila Novice izpod Krvavice, ki ga izdaja Občina Tabor,« o imenu glasila v najmanjši občini v dolini pove njegova odgovorna urednica Alenka Kreča Šmid. Glasilo izhaja hkrati v tiskani in elektronski obliki. Glasilo v tiskani obliki prejmejo vsa gospodinjstva po pošti v nakladi 580 izvodov na območju Občine Tabor, časopis v elektronski obliki objavijo na spletnih straneh Občine Tabor. Glasilo prejmejo po pošti tudi vsi zavodi, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Tabor. »Glasilo izhaja konec vsakega meseca že devetnajst let. Format novic je A4, obseg je odvisen od prispevkov in od tega, ali imamo v mesecu izdaje v novicah prilogo Uradne objave Občine Tabor, obseg je nekje med 25 in 40 stranmi. Glasilo izhaja praviloma vsak mesec, razen v mesecu juliju, vendar pa zato v mesecu avgustu izide dvojna številka,« pove Alenka Kreča Šmid. Poleg nje uredniški odbor sestavljajo Saša Zidanšek Obreza, Ana Lesar, Tatjana Kovče in Maja Drča. »V novice pišeta prispevke občinska uprava in župan. Imamo stalne pisce, ki mesečno prispevajo k obogatitvi našega občinskega glasila. To so Medobčinska splošna knjižnica Žalec, Upravna enota Žalec, Župnija Polzelan Občina Polzela izdaja glasilo Polzelan, poročevalec Občine Polzela. Glavna in odgovorna urednica je direktorica občinske uprave Alenka Kočevar: »Polzelan, poročevalec Občine Polzela je uradno glasilo Občine Polzela. Glasilo je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije pod zaporedno številko 1734. Izhaja v tiskani in elektronski obliki. Naklada je 2300 izvodov.« Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v občini zadnji četrtek v mesecu. Izhaja torej mesečno, razen v avgustu, ko glasilo ne izide, septembrska številka pa je dvojna. V elektronski obliki je objavljen na spletni strani Občine Polzela. V takšni obliki izhaja od leta 2014, zametki pa segajo pa v leto 2011, ko je izšlo prvo glasilo. Format glasila Vranski informator Glasilo Občine Vransko je Vranski informator, njegova urednica pa Suzana Felicijan Bratuž, ki o izhajanju pove: »Občinski informator izdaja naš Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko. Izhaja v tiskani in elektronski obliki. Od 1. številke (24. 12. 2002) do 57. številke (28. 4. 2010) je izhajal po sejah občinskega sveta z namenom seznanjanja občanov z delom občinskega sveta, njegovih odborov in komisij ter občinske uprave. Vsaka številka je vsebovala tudi napovednik prireditev in dogodkov, novosti občinske knjižnice, razna obvestila in vabila osnovne šole, vrtca, društev … Običajno je obsegal štiri strani. Po Odloku o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila (Uradne objave Občine Vransko, št. 2/2010) je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS.« Tako od številke 58 izhaja vsak zadnji delovni dan v mesecu, razen julija, v nakladi 1000 izvodov. Vsa gospodinjstva v Občini Vransko ga prejmejo brezplačno po pošti. V prosti prodaji se ne prodaja. »Z letošnjim letom se datum izdaje prilagaja dostavi nenaslovljenih publikacij Pošte Slovenije, to je zadnji ponedeljek, sreda ali četrtek v mesecu,« pove Suzana Felicijan Bratož. Vranski informator izhaja v formatu A4 in obsega 20 barvnih strani in 4 ali več črno-belih za uradne objave občine. Letno izide 11 številk. »Prispevke zbiramo preko platforme MojaObcina.si. Avtorji prispevkov se registrirajo na omenjeni platformi in oddajo prispevke. Odgovorni urednik je vsakokratni direktor javnega zavoda Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko. Ta uvršča prispevke v rubrike posamezne številke časopisa. Oblikovanje časopisa je urejeno s pogodbo o tisku časopisa. Rubrike so: Uvodnik/ Koronavirus, Pisma bralcev, Beseda župana, Beseda poslanca, Zgodilo se je, Knjižnična stran, Vranin glas strani OŠ Vransko - Tabor, Stran ZKTŠ Vransko, Iz življenja društev, Iz življenja župnije, Izpod literarnega peresa, Utrinki iz zgodovine, Ne spreglejte, Oglasi in Napovednik,« predstavi občinsko glasilo urednica. Osnovni cilj in naloga glasila sta obveščanje občanov Občine Vransko o vseh pomembnih dogodkih v občini. »Namen glasila je seznanjanje občanov z lokalnimi predpisi, javnimi razpisi, sklepi občinskega sveta, delovanjem občinske uprave, obvestili Upravne enote Žalec, obveščanje o dejavnostih kulturnih, izobraževalnih in drugih društev, institucij in podjetij.« Petrovške novice Med lokalnimi glasili v Občini Žalec Krajevna skupnost Petrovče izdaja glasilo, ki pokriva območje KS Petrovče. Odgovorna urednica Petrovških novic je Violeta Šket, v uredniškem odboru so poleg nje tudi člani sveta KS Petrovče. »V preteklosti je glasilo v tiskani verziji izhajalo štirikrat letno, v letu 2020 pa zaradi odpovedi Petrovčevanja samo dvakrat. V običajnih letih pa sedaj izhaja trikrat letno pred Petrovčevanjem, in sicer spomladi, jeseni in decembra. Določenim deležnikom (medijem ter predsednikom društev) ga pošljemo tudi v elektronski obliki. Objavljeno je tudi na spletni strani KS ter FB,« pove predsednica KS Petrovče mag. Jasna Sraka. »Naklada je 850 izvodov, kar pomeni, da Petrovške novice dobijo vsa gospodinjstva v KS Petrovče. Glasilo ni naprodaj, vsako gospodinjstvo v KS Petrovče ga dobi brezplač- OSREDNJE TEME ŠT. 2 I februar 2021 no. Izhaja že od leta 2004, ko je bil predsednik KS še Iztok Uranjek, izhajalo je tudi v času vodstva Marjana Volpeta in to tradicijo se je odločila nadaljevati tudi sedanja sestava KS, ker čuti odgovornost do krajanov in tradicije,« pove mag. Jasna Sraka. Petrovške novice izhajajo v formatu A4, obseg pa je odvisen od člankov, ki jih pošljejo predsedniki društev. Po navadi ima obseg od 15 do 20 strani. Uvodnik vedno napiše predsednica KS mag. Jasna Sraka: »V duhu pozitivizma in pohval ter tudi kritičnosti povzamem aktualnosti in dela, ki se tičejo sveta KS.« Sicer pa ostale članke pošiljajo predsedniki društev (KD, TD, DU, ŠD, ZNOB, vsa tri PGD), OŠ Petrovče, župnija, Karitas, Karate Petrovče. Gradiva zbira in uredi Violeta Šket, jezikovno pa pregleda Špela Vadlan Jaušovec. tudi v navezi z lektorjem in oblikovalcem. Preden gre v tisk, je kar precej dela, dogovarjanja in usklajevanja ter odgovornosti. Nimamo uradne novinarske ekipe, vse sloni na prostovoljni bazi,« pove Jasna Sraka. »Najpomembnejše se nam zdi, da povzamemo, kaj se dogaja v Petrovčah in po posameznih vaseh, da gredo dogodki v arhiv, ki je pomemben tudi za zanamce. S kakovostnimi fotografijami k temu prispeva tudi fotografinja Jana Petrak Zajc. Pred izdajo povabimo tudi podjetja v naši KS, da promovirajo svoje delo.« Jasna Sraka doda še, da so se na zadnji seji sveta pogovarjali tudi o dopolnitvah, ki bodo popestrile nove izdaje novic. O ciljih pa: »Kot že omenjeno, je naš cilj predvsem zasledovati informiranost Petrovčanov, dajati možnost, da se predstavijo in povzamejo dogodke, ki so se zgodili, in hkrati povabiti tudi na prireditve, Violeta Šket in mag. Jasna Sraka »Avtorji so načeloma člani društev. Je pa odprte narave, tako da povabilo velja za vse, ki bi želeli kaj napisati in se dotika Petrovč. Včasih s krajani opravimo tudi kakšen intervju. Članke in fotografije zbira glavna urednica, Violeta Šket, ki je potem ki se organizirajo. Petrovške novice so informativno glasilo KS Petrovče. Vsebina objavljenih člankov ne odraža vedno stališča uredniškega odbora glasila. Objavljenih člankov ne honoriramo.« Tudi Občina Braslovče se je odločila, da bo izdajala svoje glasilo, odlok o ustanovitvi in izdajanju glasila pa objavila v Uradnem listu RS 8. januarja letos. Imenoval naj bi se Braslovški utrip, izdajala pa ga bo občina, kjer bo tudi sedež. Glasilo naj bi v skladu z odlokom izhajalo praviloma enkrat mesečno, lahko pa tudi kot izredna ali kot dvojna številka. Brezplačen izvod občinskega glasila v tiskani obliki bodo prejemala vsa gospodinjstva na območju Občine Braslovče in javni zavodi ter javna podjetja v lasti Občine Braslovče, v elektronski obliki pa bo objavljeno na spletni strani Občine Braslovče. Glavni namen in cilj občinskega glasila je obveščanje občank in občanov Občine Braslovče o aktualnih gospodarskih, političnih, socialnih, kulturnih, športnih in drugih dogajanjih v občini, kakor tudi o življenju in delu v lokalni skupnosti, predvsem o delu organov občine, njenih krajevnih odborov, javnih zavodov, društev in drugih organizacij. Del občinskega glasila bodo tudi uradne objave Občine Braslovče (splošni in posamični akti, ki jih sprejme občinski svet ali župan, javni razpisi ter druge javne objave, za katere ni z zakonom izrecno določena drugačna objava). Občinsko glasilo bo v skladu z odlokom urejalo uredništvo v sestavi: odgovorni urednik, tehnični urednik in najmanj trije programski sodelavci. Člani uredništva pa bodo imenovani za obdobje 4 (štirih) let in so po preteku mandata lahko večkrat ponovno imenovani. Uredništvo bo svoje delo opravljalo nepoklicno, za udeležbo na sejah uredništva pa pripada članom uredništva sejnina v višini 50 evrov bruto. Odgovorni urednik mora imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in mora izpolnjevati pogoje, določene v zakonu, ki ureja medije. Odgovornega urednika pa bo imenoval občinski svet na predlog župana. Programski sodelavci bodo v skladu z odlokom pripravljali in zbirali gradivo oziroma informacije za posamezno rubriko občinskega glasila, za katero so odgovorni, pri čemer za posamezno objavo odgovarjajo odgovornemu uredniku. Sredstva za redno in nemoteno izdajanje občinskega glasila se zagotovijo v proračunu Občine Braslovče. Lahko pa se zagotovijo tudi s prihodki od oglasnih in drugih sporočil ter vsebin, ki jih izdajatelj občinskega glasila lahko trži. Opravljanje posameznih marketinških, strokovnih ali organizacijskih opravil, povezanih z izdajanjem občinskega glasila, se lahko naroči zunanjim izvajalcem, za kar se napiše pogodba, ki jo lahko sklene in podpiše odgovorni urednik. Višino cene za opravila in višino avtorskih honorarjev zunanjim avtorjem prispevkov določi uredništvo na predlog odgovornega urednika. 9 Prisegam na kakovostno novinarstvo L. KOLAR B. PLAZNIK Z novo predsednico Programskega sveta Utripa Savinjske doline Nejko Žehelj Golič o Utripu in glasilih v dolini ter o tem, kaj jih razlikuje. Nejka Žehelj Golič je diplomirana novinarka mlajše generacije, ki se je že v času študija na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani posvečala tako urednikovanju kot novinarskemu delu. Na eni strani je vzpostavila in urejala vsedruštveni časopis FDVjevec, po drugi pa študentsko delo opravljala kot novinarka časopisa Dnevnik. Kasneje je pomagala tudi pri strokovnem časopisu Šolski razgledi. Leta 2013 je začela urejati preboldsko občinsko glasilo E-glas izpod Žvajge, kar počne še danes. Čeprav je po pridobljeni diplomi več delala v marketingu, vedno pove, da je v prvi vrsti ponosna novinarka. Zato je z največjim zagonom in veseljem prevzela tudi mesto predsednice Programskega sveta Utripa Savinjske doline. Ljudje velikokrat zamenjujejo glasila za časopise in obratno. Kaj je razlika med glasilom in časopisom? »Zdi se mi, da je mejnik med glasilom in časopisom precej slabo postavljen. Zato pride do zamenjave in napačne interpretacije. Po mojem mnenju je glasilo veliko bolj »ozko« usmerjeno, denimo, geografsko, vsebinsko. Tu prihaja do manj raznolikosti, kar se tiče novinarskih prispevkov. Glasilo večkrat urejajo, pišejo in ustvarjajo osebe, ki niso nujno povezane z novinarstvom. Če gre za strokovna glasila, so to seveda strokovnjaki na svojem področju. Ko pa so to poljudna glasila, jih urejajo osebe, ki jih to zanima ali pa jim je bilo to delo predano. Na drugi strani časopis predstavlja najbolj osnovno celico novinarstva in kot takšen poskuša preživeti že več stoletij. Je jasno načrtovan, tako uredniško kot novinarsko, pokriva širše teme in se pri svojem nastajanju zanaša na novinarsko strokovnost, neodvisnost pri svojem delu od kogarkoli, tudi od izdajatelja in drugih deležnikov … Časopis v prvi vrsti ustvarjajo novinarji, ki razumejo svoje delo, spoštujejo novinarsko etiko in pravila, ki so jasno določena.« Po stroki ste diplomirana novinarka, urejate občinsko glasilo, poznate tudi Utrip Savinjske doline, ki je lokalni časopis. Kaj so po vašem atributi enega in drugega? »Če se osredotočim zgolj na Spodnjo Savinjsko dolino, menim, da je v vsaki občini dovolj prostora tako za občinska glasila kot za Utrip Savinjske doline. Vesela sem, ker opažam, da ljudje berejo tako prvo kot drugo. Občinska glasila bi se po mojem mnenju morala vseskozi osredotočati predvsem na to, da o dogajanju v svoji občini poročajo objektivno, ker se s tem približajo novinarskim standardom. Po drugi strani pa je Utrip tisti, ki je ravno prav lokalen kot tudi nekoliko regionalen, da ljudje vedno z veseljem preberejo, kaj se dogaja pri »sosedih«. Hkrati je Utrip tudi medij, ki ob poplavi novičk, prebranih na spletu ali družbenih omrežjih, ohranja pomemben standard komu- nikacije, česar še posebej v zadnjem času primanjkuje.« Zakaj se po vašem občine odločajo za izdajo glasil? »Želela bi, da občine glasila izdajajo zato, ker želijo svoje občanke in občane obveščati o dogajanju v svoji občini. Na ta način se namreč lahko predstavijo vsi, ki so na kakršen koli način aktivni v posamezni občini. Ne boste verjeli, nekateri res radi in zelo dobro pišejo. Izkoriščanje občinskih glasil v propagandne (politične) namene pa se mi nikakor ne zdi primerno.« Sredi februarja sta postali predsednica Programskega sveta Utripa Savinjske doline. Kaj se vam zdi bistveno poslanstvo Utripa Savinjske doline? Kakšen mora biti Utrip Savinjske doline, da ga bodo bralci brali tudi v prihodnje? »Bistveno poslanstvo Utripa Savinjske doline po mojem mnenju najdemo že kar v imenu časopisa samega. Je kot srčni utrip, ki ga potrebuje vsako lokalno okolje. Zdi se mi, da je ravno v lanskem letu, a tudi letošnjem, Utrip dokazal, da se zmore prilagoditi vsem razmeram, tudi epidemiji, ki je, kakorkoli obrnemo, pošteno pretresla naša tla. Vsebino je uredniški in novinarski ekipi uspelo prilagoditi trenutnim razmeram in ob tem še vedno ohraniti osnovno idejo novinarstva – to je obveščanje javnosti. To je pohvalno in nekaj, kar se lahko postavi za vzgled. In ravno takšen mora biti Utrip Savinjske doline tudi v prihodnosti, da ga bodo bralci brali – dovolj prilagodljiv, a hkrati tradicionalen, saj je tradicija tista, ki se mora truditi za preživetje.« Naklada Utripa je 12.300 izvodov. Glede na raziskavo branosti ga prebere okrog 36 tisoč ljudi. Kaj menite o tem? »Že kar lep čas se gibljemo v obdobju, ko se tradicionalni tiskani mediji soočajo z nižjimi nakladami, pa tudi nižjo branostjo. Določene stvari so posledice drugačnih oblik medijev in komuniciranja, nekatere stvari se (žal) dogajajo povsem organsko. Naklada in branost Utripa sta po mojem mnenju dve lepi številki, na kateri ste lahko ponosni. Ker prisegam na kakovostno novinarstvo, pa lahko dodam še to, da iskreno verjamem, da je vsebina tista, ki bo tudi v prihodnosti pomagala ohranjati oz. bo odločilna za dobre številke naklade in branost ne samo Utripa, temveč tudi ostalih tiskanih medijev.« Nejka Žehelj Golič Ste predstavnica mlajše generacije, ki se v medijskem smislu vse bolj obrača na spletne medije in oblike komuniciranja. Kaj je sploh prihodnost tiskanih medijev? »Še posebej v zadnjem času sem izjemno razočarana nad spletnimi mediji, predvsem pa družbenimi omrežji in načinom, kako te vsebine vplivajo na vse generacije. Zavedam se, da je pred tiskanimi mediji težka bitka, ki pa je ne morejo izgubiti. In to ravno zaradi kvalitete komuniciranja, ki je na spletu resnično primanjkuje. Vonja svežega časopisa še dolgo ne bodo nadomestili krajši povzetki na spletu in neprimerni komentarji pod novicami, ki smo jih deležni. Na vsakem izmed nas pa je, da sam preceni, kakšne novice bodo krojile njegov vsakdan. Ni zaman izraz, da kvaliteta šteje več kot kvantiteta.« Utrip Savinjske doline je edini tiskani časopis, ki pokriva območje Spodnje Savinjske doline (6 občin). Za svoja gospodinjstva ga odkupujejo občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. V ostale kraje Savinjske doline pride z naročniki in prodajo. Naklada je 12.300 izvodov. Glede na raziskavo branosti ga prebere okrog 36 tisoč ljudi. Ima uredništvo, ki je pri svojem delu samostojno in neodvisno poroča o dogajanjih, aktivnostih in ljudeh na območju te doline s široko paleto novinarskih žanrov. Ekipa uredništva. Lucija Kolar (odgovorna urednica), novinarji in fotoreporterji Bina Plaznik, Ksenija Rozman, Darko Naraglav, Tone Tavčar, občasno tudi Peter Kavčič, tajnica Karmen Güldenberg, tehnična urednica Lea Gorenšek, lektorica mag. Anita Govc. 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 2 I februar 2021 Mladi prevzemniki kmetij s svežimi investicijami in idejami BINA PLAZNIK Obiskali smo tri mlade prevzemnike kmetij, tako rekoč sosede iz Galicije, Andraža Podpečana, Tomaža Webra in Simona Čretnika, ki so s pomočjo sredstev Evropske unije dobili zagon pri svojem gospodarjenju. Andraževa sestra Martina Podpečan je glavna pri mlečnih izdelkih. Andraž Podpečan je kmetijo prevzel konec leta 2018. V okviru programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 se izvaja podukrep Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, pri katerem gre predvsem za generacijsko pomladitev, ki je eden od ključnih predpogojev hitrejšega prestrukturiranja in povečanja konkurenčnosti slovenskega kmetijstva. Mlajši nosilci kmetij so bolj izobraženi in usposobljeni za delo v kmetijstvu. Cilj je spodbuditi mlade, da se odločijo za posodobitev kmetije in da si na kmetiji ustvarijo delovno mesto za polni delovni čas. Mladi kmetje so bolj podjetniško naravnani, so motivirani za uvajanje tehnoloških, proizvodnih in organizacijskih, trženjskih sprememb in inovacij. Zaradi pomanjkanja lastnega kapitala težje dostopajo do finančnih virov, ki jih potrebujejo v najbolj zgodnji fazi zagona. S tremi mladimi prevzemniki kmetij, ki so na razpisu prejeli nepovratna sredstva, kar jim bo olajšalo tako dnevno rutino dela na kmetiji kot prirejo mleka, smo delili njihove načrte in vizije za prihodnost. Andraž Podpečan: »Sedaj povečujemo čredo, da bomo imeli čim več mleka. Imamo ogromno načrtov za prihodnost. Sedaj ko smo zgradili nov hlev, bomo imeli več mleka. In ker bomo imeli več mleka, bomo lahko imeli tudi več izdelkov in tudi nove izdelke, ki jih snuje in trži moja sestra Martina. Ona je glavna, ‘capo di banda’.« lujemo petintrideset hektarjev zemljišč, imamo okrog osemdeset glav živine. Z novim hlevom bo te še nekaj več. Imamo nekaj malega gozda, pet hektarjev, vendar bolj za lastno uporabo, za kurjavo ipd. Hlev je trenutno še v fazi izgradnje in nam bo vsem skupaj precej olajšal delo in s tem življenje. Poseben bo zaradi edinstvenega sistema ohlevitve, ki bi naj za 80 % zmanjšala emisije amonijaka. Dr. Marija Klopčič z Biotehniške fakultete v Ljubljani mi je povedala, da so na Nizozemskem zgradili sodoben hlev, ki je bil še Povečujejo čredo za več mleka Kmetija Podpečan iz Galicije je v Savinjski dolini in tudi širše že dobro poznana po svojih mlečnih izdelkih. Andraž Podpečan, ki je prevzemnik kmetije, pravi, da imajo trdno vizijo za prihodnost in še milijon idej: »Kmetijo sem prevzel decembra leta 2018. Na kmetiji se ukvarjamo pretežno s pridelavo mleka, nadgradnja je predelava mleka v mlečne izdelke, torej sire, skute, jogurte in ostale mlečne produkte. Imamo štirideset hektarjev obdelovalne površine in osem hektarjev gozda. Vso hrano za živino pridelamo na lastni kmetiji. Kandidirali smo na javnem razpisu za sredstva za izgradnjo hleva in bili uspešni. Zgradili smo nov hlev. Z gradnjo smo pričeli v februarju 2020 ter ga dokončali na martinovo. Sedaj povečujemo čredo, da bomo imeli čim več mleka. Imamo ogromno načrtov za prihodnost. Sedaj ko smo zgradili nov hlev, bomo imeli več mleka. In ker bomo imeli več mleka, bomo lahko imeli tudi več izdelkov in tudi nove izdelke, ki jih snuje in trži moja sestra Martina. Ona je glavna, ‘capo di banda’ (smeh). Pašnik pod streho, drugi hlev te vrste na svetu Simon Čretnik pred inovativnim hlevom, drugim te vrste na svetu Simon Čretnik iz Pernovega je kmetijo prevzel pred štirimi leti. Na svojem posestvu gradi hlev, katerega posebnost je, da je drugi na svetu take vrste s posebnim sistemom in velikim prispevkom k varovanju okolja. »Že od nekdaj sem si predstavljal, da bom delal na kmetiji. Če ne bi imel veselja do tega, se za to ne bi odločil,« pravi. »Mi obde- v fazi preizkušanja. Odšel sem si ga ogledat. Dogovorili smo se za nakup. Od drugih hlevov se razlikuje po ležalni površini za živali, ki je v našem primeru veliko večja kot v klasičnih hlevih. Gre za nekakšen »pašnik pod streho«. Hlev je prijazen tako do živali kot do upravljavca. Izpolnjuje okoljske standarde, ki še Simon Čretnik: »Od drugih hlevov se razlikuje po ležalni površini za živali, ki je v našem primeru veliko večja kot v klasičnih hlevih. Gre za nekakšen »pašnik pod streho«. Hlev je prijazen tako do živali kot do upravljavca. Izpolnjuje okoljske standarde, ki še niso v veljavi. Takšen hlev je investicija za prihodnost. Seveda je pri tem treba sprejeti tudi tveganje, saj ni v popolnosti preizkušen in je še v fazi testiranja.« PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 2 I februar 2021 11 Čretnikov “pašnik pod streho” niso v veljavi. Takšen hlev je investicija za prihodnost. Seveda je pri tem treba sprejeti tudi tveganje, saj ni v popolnosti preizkušen in je še v fazi testiranja. Investicija je bila po predračunski vrednosti ocenjena na 900.000 evrov brez DDV, vendar, kot kaže, bomo ta znesek presegli in dosegli milijon. Hlev je velik tisoč osemsto kvadratnih metrov in sprejme okrog šestdeset molznic in mlado živino. Klasični hlev jih sprejme okrog osemdeset. Pri svojem delu želim minimalizirati delovno silo na kmetiji in izboljšati vse parametre, ki jih je mogoče izboljšati.« V prihodnje žaga za predelavo lesa in sušilnica sadja Na Galiciji je še en mladi prevzemnik kmetije, in sicer Tomaž Weber. Veseli se nove pridobitve, čeprav prizna, da gradnja tako velikega hleva ni mačji kašelj, a vendar mu zagona in idej ne manjka: »Kmetijo sem prevzel leta 2016. Že od otrošt- va sem vpet v delo na kmetiji, zato zame ta prevzem ni pomenil kakšnega šoka ali novosti. Oče še vedno opravi veliko dela, prav tako ima on še zmeraj glavno besedo (smeh) in tudi največ izkušenj. Naša kmetija šteje trideset hektarjev obdelovalne Tomaž Weber: »V prihodnosti bi si želeli investirati v žago za predelavo lesa. Naša želja pa je tudi urediti sušilnico sadja. Pred kratkim smo obnovili sušilnico hmelja, vanjo bi lahko v prihodnosti vdelali peč in sušili sadje.« površine, od tega jo imamo polovico v najemu, poleg imamo še štirinajst hektarjev gozda. Pri nas se ukvarjamo s prirejo mleka, brez predelave mleka. Na srečo smo bili uspešni na razpisu za pridobitev nepovratnih sredstev, ki smo jih porabili za Nov hlev je Webrovim zelo olajšal delo na kmetiji; na fotografiji je Tomaž Weber. izgradnjo novega hleva. Predračun za gradnjo je znašal 1.260.000 evrov z vštetim davkom. Hlev nam je zelo olajšal delo na kmetiji. V prihodnosti bi si želeli investirati v žago za predelavo lesa. Naša želja pa je tudi urediti sušilnico sadja. Pred kratkim smo obnovili sušilnico hmelja, vanjo bi lahko v prihodnosti vdelali peč in sušili sadje. Bomo videli, kako se bodo stvari odvijale. Trenutno smo uredili hlev in smo zadovoljni, saj nam pomeni veliko olajšanje dela. Stari hlev je bil namreč precej nefunkcionalen in smo porabili veliko časa za podrobnosti, ki so sedaj urejene. Sedaj je vse v eni liniji, molžišče je večje. Na kmetiji delamo žena, oče in mama, občasno nam pomaga tudi brat. Tukaj je! Večja. Modernejša. NOVA proizvodna hala. Aplast Aplastd.o.o. d.o.o.Žalec - Žalec AKTUALNE INFORMACIJE – MAREC 2021 RAZPIS Inovator leta Spodnje Savinjske doline 2020 Vseh šest občin Spodnje Savinjske doline že deveto leto zapored z razpisom Inovator leta SSD vzpodbuja inovativno dejavnost v lokalnem okolju. Inovatorji lahko prijavijo inovacijo, ki je bila prvič vpeljana na trg oziroma prvič uporabljena v proizvodnem/poslovnem procesu. Ni nujno, da predstavlja zgolj novi izdelek, postopek ali storitev. Dovolj je že, da gre za izboljšanje nekega produkta, načina proizvodnje ali pa da se že poznani produkt predstavi novemu trgu na drugačen način. Razpis Inovator leta SSD je med tovrstnimi spodbudami že sam po sebi nekakšna »inovacija«, saj so nagrade denarne in jih lahko primerjamo s povprečno slovensko menedžersko plačo. Vabljeni k prijavi po načelu, da »NOBENA INOVACIJA NI NEUMNA, NEUMNO PA BI BILO NE ISKATI NOVIH«. OBMOČNO RAZVOJNO PARTNERSTVO »SPODNJE SAVINJSKE DOLINE« Zagotavljamo še BOLJŠE pogoje dela. PRIJETNEJŠE delovno okolje. STIMULATIVNO plačilo in številne možnosti izobraževanja. Širitev proizvodnih kapacitet odpira nova delovna mesta: • • • • Pravnik (1) Informatik (1) Samostojni komercialist (1) Referent v komerciali (1) • • • • Pomočnik vodje skladišča (2) Skladiščnik (2) Voznik - skladiščnik (1) Delavci v proizvodnji (več delovnih mest) Vloge sprejemamo po e-pošti: zaposlitve@zagozen-aplast.si . Razpisne pogoje najdete na www.aplast.si ali 03 713 14 35 . Aplast d.o.o. je eno izmed vodilnih podjetij, ki se ukvarja s preoblikovanjem plastičnih mas v Sloveniji in Srednjevzhodni Evropi. Občina Braslovče, Občina Polzela, Občina Prebold, Občina Tabor, Občina Vransko, Občina Žalec objavlja razpis za podelitev nagrad in priznanj »INOVATOR LETA SSD 2020« v kategorijah: patenti, izboljšave izdelkov, izboljšave tehnoloških postopkov. Za nagrado in priznanje lahko kandidirajo fizične osebe – avtorji inovacij s stalnim bivališčem na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec ali fizične osebe – avtorji inovacij, ki so svojo inovacijo razvili in implementirali na območju teh občin in z njo še niso kandidirali na razpisu “Inovator občine Žalec” ali na razpisu “Inovator leta SSD”. Prijave na razpis sprejema Razvojna agencija Savinja, Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, do 15. aprila 2021. Vse dodatne informacije ter Pravila in merila o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije »Inovator leta SSD« dobite na Razvojni agenciji Savinja, tel.: 03/713 68 60 in na spletni strani www.ra-savinja.si 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 2 I februar 2021 Ogled ekomuzeja in Savinove hiše brezplačna T. TAVČAR Na deževen kulturni praznik sta bili dobrodošli letos redki »živi« kulturni ponudbi, ogled ekomuzeja in obisk Savinove hiše v Žalcu. Zaradi aktualnih razmer, povezanih z epidemijo koronavirusa, v občinah Spodnje Savinjske doline niso mogli pripraviti običajnih proslav ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bi si jih obiskovalci lahko ogledali v živo. Zato so pripravili spletne kulturne prireditve. alci v Savinovi hiši na Šlandrovem trgu lahko ogledali spominsko sobo generala in skladatelja Rista Savina, Galerijo savinjskih likovnih umetnikov in Salon Jelice Žuža ter sobo Eduarda Salesina v prvem nadstropju. V pritličju je Savinov likovni salon, v katerem je še do konca februarja Z ogleda Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu Savinova hiša in Salon Jelice Žuža Na Prešernov dan, 8. februarja pa je bilo vsaj nekaj tradicionalnega pridiha mogoče doživeti z ogledom Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu in z obiskom Savinove hiše. To je pripravil ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Ogleda sta bila brezplačna. Med 10. in 13. uro so si obiskov- 2021 na ogled razstava kiparja Boštjana Drinovca z naslovom Umetni raj. V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki je v prostorih nekdanje sušilnice hmelja, so se obiskovalci lahko sprehodili skozi več nadstropij in spoznavali prehrano, oblačila, običaje, številne hmeljarske izdelke ter orodja za pridelavo JEZIKOVNA ŠOLA Naj bo učenje tujih jezikov zabavno! ▶ Individualni in skupinski tečaji ▶ Poslovna angleščina, nemščina, francoščina in španščina ▶ Program priprave in utrjevanja za maturo ▶ Program obnovitve in utrjevanja srednješolske snovi ▶ Program priprave na potovanje Maja Šuster Sara Baluh Ivan Lipičnik Mednarodni dan turističnih vodnikov T. T. Jezikovna šola Let's Have Fun vabi na jezikovne tečaje za odrasle. Učenje trenutno poteka na daljavo, preko spletne platforme Zoom. ▶ Začetni in nadaljevalni tečaji in obdelavo hmelja. Prav to skupaj s Fontano piv Zeleno zlato predstavlja poklon tradiciji hmeljarstva, ki je zaznamovalo Spodnjo Savinjsko dolino. Zbirka je nastala s pomočjo družin, ki živijo s hmeljem. Podarili so svojo dokumentacijo, fotografije, spomine … Ponudbo od leta 2019 dopolnjuje ogled filma o hmelju v 360-stopinjski 3D tehniki. Naključni obiskovalci, ki jih je bilo največ v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, so nam povedali: Maja Šuster, Prebold: »Današnji dan kulture sva s sinom Filipom izkoristila za obisk Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu in za obisk Savinove hiše, ki ponuja kar veliko možnosti ogleda. Še posebej sta nama bila v Savinovi hiši všeč spominska soba skladatelja Rista Savina in Salon Jelice Žuža. V muzeju hmeljarstva sva si ogledala dva filma in številna hmeljarska orodja. Zaradi epidemije tokrat ni bilo drugih prireditev. Zato je bil ogled v Žalcu kljub slabemu vremenu odličen namig za kulturno udejstvovanje.« Sara Baluh, Žalec: »Doma sem iz Žalca in edinstvena priložnost na ta veliki praznik je ogled muzeja in Savinove hiše. Rada se udeležujem prireditev v Žalcu. V muzeju hmeljarstva sem že bila, vendar je vsako leto kaj novega. Zato sem tudi letos prišla, pa še zastonj je.« Ivan Lipičnik, Latkova vas: »Čeprav muzej za hmeljarstvo in pivovarstvo poznam, sva se z ženo odločila, da ga zaradi turobnega vremena obiščeva, saj je največji tovrstni muzej v Evropi. V več nadstropjih ponujajo obiskovalcem zanimivosti, kako so včasih hmeljarili in kako to počnejo danes. Ogled muzeja je bil brezplačen, ni pa bil to razlog za ogled.« V treh urah je 8. februarja v ekomuzej prišlo 33 obiskovalcev, razstave v Savinovi hiši pa si je ogledalo 22 ljudi. Pokličite za osebni posvet glede izbire jezikovnega programa! Vabljeni! Vpisi potekajo do 15. marca 2021. Let's Have Fun, ✆ 031 643 906 ✉ info@procomm.si http://procomm.si/tecaji-odrasli/ 21. februar je mednarodni dan turističnih vodnikov. V ta namen je Društvo regionalnih turističnih vodnikov Argos pripravilo niz spletnih dogodkov, s katerimi že od petka, 19. februarja obeležujejo ta dan. Letošnja rdeča nit dogodkov je Turistični vodniki z zgodbami bogatimo razvoj podeželja. Gre za povezovanje turističnih vodnikov in domačinov v turistično dejavnost. Zaradi zdravstvenega stanja v državi so se odločili za predstavitvene dejavnosti na spletu. Ob letošnjem praznovanju so po celi Sloveniji pripravili preko 40 spletnih doživetij. spec.okulist Dr. Arsen Janjić spec.oftalmolog Dr. Miran Falež NAROČILA NA: 03 700 06 30 | 051 326 677 www.optika-simona.si STROKOVNOST JE PRI NAS NA PRVEM MESTU ZA VAS SMO ODPRTI OD PON.-PET. 8.-18. URE IN SOB 8.-12. URE Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter Da E-mail: o w PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA ŠT. 2 I februar 2021 13 Volilni okraj Žalec II manjši K. R. BABICA GRE NA JUG Drage in dragi moji, se še spomnite tega slovenskega filma, te posrečene komedije iz časa, ko smo se domačim filmom, ki so se snemali kot po tekočem traku, iz srca nasmejali? Danes je ta industrija zaradi kroničnega pomanjkanja finančnih sredstev malo zastala, kar je za kulturni razvoj nekega naroda prava katastrofa. Se mi je pa ob spominu na omenjeni film porodila ideja, da si ga je za vzgled vzel naš edinstveni odstopljeni, neodstopljeni minister in po lastnem scenariju in v lastni režiji, na svoje stroške, želel posneti drugi del oziroma podoben film. Verjetno nas je v mesecu kulture želel kulturno presenetiti, malo razvedriti in nasmejati, kar pa mu ni najbolj uspelo. Statisti, tu mislim na hrvaške obmejne organe, svoje vloge niso najbolje odigrali. Verjetno niso razumeli scenarija našega režiserja. Kakor koli že, podvig ni uspel, pa še dokumentov, da sta z babico negativna, nista imela. Da se takemu umu zgodi kaj takega, me pa res preseneča. No, če sem odkrita, me sploh ne preseneča. Sem pa, prosto po Prešernu, mami in sinu v tolažbo priredila tole pesem: »Ko brez miru okrog divjam, policaji vprašajo me kam? Prašajte raje mamico mojo, ki gledat gre hišico svojo, kakor mogočna gospodarica je prepričana, da je to njena pravica. In ker sem jaz mogočni gospodar tega, da v Hrvaško ne smem, ne pozabim vam nikdar. Samo to znam, samo to vem, da so mi kršene pravice, ker z mamico do obličja njene hiše pač ne smem.« V februarju smo tudi pustovali. No, nismo hodili v povorkah, pa tudi v gostilnah se nismo družili, vsaj večina nas navadnih državljanov ne. Je pa bilo nekaj elitnih posameznikov, ki so snemali maske, da so lahko pili vodo. In ker letos ni bilo množičnih proslav v čast kulturnemu prazniku, ker nismo poslušali pesmi svojega slavnega pesnika, ki je bil pravi vizionar, vam bom napisala še kitico iz njegove Zdravljice, ki naj nam bo vodilo za našo lepšo prihodnost: Na izredni seji Državnega zbora so poslanci s 45 glasovi za in 28 proti potrdili novelo zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor. Da bi odpravili neustavnost dela volilne zakonodaje, ki jo je že pred več kot dvema letoma ugotovilo ustavno sodišče, so nekoliko zmanjšali razlike v velikosti volilnih okrajev. Spremenjene so bile tudi meje volilnega okraja Žalec II. Za odpravo neustavnosti, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče, je bilo pripravljenih več predlogov, vendar noben temeljitejši popravek ni prejel zadostne podpore poslancev. Podporo je dobila le novela, ki v 15 od skupaj 88 volilnih okrajev spreminja meje okrajev. Tako so nekoliko zmanjšali razmerje med okraji z največ prebivalci in okraji z najmanj prebivalci. V 5. volilni enoti s sedežem v Celju so spremenjeni štirje volilni okraji (Šentjur, Celje I, Celje II in Žalec II). Volilna enota Žalec II se je zmanjšala za majhen del Občine Trbovlje. S tem je razlika v številu prebivalcev in s tem tudi volilnih upravičencev med prvim in drugih žalskim okrajem nekoliko manjša. Število potrebnih glasov za izvolitev kandidata za poslanca je tako nekoliko bolj poenoteno. Na zadnjih, predčasnih volitvah poslancev je bilo v volilnem okraju Žalec II 18.647 volilnih upravičencev, v volilnem okraju Žalec I pa 18.011. S sprejemom novele so poslanci zagotovili zakonitost prihodnjih državnozborskih volitev. Pomoč gasilcem T. T. Gotovo se pozna, da sta tako obrambni minister Matej Tonin kot državni sekretar Damijan Jaklin gasilca in da konkretno pomagata gasilski organizaciji, je povedal poslanec iz naše doline Aleksander Reberšek, ki prihaja iz vrst poslanske skupine NSi. »Na MORS in URSZR si prizadevajo status gasilca še izboljšati. Prav tako se trudijo, da bi prepoznali probleme slovenskih gasilcev in pripravili rešitve. V lanskem letu so številni ukrepi prizadeli delovanje prostovoljnih gasilskih društev.« Na MORS so že v paketu protikoronskih ukrepov PKP7 zagotovili pomoč̌, ki jo bodo prostovoljna gasilska društva dobila predvidoma v naslednjih dneh, in sicer za PGD 1. kategorije 2.000 evrov, za PGD 2. kategorije 3.000 evrov, za PGD 3. kategorije 3.500 evrov, za PGD 4. kategorije 4.000 evrov, za PGD 5. kategorije 4.500 evrov. Osrednje enote bodo prejele dodatnih 1.000 evrov. Da bo v PGD izvajanje operativnih nalog nemoteno potekalo, so podaljšali veljavnost zdravniških spričeval operativnim gasilcem, ki so jim potekla v letu 2020, in sicer do 30. septembra 2021. Z 1,7 milijona evra na 2,4 milijona evra se bodo zvišala tudi sredstva razpisa za sofinanciranje gasilske opreme in vozil, ki ga bo URSZR objavil v prihodnjih tednih. Po epidemiji znova pilates D. NARAGLAV »Edinost, sreča, sprava, k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, de oblast in z njo ČAST, ko pred, spet naša bosta last!« Letošnja sezona vadbe v telovadnici je tako rekoč izgubljena, a tudi epidemija bo enkrat mimo in v Taboru se že veselijo novih aktivnih srečanj. V slogi in kulturi je moč! Ola Mar Boni do konca leta 2021 T. T. Turistične bone je lani kot obliko pomoči turistični panogi, ki jo je močno prizadela globalna pandemija covida-19, prinesel tretji protikoronski zakon. Prejeli so jih vsi prebivalci Slovenije, in sicer mladoletni v višini 50 evrov, odrasli pa v višini 200 evrov. Koristiti jih je bilo mogoče za nočitve oz. nočitve z zajtrkom v nastanit- venih obratih, in sicer od 19. junija do zaprtja nastanitvenih obratov v drugem valu covida-19 konec oktobra. Sprva naj bi boni veljali do konca lanskega leta, a je vlada njihovo veljavnost decembra podaljšala do konca leta 2021. Naročnik: Občina Žalec za svetniško skupino V Taboru spet vadba pilates Čestitamo ob 8. marcu, dnevu žena! za Svobodne Aktivne Brezskrbne ženske in dekleta Svetniška skupina Stranke Alenke Bratušek v OS Občine Žalec V Občini Tabor so v okviru Športnega društva Tabor že nekaj let izvajali aerobno vadbo. Zadnja tri leta pa jo je zamenjala vadba pilatesa. Je manj dinamična in tudi manj naporna, saj jo lahko izvaja vsakdo. Še zlasti pa je primerna za ljudi, ki imajo težave s hrbtenico. Še pred razglasitvijo epidemije koronavirusa pred slabim letom dni smo v dvorani Doma krajanov imeli priložnost spoznati pilates. Udeleženih je bilo 40 žensk iz Tabora in tudi od drugod. Vaditeljica je bila Vaska Hočevar, ki je sicer doma iz Kaplje vasi v občini Prebold, v Taboru pa poje v ženskem in mešanem pevskem zboru Pevskega društva Tabor. »Takoj ko sem se preselila v Savinjsko dolino (2009), sem se želela vključiti v enega od športnih društev, kjer izvajajo skupinsko vadbo za ženske. S tovrstno vadbo sem se namreč ukvarjala že v Kranju. Tako sem se znašla v Taboru, kjer so izvajali aerobiko, a so ostali brez vaditeljice. V dogovoru s ŠD Tabor sem z veseljem prevzela vadbo. To sem počela dve leti. Leto kasneje pa sem zaradi težav s hrbtenico vodstvu društva predlagala drugačno vadbo – pilates,« je povedala. »Pred korono smo vadile od konca septembra, ko pilates predstavim na dnevu odprtih vrat, do konca aprila, ko lepo vreme poskrbi za aktivnosti v naravi in število udeleženk v telovadnici upade,« je povedala Vaska Hočevar in dodala, da je zelo vesela tistih, ki že vsa leta redno prihajajo na ure rekreacije in so prepoznale pomembnost aktivnega življenja skozi vsa življenjska obdobja. Tako njej kot vsem udeleženkam pa je žal izgubljenega leta, ko se niso mogle udejstvovati. Bodo pa v prihodnje, ko bodo ukrepi odpravljeni in epidemija končana, lahko vadile v obnovljeni taborski telovadnici, ki je prenovo doživela med lanskimi šolskimi počitnicami. PO DOLINI 14 ŠT. 2 I februar 2021 PO-Moč za prizadete zaradi epidemije B. PLAZNIK Projekt je namenjen starejšim od 60 let, ki so se v času epidemije znašli v stiski zaradi osamljenosti, nimajo blizu živečih svojcev … Z zlato barvo simbolično osvetlili znamenitosti T. TAVČAR 15. februarja smo obeležili mednarodni dan boja proti otroškemu raku. Junaki 3. nadstropja, mladi onkološki bolniki, so javnost pozvali, naj si pripne zlato pentljo in tako pomaga ozaveščati o tej bolezni. Mednarodnemu dnevu boja proti otroškemu raku so se pridružila tudi nekatera slovenska mesta, ki so v znak podpore pomembne zgradbe osvetlile z zlato barvo. Vsako leto namreč tudi pri nas za rakom na novo zboli od 70 do 80 otrok. Ti otroci se pogumno spopadajo z boleznijo. Zato so to Junaki 3. nadstropja z veliko začetnico. Občine Braslovče, Polzela in Žalec so v podporo malim borcem na ta dan osvetlile turistične znamenitosti. Braslovčani so v zlato barvo odeli Grad Žovnek, Polzelani grad Komenda, Žalčani pa Dvorec Novo Celje in obrambni stolp v središču mesta. Tako so skupaj z ostalimi slovenskimi mesti širili glas o najmlajših onkoloških bolnikih. Simbolična osvetlitev znamenitosti je bila namenjena predvsem ozaveščanju in spodbujanju pri razumevanju težav, s katerimi se srečujejo mladi bolniki in njihove družine v času zdravljenja in po njem. MOC ekipa V Hiši sadeži družbe v Žalcu se začenja nov projekt PO-Moč, v katerem bodo strokovni sodelavci in prostovoljci Slovenske filantropije poiskali ljudi v stiski, ki so stari nad 60 let, jih glede na njihove želje in potrebe vključili v aktivnosti in jim pomagali pri premagovanju stisk. Povezali jih bodo z institucijami, ki jim lahko pomagajo, nudili psihosocialno pomoč in gradili zaupanje, občutek varnosti ter povezanosti s skupnostjo. S projektom želijo omiliti ali preprečiti najhujše stiske, nastale zaradi epidemije covida-19. Projekt je namenjen starejšim od 60 let, ki so se znašli v stiski zaradi osamljenosti in nimajo blizu živečih svojcev, so oddaljeni od večjih središč, potrebujejo dodatno informiranje, pomoč pri osnovnih življenjskih opravilih, kot je nakup hrane, zdravil. Potrebujejo psihosocialno pomoč. Zaradi strahu pred okužbo in ker ne razumejo najbolje novonastale situacije, se izolirajo in tako nevede slabšajo stanje, v katerem so. Potre- bujejo podporno okolje, informacije in enostaven dostop do pomoči. V Hiši sadeži družbe Žalec še zmeraj nudijo tudi učno pomoč otrokom in mladostnikom. V času zaprtja šol so tako nekateri izmed njih zaradi slabše učne zmogljivosti v zaostanku z učno snovjo. Soočajo se tudi s psihosocialnimi stiskami, potrebujejo svetovanje, pomoč pri orientaciji, dodatno razlago snovi in podporo pri vzpostavitvi zdravih, vzpodbudnih življenjskih povezav. Varstveno-delovni center MUC zbira tudi papir D. N. Grad Žovnek je zažarel nad dolino v zlati barvi Dvorec Novo Celje v žlahtnem sijaju V žalskem mestnem središču obrambni stolp v zlatem Med praznjenjem in odvozom papirja iz zabojnika v Grajski vasi Varstveno-delovni center MUC, ki izvaja socialnovarstveno storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji na podlagi koncesijske pogodbe z Ministrstvom za delo, in enake možnosti, ima v okviru svojega dela tudi vrsto drugih aktivnosti, ki omogočajo varovancem prijetno preživljanje tako pri delu kot pri prostočasnih aktivnostih, kjer so v stiku z naravo in v gibanju. Med te aktivnosti sodi tudi zbiran- je papirja po vaseh širom doline. V ta namen imajo postavljenih kar nekaj zabojnikov, ki jih organizirano praznijo. Papir nato odvažajo v velik kontejner, ki je postavljen na njihovem dvorišču. Sodelujejo z Dinosom, ki ta papir odkupi in skrbi za odvoz, ko je kontejner poln. Kot je povedal vodja in lastnik VDC Sreto Zelen, s tem zbiranjem papirja dobijo nekaj denarja za žepnino, nagrado. Tako so varovanci motivirani. Čutijo se koristne, skratka, nekaj počnejo. S tem so tudi v stiku z ljudmi, z naravo. Z zbiranjem papirja tako združujejo prijetno s koristnim. Ves papir, ki ga pripeljejo iz zabojnikov in izpred hiš, morajo vsakič tudi skrbno prebrati in odstraniti vse, kar ni papir, preden ga vržejo v kontejner. Zaradi tega prosijo vse tiste, ki jim papir namenjajo za odvoz, da zraven ne dajejo polivinila, plastike, blaga in drugih materialov, ki ne sodijo med papir. Zlato osvetljen grad Komenda PO DOLINI ŠT. 2 I februar 2021 Praznik kulture na daljavo D. NARAGLAV Letošnji kulturni praznik so v Petrovčah pripravili po spletu, letošnja prireditev pa je na ogled tudi na YouTubu. 15 Virtualno iz Galicije D. NARAGLAV Predsednik KD Galicija Jože Krulec: »Nič nam ne more vzeti čudovitih kulturnih dogodkov, tudi korona ne.« Med nastopajočimi od doma je bila tudi FS KD Galicija Duet 2 kajle in Mladinski pevski zbor OŠ Petrovče V Petrovčah so se, kot sta povedali predsednica KS Petrovče mag. Jasna Sraka, in predsednica KD Petrovče Violeta Šket, lotili organizacije proslave malce drugače, a sistematično. Glede na to, da imajo v nekaterih sekcijah starejšo populacijo (moški pevski zbor in folklorna skupina), poleg tega pa zaradi vladnih ukrepov ni vaj, so se osredotočili predvsem na iskanje primernih amaterskih posnetkov, ki bi lahko bili združeni in povezani v celoto. »Slovensko himno smo posneli v dvorani. Bralno izvedbo Povodnega moža smo popestrili z mozaikom nastopa dveh generacij. V proslavo smo vključili vse naše sekcije; posnetke pesmi Mešanega pevskega zbora A Cappella, Moškega pevskega zbora KD Petrovče ter posnetek folklornega plesa Folklorne skupine Kobula. Dodali smo posnetek pesmi, ki so jo skupaj zapeli 2 kajle in Mladinski pevski zbor OŠ Petrovče pred časom na eni izmed naših prireditev. Kot piko na i na te korona čase pa smo proslavo na daljavo zaključili z videospotom Vse bo v redu v izvedbi glasbene skupine Uroš Planinc Group. Gre za zelo pozitivno sporočilo,« je povedala mag. Jasna Sraka in dodala, da je bila tovrstna proslava velik izziv tudi za računalničarja, ki je moral vse posnetke povezati v celoto.« Predsednica društva Violeta Šket pa je k besedam predsednice KS Petrovče dodala: »Iskreno sem hvaležna vsem, ki so sodelovali pri organizaciji proslave. Zahvaljujem se tudi tistim, ki so si posnetek ogledali. Želim si, da bomo kmalu lahko začeli z vajami v živo ter da bodo naši naslednji nastopi in proslave pred obiskovalci, tako kot pred epidemijo.« pevski zbor A Cappella (Romanca), Folklorna skupina Kobula (splet prekmurskih plesov), duet 2 kajle z Mladinskim pevskim zborom OŠ Petrovče in glasbena skupina Uroš Planinc Group. Kot amaterski snemalki sta svoje prispevali Klavdi- Tudi letos so v KD sprejeli najmlajše učence iz POŠ Trje. Spletno predstavo je odprla Zdenka Logar s petjem slovenske himne. V programu so sodelovali: Zdenka Logar s slovensko himno, Jože Galun, Maruša in Gašper Šket Galun (Povodni mož), Moški pevski zbor KD Petrovče (Na mostu), Mešani ja Sarežin in Violeta Šket, spremno besedilo je prispevala mag. Jasna Sraka, montaža pa je bila v rokah Mirana Štinjeka. POKLIČI – 041 634 229 NAROČI – PREVZEMI OBUTEV ZA VSE STAROSTI IN PRILOŽNOSTI OBUTEV, COPATI, NOGAVICE AKCIJA POSEZONSKE OBUTVE DO -50 % OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.–12. URE IN OD 15.-17. URE Vlasta Radić s. p., Rimska cesta 98, 3311 Šempeter www.informacija.net/prodajalna-obutve-solncek Tudi v Galiciji je pestro družabno in kulturno življenje, zaradi epidemije onemogočeno. V vmesnem času po zaključku prvega vala epidemije so uspeli izpeljati vsaj nekaj dogodkov. Prav ta »suša« pa je bila najbrž tudi razlog, da so se z vso vnemo lotili organizacije letošnjega kulturnega praznika in ga na daljavo zelo uspešno izpeljali. S tem so svojim krajanom in vsem ljubiteljem kulture »podarili« neobičajen kulturni dogodek. Tako kot na običajni proslavi je tudi preko spleta najprej zazvenela Prešernova Zdravljica, ki se je nadaljevala s pesmijo, posvečeno Prešernu. Napisala in prebrala jo je Terezije Cvikl. Sledil je virtualni nastop učencev Šolske folklorne skupine POŠ Trje, za njimi pa so se zvrstili še Mešani pevski zbor Galicija, Folklorna skupina Galicija, Literarna sekcija Galicija … Predsednik KD Galicija Jože Krulec je v svojem nagovoru izpostavil pomen kulture in kulturnega praznika za vse Slovence. »Kultura je pomembna dejavnost, ki oblikuje narod, da se razvija in obstaja. Nekateri pravijo, da je ne rabimo, da je nepotrebna. Motijo se. Kultura je še kako pomembna in se bo razvijala še naprej in omogočala naš obstoj, našo identiteto. Res je, da nekateri vidijo v kulturi zaslužek in svoje finančne koristi. Večina kulturnikov pa kultur- no delo opravlja s srcem in dušo. Za sebe in druge. Če mene vprašate, je to tista pristna in prava kultura, ki ne bo nikoli propadla. Dokaz za to je današnja virtualna prireditev, ki smo jo prilagodili času in jo izvedli preko sodobnih komunikacijskih kanalov,« je povedal Jože Krulec in na kratko predstavil delovanje društva, nato pa dejal, da so zelo ponosni na svoje skupine in posameznice, posameznike. Ob tem je izpostavil dve posameznici, ki sta letošnji dobitnici najvišjega kulturnega priznanja v Občini Žalec. To sta Anita Žolnir in Helena Turnšek. Žolnirjeva je prejela Savinovo plaketo za delo na pevskem področju, Turnškova pa Savinovo plaketo za delo na folklornem področju. Jože Krulec je še dodal, da so letos sprejeli v kulturno društvo tudi najmlajše iz POŠ Trje, tako da se jim za prihodnost ni treba bati. Svoj nagovor je končal s čestitko vsem akterjem te virtualne prireditve in krajanom ob kulturnem prazniku. Njegove besede so bile: »Nič nam ne more vzeti čudovitih kulturnih dogodkov, tudi korona ne. Vsi skupaj ostanimo zdravi do naslednjih kulturnih dogodkov v živo.« Po njegovem nagovoru pa se je virtualno pestro kulturno dogajanje nadaljevalo s pesmimi, plesom, glasbo in še čem. PO DOLINI 16 ŠT. 2 I februar 2021 Berejo občinska glasila in Utrip Savinjske doline BINA PLAZNIK, DARKO NARAGLAV B. P., D. N., OSEBNI ARHIVI Ali berejo glasila in/ali Utrip Savinjske doline, kaj v njih najraje berejo in kaj menijo o glasilu svoje občine in o Utripu, smo vprašali v tokratni anketi naključne sogovornike. dolini.« Matjaž Stepišnik, Latkova vas, Prebold: »V Občini Prebold imamo brezplačno na razpolago spletno glasilo Glas izpod Žvajge, ki dvakrat letno izide tudi v pisni obliki, in časopis Utrip Savinjske doline. Vesel sem, da imamo občani na razpolago oba medija. Vendar je večina starejših, ki ne delajo z računalniki, vsekakor bolj vesela tiskanega medija. Tudi jaz raje vzamem v roke časopis, kot da bi bral na računalniku. Časopis Utrip je zaradi svoje pestre in zanimive vsebine že vseh dvajset let, tako kot njegova predhodnika Savinjski občan in Savinjčan, časopis, ki bi ga zelo pogrešal, če ga ne bi bilo. Omogoča nam, da zvemo kaj več o naših ljudeh, društvih, posameznikih, dosežkih in nasploh o utripu življenja v naši Karla Skalič, Latkova vas, Prebold: »Moram priznati, da raje poslušam radio in gledam televizijo, kot da bi brala časopise. Preko teh medijev sem informirana, kaj se dogaja doma in po svetu. Je pa res, da na TV ali radiju ne izveš kaj veliko o lokalnih novicah, razen če ni to lokalna TV ali radijska postaja. S tega vidika je Utrip Savinjske doline še kako dobrodošel časopis in za marsikoga tudi edini. Sama ga prelistam, pregledam naslove, slike in tisto, kar me pritegne in zanima, tudi preberem. Sicer pa je za branje bolj zavzet mož, ki me tudi opozori, če prebere kaj takšnega, kar bi me zanimalo. Občinskega glasila e–Glas izpod Žvajge ne spremljam, razen dvakrat na leto, ko je izdana tiskana številka.« Ivi Vedenik, Prebold: »Kljub svojim letom, sem že v 93. letu, še vsak dan spremljam novice na televiziji in radiju, tako da sem na tekočem. Kar se tiče časopisa Utrip, pa lahko rečem, da vsak mesec, tako jaz kot žena, komaj čakava, da ga poštar prinese in da se lahko lotiva branja. Preberem ga od začetka do konca. Vse me zanima, še posebej pa, če je kaj takšnega, kar me spominja na preteklost. Zelo lepo je prebrati kaj o ljudeh, ki jih poznam, a tudi o naši dediščini, društvih, njihovem delu in uspehih, pa tudi o dogodkih, ki zaznamujejo razne obletnice in druge aktivnosti v naši občini in po dolini. Še boljše pa bi bilo, če bi časopis bil 14-dnevnik, kar pa se finančno najbrž ne bi izšlo.« Angela Govedič, Tabor: »V naši občini imamo poleg lokalnega glasila Novice izpod Krvavice že nekaj časa zopet tudi časopis Utrip Savinjske doline, ki smo ga takrat, ko ga nismo prejemali, zelo pogrešali. Včasih sem ga kupila, če sem imela možnost, sicer pa smo bili prikrajšani za spremljanje dogodkov, ki so se zgodili v drugih občinah naše doline. Moram priznati, da mi je Utrip zelo všeč, prav tako tudi vsem v družini. Tisti dan, ko izide in ga poštar dostavi, ga takoj vzamem v roke in ga prelistam, pregledam, kaj vse prinaša, nekaj tudi podrobneje preberem. Sicer pa se lotim branja bolj temeljito, ko imam čas. Z veseljem vzamem v roke tudi naše občinsko glasilo. V času epidemije pa imata oba medija še večjo vlogo in pomen. Jure Pečnik, Tabor: »Če sem odkrit, časopisov ne berem pogosto, le bolj priložnostno, tako kot najbrž večina mladih. Kar nas zanima, najdemo na telefonu ali računalniku. Starejšim, ki so tega vajeni že od mladih dni, pa so časopisi še vedno bolj priročni in zanimivejši kot pa spletni časopisi. Naš časopis – glasilo Novice izpod Krvavice vedno pregledam. In če vidim kaj, kar me zanima, tudi preberem. Enako bi lahko rekel tudi za Utrip, ki ga domači z veseljem prebirajo. Vsekakor se mi zdita oba časopisa za mnoge krajane in občane zelo dobrodošla, še posebno tistim, ki nimajo drugih časopisov ali revij. Na ta način so v stiku z informacijami in dogodki iz domačega kraja in Savinjske doline.« Mojca Mazej, Zabukovica: »Utrip Savinjske doline, ko pride poštar, najprej prelistam od začetka do konca. Potem preberem tisto, kar mi najbolj pade v oči. Še isti dan ali kasneje, ko se spomnim in imam čas, ga še bolj temeljito prelistam in preberem še druge sestavke. Moram reči, da je vsebina zelo pestra in lahko vsak najde nekaj zase. Poleg Utripa imam še časopis Naš čas, ki ga izdajajo v Velenju. V Zabukovico sem se namreč preselila pred 13 leti in preko tega časopisa sedaj ohranjam nekakšno vez s Šaleško dolino. Drugih časopisov in revij nimam naročenih, tako da sta mi ta dva časopisa zato še toliko bolj ljuba in bi jih pogrešala, če ju ne bi bilo. V teh časih korone pa bi brez njih bilo še bolj žalostno.« plačati.« Lora Pirmanšek Virant, Žalec: »Ob vseh informacijah, ki so nam na voljo preko radija, televizije, spletnih časopisov in drugih sredstev javnega obveščanja in informiranja, ima časopis Utrip zelo pomembno vlogo za našo dolino in Občino Žalec. Prinaša vsebine, ki so nam blizu, iz našega okolja in zato ga tudi zelo rada preberem od začetka do konca. Tako kot najbrž vsi starejši tudi jaz med prvim prelistavanjem pogledam stran, ki je namenjena zahvalam in spominu na preminule. Sicer pa je v časopisu veliko zanimivih prispevkov o posameznikih, društvih in njihovih aktivnostih, aktualnih tematikah in dogodkih v dolini … Žal pa so tudi taki ljudje, ki ne znajo ceniti truda ustvarjalcev in tega, da jim časopisa ni treba Franc Vidovič, Griže: »Jaz imam za sabo že kar nekaj desetletij dela in življenja. Lani jeseni sem stopil že v 89. leto, sicer pa sem bil vse poklicno življenje rudar. Najprej v Zabukovici, nato v Velenju. Časopis Utrip ali Savinjčan, kot ga jaz še vedno imenujem, vsakič z veseljem preberem. Najprej pogledam osmrtnice, da vidim, kdo je umrl v zadnjem obdobju, če koga poznam, ali je bil celo rudar tako kot jaz. Nato pregledam naslove in vse tisto, kar me zanima, tudi preberem, kdaj kasneje pa še ostalo. Ta časopis bi res zelo pogrešal, saj zvem marsikaj, česar ne bi izvedel, če ga ne bi bilo. Res sem vesel, da ga imamo. Naj tako ostane tudi v prihodnje.« Jasmina Lajlar, Polzela: »Včasih, ko smo Polzelani dobivali na dom Utrip Savinjske doline, sem ga vedno prelistala. Zdaj le še občasno. Všeč mi je, ker so v njem prispevki tudi iz sosednjih občin. Zdaj imamo Polzelana, ki ga tudi rada berem. Vedno se najde kakšen zanimiv intervju, kjer se predstavi naš domačin ali podjetje. Tudi fotografije mi je lepo pogledati. Torej, jaz z veseljem pregledam oba. V teh časih, ko smo z vseh strani “napadeni” s slabimi novicami, je prav osvežujoče vzeti v roke glasilo Polzelan ali Utrip Savinjske doline.« Marjeta Hudovernik, Žalec: »Časopis Utrip je zelo zanimiv, veliko je aktualnih tem. Članki so raznovrstni. Zelo všeč mi je rubrika Šport. Posebej všeč mi je tudi rubrika o tem, kaj se je zgodilo v daljni preteklosti, zgodovina Žalca in pretekla zgodovina mi je zelo všeč, ker sem tudi sama že malo starejša. Všeč so mi tudi oglasi Občine Žalec in javnih zavodov … Zelo rada rešujem tudi križanke, v vseh revijah, ponekod se mi je že nasmehnila sreča s kakšno nagrado. Dobila sem knjigo. V Utripu še nisem dobila nagrade, saj križanke nikoli ne rešim do konca, ker mi je prevelika (smeh).« Grega Kozmel, Polzela: »Na Polzelo sem prišel pred kratkim. Zaenkrat še spoznavam okolico. Nekajkrat sem imel priložnost prelistati časopis Utrip. Pregledal sem vse članke o dogajanju v Savinjski dolini, saj sam prihajam iz Šaleške doline. Zanimajo me predvsem novice o novogradnjah in podobno. Poznam tudi Polzelana, ki izhaja v malce drugačni obliki, ki mi je bolj všečna. Sam sicer raje preberem novice iz širše okolice.« Doroteja Bobek, Polzela: »Na Polzeli imamo Polzelana, kjer so vedno lepe naslovnice, ki jih rada pogledam. Kar se tiče vsebine, so zame najbolj zanimivi članki o novostih na Polzeli. Poznam tudi časopis Utrip. Včasih smo ga zastonj prejemali po pošti, sedaj ga na Polzeli kdaj preberemo pri sosedi. Fino bi bilo, če bi spet prejemali oba časopisa, saj smo se navadili na Utrip in Polzelana. Tudi kadar sem na obisku pri stari mami v Žalcu, vedno preberem Utrip, Polzelan pa je tudi že postal navada.« Anže Tašker, Braslovče: »Časopis Utrip berem občasno. Preletim ves časopis in nimam, recimo, bolj ali manj priljubljenih rubrik. Fino je, ker najdem v njem novice iz cele doline. Precej uporabne so se mi zdele informacije v koronskem času, ko so objavljali novice o dogajanju, različne napotke. To mi je bilo vedno zanimivo pregledati in prebrati ter seveda tudi to, kaj se bo dogajalo v prihajajočem mesecu. V Braslovčah nimamo svojega časopisa. Vem, da ga imajo na Polzeli. Če bi imeli mi svoj časopis, ne bi bilo nič narobe z novicami na povsem lokalnem nivoju, vendar bi jaz osebno pogrešal novice iz celotne bivše žalske občine.« Marko Sinkovič, Celje: »Časopis Utrip prebiram doma pri starših, ki sta naročena nanj. Vsi sicer stanujemo v Celju. Imam zelo dobro mnenje o omenjenem časopisu. Res bi ga v celoti pohvalil. Dovolj je lokalnih novic, ki zajemajo vsa področja, od gospodarstva do tem za najmlajše. Pa velika križanka je notri. To je všeč mojemu očetu, ki je križankar. Skratka, savinjski časopisi mi niso neznanka, poznam tudi Polzelana, saj veliko potujem na relaciji Polzela, Šempeter, Celje. Mi v Celju imamo pa Novi tednik.« Andreja Smolej, Podvrh: »Utrip Savinjske doline poznam že od samega začetka, odkar je začel izhajati. Jaz preberem po večini cel časopis. Podrobneje rada pogledam kakšen potopis in lokalne zadeve, ki se tičejo naše Občine Braslovče, dogodke, gradnje in podobno. Všeč mi je prebrati, s čim vse se ljudje ukvarjajo. Pogledam tudi, če koga poznam, tako, iz firbca (smeh). Večkrat rešim tudi križanko, ampak je še nikoli nisem poslala. Opazim tudi oglase, sploh slaščičarja z Vranskega. Pri nas v Braslovčah prejemamo občinske novice, včasih so prišle na A4 formatu, sedaj že malo lepše izgleda. Tukaj iz prve roke preberem dogajanje doma.« Jerneja Aleš, Braslovče: »Ja, berem časopis Utrip. Meni je zelo všeč in, ker sem se pred kratkim preselila z Vranskega v Braslovče, moram reči, da mi je zelo všeč, da ga prejemamo. Na Vranskem sem ga prav pogrešala. Najbolj mi je všeč, da lahko preberem različna dogajanja po sosednjih občinah, kaj se gradi, prireditve in podobno. Ne spomnim se sicer, kaj me je v zadnji številki najbolj pritegnilo. V času koronavirusa sem našla informacije o delovnem času zdravstvenih postaj.« NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 2 I februar 2021 Razpis za podelitev športnih priznanj Občine Žalec za leto 2020 ZKŠT Žalec in UO ZŠD Občine Žalec pozivata organizacije na področju športa in druge organizacije ter posameznike, da predlagajo kandidate za dobitnike športnih priznanj Občine Žalec za leto 2020. Predlog za podelitev športnih priznanj Občine Žalec je potrebno predložiti na obrazcu ali v splošnem dopisu na naslovu: ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec s pripisom »Športno priznanje 2020« ali po elektronski pošti na matej.sitar@zkst-zalec. si in sicer, najkasneje do torka, 16. marca 2021. Več informacije na: www.zkst-zalec.si 17 18 KULTURA ŠT. 2 I februar 2021 Brezmejno odprti prostori na plakatnih mestih BINA PLAZNIK ARHIV T. D. Leto podgane v knjigi T. TAVČAR T. T. IN OSEBNI ARHIV Peter Zupanc je izdal novo knjigo Leto podgane ali kako sem preživel covid-19 na Kitajskem. Na tradicionalni razstavi Gimnazije Celje Center je sodelovala tudi sedemnajstletna Šempetranka Taja Dvornik. Vsako leto v mesecu februarju postavijo v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu na ogled likovna dela dijakov zaključnih letnikov programa umetniške gimnazije – likovne smeri Gimnazije Celje Center. Tema tokratne razstave so bili odprti prostori umetnosti. Dela so nastala pod mentorstvom Vesne Bukovec in Andreje Džakušič. Zaradi epidemioloških razmer so likovna dela postavili na ogled v tiskani verziji na plakatnih mestih po Žalcu, na ogled so od 2. do 28. februarja in tudi na spletu. Po fotografiji sebe in svojega koraka smo s tušem ustvarili risbe na kvadraten format. Ustvarjanje mi je bilo v veselje, saj smo bili glede tehnike uporabe tuša neomejeni. Izbrala sem si enostavno tehniko risanja s črto in v enakem stilu naredila obe risbi. Dve naši risbi in naslov izbrane teme smo zložili v triptihe, ki so bili natisnjeni na plakate. Ti so sedaj razstavljeni.« Taja se spominja, da se je že v osnovni šoli udeleževala mnogih projektov ter sodelovala na različnih razstavah, se prijavljala na likovne natečaje, aktivna pa je bila tudi na Tajino razstavljeno delo Pri projektu sodeluje tudi iskriva sogovornica, Šempetranka Taja Dvornik, dijakinja tretjega letnika Gimnazije Celje Center, ki obiskuje umetniško gimnazijo, likovno smer. O projektu je povedala: »Dijaki iz GCC se redno vključujemo v razne projekte v sklopu pouka, večkrat pa tudi sodelujemo z zunanjimi izvajalci. S projektom Odprti prostori umetnosti smo se dijaki v času karantene ironično “spopadli” med seboj, zaradi česar smo se še bolj poglobili v ta odprti prostor, ki ga jaz dojemam kot svobodo in mi je med zaprtostjo doma malo manjkal. Vsako leto si izberemo temo, na kateri temelji naše celoletno ustvarjanje. Letošnja tema je bila Brezmejno odprti prostori umetnosti. Likovno nalogo smo izvajali pri urah risanja in slikanja. Strokovni predmet letos prvič na naši šoli poučuje profesorica Andreja Džakušič. V sklopu naloge smo se dijaki odpravili na sprehod v naravo, kjer smo naredili selfi s telefonom, pogledali v daljavo in si izbrali neko točko, do koder bomo šli. Do te točke smo šteli korake. Ker so se naše misli osredotočile na štetje, smo lahko boljše izpeljali vajo »možganske nevihte«, saj smo morali na cilju razmišljati o eni izmed štirih izbranih tem: čista narava, čustva, modrost in enakopravnost. Med potjo nazaj smo morali fotografirati še svoj korak, doma pa zapisati misli o izbrani temi. literarnem področju. Tako je bila izbira umetniške gimnazije logična odločitev. Njeno življenje je prežeto z ustvarjanjem: »Še vedno se najraje ukvarjam z lesom in oblikovanjem, pa naj bo to blago, glina ... Seveda rada tudi slikam in rišem, a nekako se bolj vidim in znajdem v praktičnih in ustvarjalnih vodah. Zelo rada pa tudi nastopam, zato so moji idoli večinoma igralci, saj moram priznati, Taja Dvornik da slikarjev, kiparjev, skratka umetnikov, ki jih obravnavamo pri pouku, ne spremljam preveč. Zadostujejo mi informacije, ki jih pridobim pri urah in seveda kakšna dodatna iz učbenika. Če se moram odločiti za najljubšega umetnika, bi si verjetno izbrala Michelangela, saj me njegov David vedno znova prepriča.« Taja preseneti tudi s svojim razmišljanjem o tehnologiji: »Kar se tiče socialnih omrežij, priznam, da kot najstnica na telefonu preživim zelo malo časa. Čez dan se enostavno zaposlim in pozabim na tehnologijo, ki mi bo vedno vlivala strahospoštovanje, saj čutim do nje nekakšen odpor, zato mi je učenje na daljavo predstavljalo precejšen izziv. Nikoli nisem bila pozorna na videe po YouTubu ali pa, da bi se po navodilih kakšnega sodobnega umetnika učila risati in slikati. Moje ustvarjanje temelji na lastni presoji, raziskovanju svoje tehnike, kar se včasih ne izkaže za najbolj praktično, a sem vedno znova, ko mi uspe, vesela svojih rezultatov.« Kje se Taja vidi čez dvajset let? »Težko odgovorim na vprašanje o svoji prihodnosti. Trenutno se srečujem z vprašanjem, na kateri faks se bom vpisala in kam me bo odnesla pot. Z ustvarjanjem ne bom odnehala, vsekakor bom v prostem času še kdaj prijela v roke svinčnik ali čopič. Če ne drugače, bom kreativna pri ustvarjanju svojega doma, trenutno pa svoje sobe. Čez dvajset let bom stara sedemintrideset let, kar pomeni, da bi rada hodila v službo (nisem še prepričana, kaj bi rada počela v življenju), imela družino. Vem, da se bom zabavala, se družila in poskusila kar se da najbolje izkoristiti svoje življenje. A to počnem že sedaj.« S predstavitve knjige, Kitajska, dežela razdalj, in jaz v MSK Žalec leta 2018 Pisatelj Peter Zupanc je Polzelan, ki živi v kitajskem mestu Nanning v provinci Guangxi. Kitajsko se je učil na tamkajšnji univerzi, do nedavnega pa je služboval kot učitelj angleščine na jezikovni šoli Better English. Na Kitajskem je spoznal tudi svojo ženo. O svojem življenju daleč stran od Slovenije je napisal najnovejšo knjigo. Peter Zupanc tudi sicer piše predvsem o Kitajski, njegove knjige pa izhajajo pri slovenskih založbah. Leta 2013 je pri Formi 7 izšla knjiga Obešanje zmajeve glave, 2018 pri Antiki Kitajska, dežela razdalj, in jaz. Slednja je bila leta 2019 ena od treh nominirank za nagrado krilata želva, najboljši slovenski književni potopis. Konec letošnjega januarja pa je pri založbi Forma 7 izšla njegova najnovejša knjiga Leto podgane ali kako sem preživel covid-19 na Kitajskem. Po besedah urednice založbe Neve Brun je knjiga dragoceno pričevanje o dogajanju in izkušnjah leta 2020 na Kitajskem. Oseben, iskren in praktičen opis spopadanja z epidemijo je obogaten z uvidi v različnost in raznolikost Kitajske. Pogumno, prodorno je analiziral in primerjal kitajski, evropski in ameriški model reševanja koronakrize, a ne zato, da bi ostali posnemali Kitajce, ampak z vročo željo, da bi virus laže in hitreje premagali. V vsebino je vključil več drobnih zanimivosti s Kitajske. Veleposlanica Republike Slovenije v Pekingu Alenka Suhadolnik je še dodala, da knjiga vabi k nadaljnjemu branju in spoznavanju po številu prebivalcev največje države sveta. In kaj je povedal o knjigi avtor Peter Zupanc? Lahkih nog in hitrih rok se giba tudi Tajina ustvarjalnost. »Podnaslov knjige, kako sem preživel covid -19 na Kitajskem, pove bolj ali manj vse o vsebini. V Nanningu, v avtonomni pokrajini Guangxi, na skrajnem jugu Kitajske zdaj živim zaokroženo že deset let. Vse leto 2020 sem bil tam, od prvih informacij o epidemiji v Wuhanu, vsesplošne stroge karantene do počasnega odpiranja in vstopa v bolj ali manj normalno življenje (nekje od poletja 2020 naprej). Tudi v Sloveniji so že objavili knjige o virusu, a predvidevam, da v Evropi ni veliko knjig – vsaj ne do tega trenutka –, ki bi opisovale izkušnjo boja z virusom na Kitajskem s strani navadnega Evropejca, ki svoje kitajsko okolje precej dobro pozna in ga ne demonizira. Prvobitna ideja za knjigo je zajemala predvsem praktične opise ukrepov, ker to, preprosto, lahko pomaga. Toda seveda lovke tematike segajo mnogo dlje in ne nazadnje sem širše primerjal ukrepe, pisal o kolektivizmu in individualizmu, se ustavl- Naslovnica nove knjige jal pri človekovem odnosu do časa in mask …« Na izdajo nove knjige se je pripravljal vse leto, napisal pa jo je hitro: »Med letom sem se javljal s Kitajske za Večer, Pop TV, Novi Tednik itd. Imel sem, kot vsi mi, veliko časa za branje in razmišljanje. Vse leto 2020 me je pripravljalo na pisanje, napisal pa sem jo nazadnje v desetih dneh, vsaj prvo verzijo.« Letos še ne ve, ali bo prišel v domovino. »S soprogo potovanj ne načrtujeva zaradi vrste vzrokov. Najprej, lanska izkušnja naju je naučila, da ne delava dolgoročnih načrtov, ker se vse lahko v hipu spremeni. Svet še ni varen. Četudi se da potovati, so kontinentalne letalske vozovnice dražje, vstopi in izstopi v in iz držav komplicirani. Obstaja možnost, da bi lahko šel iz Kitajske, a da zaradi kakršnega »Kitajci so zajezili covid-19, a za kakšno ceno, pogosto slišimo in zamahnemo z roko. Toda Kitajski je uspelo 1,4 milijarde ljudi pripeljati iz koronakrize. Očitno so virus razumeli kot skrajno resno grožnjo, ustavili javno življenje in gospodarstvo, zdaj pa že žanjejo sadove. Ni smiselno cinično prezirati njihovih ukrepov.« koli vzroka ne bi mogel nazaj. Mogoče bi ob vrnitvi moral v 14-dnevno karanteno, kar mi ni preveč všeč. In poleg tega, na žalost, ne mislim, da je v Evropi varno. Tukaj na Kitajskem je varneje in življenje poteka bolj normalno. Torej, za zdaj ne. Le upam lahko, da bo svet našel dovolj čuta za solidarnost ter odgovornost do drugih ter preko tega rešil svoj največji problem, ki ni virus, temveč način, kako vidimo drug drugega.« KULTURA ŠT. 2 I februar 2021 Proslava letos kar doma T. TAVČAR Prešernov cekin dr. Blažu Podpečanu A življenje gre dalje. Osrednjo proslavo Občine Polzela ob slovenskem kulturnem prazniku so posneli na gradu Komenda na Polzeli. Predvajali so jo na Savinjski TV in YouTube kanalu. Slavnostni govornik je bil Igor Pungartnik, dolgoletni soustvarjalec kulturnega utripa v Občini Polzela. Kulturni program sta oblikovali plesalka Maša Veler in glasbeno nadarjena družina Štih (oče Zmago, mama Diana in hči Izza). Nekaj besed o kulturi je podal Jože Kužnik, župan Občine Polzela, ki je v svojem nagovoru sledil pobudi Skupnosti občin Slovenije, naj bo ob slovenskem kulturnem prazniku 2021 izpostavljena kultura dialoga. Na proslavi, ki je prihajala v domove Občine Polzela virtualno, je župan podelil Prešernov cekin. Za izjemen prispevek k ohranjanju zgodovinskih dejstev, še zlasti na območju Občine Polzela, ga je prejel arheolog, dr. Blaž Podpečan, doma iz Pariželj. V svojem raziskovalnem delu ohranja zgodovinska dejstva, ki so pomembna tudi za Občino Polzela. Njegova strokovnost, strast in predanost gradijo dragoceno zbirko. Pomemben je tudi njegov prispevek pri obnovi neogotske kapelice na pokopališču na Polzeli. Proslavo, ki jo je vodila Jolanda Železnik, so oplemenitila likovna dela, ki krasijo avlo gradu Komenda, ustvarili pa so jih likovniki KUD Polzela. Vse skupaj je posnela Savinjska televizija. Prvi ogled je bil na predvečer praznika na kanalu omenjene televizije, od 8. februarja dalje pa si je proslavo moč ogledati tudi na YouTube kanalu. Povezava do nje pa je na spletni strani Občine Polzela. Dr. Blaž Podpečan s Prešernovim cekinom Valentinov ples letos le v srcih D. N. Društvo podeželske mladine Tabor je že vrsto let poznano kot odličen organizator Valentinovega plesa, ki je postal februarska stalnica mnogih Taborčanov. Letošnji 22. Valentinov ples so morali zaradi epidemije pozabiti. Koronavirus je trdovraten in druženj ni, še posebej ne takih, kjer sta zabava in ples v ospredju, stiki pa neizbežni. Kot je povedal predsednik društva Simon Stiplovšek, pa zaradi tega, ker niso mogli pripraviti svoje prireditve in polepšati praznika ljubezni, ne bodo vrgli puške v koruzo, ampak bodo prihodnje leto, če bo to mogoče, še z večjim veseljem pristopili k organizaciji in izpeljavi Valentinovega plesa, saj gre za tradicijo. Enako velja tudi za ostale prireditve v Taboru, kjer so, tako kot že lani, tudi za letos odpovedali tradicionalni Šentjurski sejem, slavnostno sejo ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj, ki bo v drugi polovici aprila, pa bodo izpeljali v skladu z veljavnimi predpisi za preprečevanje širjenja epidemije. Tako je bilo na enem izmed Valentinovih plesov v preteklosti 19 Letošnji nagrajenec Ivan Dolinar D. NARAGLAV Dr. Ivan Dolinar je s svojim pisnim opusom v 13 izdanih knjigah obsežno opisal preteklost, ljudi in njihove navade v Občini Prebold ter širše. Letos so slovenski kulturni praznik v Občini Prebold obeležili s podelitvijo plakete savinjskega pisatelja Janka Kača. Letošnji dobitnik je prim. Ivan Dolinar, dr. med., častni občan Občine Prebold, ljubiteljski zgodovinar in pisec več knjig o zgodovini Prebolda in drugih krajev, ki so povezani s preteklostjo njegovih prednikov. V Občinski knjižnici Prebold se je z gostom o bogati ustvarjalni poti pogovarjal mag. Marko Repnik, podžupan Občine Prebold. Za kulturni praznik je občanom in letošnjemu dobitniku za življenjske dosežke na področju ohranjanja kulturne dediščine čestital župan Občine Prebold Vinko Debelak. Pogovorno oddajo, ki je potekala brez občinstva, je posnela Savinjska televizija in si jo je mogoče ogledati tudi na Youtubu. Ivan Dolinar je s svojim knjižim opusov 13 izdanih knjig obsežno opisal preteklost, ljudi in navade v Občini Prebold ter širše. S tem je pomembno prispeval h kulturni dediščini krajev in občine. Njegovi zapisi so bistvenega pomena za spoznavanje in ohranjanje spomina na družine, posameznike in okolje preteklega časa. Njegovo življenjsko vodilo je delati in uporabljati ves življenjski potencial, vse dokler je človeku dano. »Čutim notranjo dolžnost, da vse to raziščem,« je dejal Ivan Dolinar, ki pri 93 letih svoja odkritja brez težav zapisuje na računalnik, brska prek spleta po arhivih in nabira informacije. Zapisi o preteklosti so sčasoma postali njegova strast in njegov drugi poklic. Redko se zgodi, da je zdravnik hkrati tako zagrizen zgodovinar, ki z vnemo brska po številnih arhivih doma in v tujini ter raziskuje tudi področja, ki jih uradna zgodovina, napolnjena s številnimi podatki, zaobide. »Zgodovina me je vseskozi zanimala. Že kot študent, ko sem hodil k »šempavskemu« župniku Sagaju, ki je bil zelo fajn človek, sem se seznanil s krstnimi knjigami, datiranimi od leta 1682 dalje. Ob tem sem začutil željo, da bi jih podrobneje preučil. A takrat župnik ni bil navdušen nad to mojo željo. Kasneje, ko sem študij končal, sem to uresničil in tako imam doma prepis vseh teh podatkov iz Ivan Dolinar, dr. med., častni občan Občine Prebold, vsakomur pove, da je iz Šentpavla, kot se je Prebold nekdaj imenoval. Rodil se je 14. maja 1927 leta v rudarski družini v severni Franciji, kamor sta s trebuhom za kruhom odšla oče Jože (rojen 1900) in mama Antonija (rojena 1902). Leta 1934 se je družina vrnila v Savinjsko dolino in se naselila v Latkovi vasi. Pet let osnovne šole je Ivan dokončal v Preboldu, gimnazijo v Celju. Vpisal se je na medicinsko fakulteto, ki jo je dokončal leta 1953. Istega leta se je zaposlil v celjski bolnišnici, kjer je delal vse do upokojitve leta 1993. Dolga leta je bil primarij na oddelku za ušesa, nos in grlo. Od upokojitve dalje se predaja raziskovanju in pisanju lokalne zgodovine. Njegovi zapisi so bistvenega pomena za spoznavanje in ohranjanje spomina na družine, posameznike in okolje preteklega časa. Prim. Ivan Dolinar, dr. med., s plaketo Janka Kača krstnih knjig, ki so bile kasneje dane v škofijski arhiv v Maribor. To je bila tudi nekakšna osnova za moje delo potem, ko sem se upokojil in se posvetil raziskovanju in pisanju vsega tega, kar je nastalo od leta 1993 dalje,« je svoje začetke opisal Ivan Dolinar in k temu z nasmehom dodal, da bo to počel, dokler mu to ne bo preprečila »Matilda«. Doslej je Ivan Dolinar, katerega oče izhaja iz rudarske Zabukovice, mama pa iz Stopnika pri Vranskem, raziskoval zgodovino, zbiral dokumente, pričevanja … Napisal je knjige z naslovi: Pogled v preteklost vasi Sv. Lovrenc (1997), Zgodovina župnije Sv. Pavel v Savinjski dolini (1998), Zgodovina Kaplje vasi v Spodnji Savinjski dolini (2000), Zgodovina Latkove vasi v Spodnji Savinjski dolini.(2004), Kraj Prebold skozi čas (2013), Vaška skupnost Kasaze (2013), Vas Matke skozi preteklost (2015), Vas Šešče skozi preteklost (2015), Zgodovina Marija Reke (2016), Zgodovina Dolenje vasi v Spodnji Savinjski dolini (2017), Zgodovina vasi Sv. Lovrenc v Spodnji Savinjski dolini (2018) in Liboje od davnin do današnjih dni (2020). Tik pred izidom pa je še knjiga o Zabukovici in morda še kaj. »Iz Liboj in Zabukovice so moji predniki, in če opisuješ nek kraj, ga moraš poznati, kot tudi ljudi, ki so tam živeli ali še živijo. Zdaj čutim še zadnjo možnost in dolžnost, da opišem kraj, od koder izhaja moj oče in Dolinarji. Pravzaprav sem Dolinarje, svoje prednike, našel že v Kaplji vasi, ki so tam živeli že okrog leta 1775. Od kod so prišli, pa nimam podatkov. Sicer pa ob tem, ko proučujem zgodovino posameznih domačij, odkrivam tudi zgodovino svojih prednikov. Mene je že pred preučevanjem Kaplje vasi stalno vleklo v to vas k Beguntovim, sedaj Ocvirkovim. In ravno tam so pred 220 in več leti bili moji predniki. Zdi se, kot da me je tja vodila neka nevidna energija,« je povedal Ivan Dolinar, ki je res prijeten in tudi zabaven sogovornik. Človeka zna tudi nasmejati in prida še kakšno življenjsko resnico. Z eno je postregel tudi ob zaključku pogovora v preboldski knjižnici, ko je dejal: »Če človek nima rad preteklosti, prednikov ali ljudi okrog sebe, je zame izgubljen človek. Vsak posameznik je zmerom vezan na določeno skupino ljudi, ki se ji moraš tudi prilagajati in ne uveljavljati samo tistega, kar ti misliš in hočeš, saj je to nedopustno in vodi v konflikte.« Priznanji Občine Prebold, ki se podeljujeta ob slovenskem kulturnem prazniku, sta plaketa dr. Antona Schwaba in plaketa pisatelja Janka Kača. Plaketo dr. Antona Schwaba, ki se je rodil 7. januarja 1868 v Preboldu in je deloval kot skladatelj in zborovodja, prejmejo posamezniki ali organizacije za posebno pomembna dejanja, pretekle dosežke, življenjsko delo, ob jubilejih ali drugih pomembnih dosežkih, ki pomenijo prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju kulture. Plaketo podeli občina posameznikom ali organizacijam, ki delujejo v kulturi na področju glasbe, plesa, baleta, komponiranja in drugih podobnih dejavnosti. Plaketo, poimenovano po Janku Kaču, ki se je rodil 19. septembra 1891 v Latkovi vasi in je deloval kot pisatelj, urednik, novinar in hmeljar, prejmejo posamezniki ali organizacije za posebno pomembna dejanja, pretekle dosežke, življenjsko delo … Podeljuje pa se na področju gledališča, literature, likovne umetnosti in drugih podobnih dejavnosti. 20 ŠPORT – OLIMPIJSKO LETO ŠT. 2 I februar 2021 Šport ob poslu ostaja njegov konjiček in strast PETER KAVČIČ Matjaž Debelak na olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988 kljub dobrim skokom na manjši skakalnici ni dobil priložnosti za nastop. Vodstvo reprezentance je odločitev obrazložilo z besedami, da stilno ni dovolj dober. Potem se je na treningu na veliki skakalnici še bolje odrezal in na tekmi po devetem mestu v prvi seriji z najdaljšim finalnim skokom napredoval do tretjega mesta in bronaste kolajne. Le za dve desetinki je zgrešil srebrno. T. TAVČAR Prvi dobitnik olimpijske medalje iz Savinjske doline, danes 55-letni Matjaž Debelak, po rodu iz Braslovč, živi mirno družinsko življenje v Juvanju, zadnji vasici pred skakalnim Ljubnim. Pred dnevi je minilo 33 let od enega največjih smučarsko-skakalnih mejnikov v slovenski zgodovini. 23. februarja 1988 je bilo »pol Slovenije na nočnem dežurstvu«. Ljudje niso bili zares v službi, ampak so bili prikovani pred TV zaslone. S stisnjenimi pestmi so športni navdušenci in domoljubi pošiljali dobro energijo v daljno Kanado. Olimpijski Calgary je Na ekipni tekmi sta skupaj z Matjažem Zupanom prispevala oba skoka v reprezentančni seštevek, prekaljena Miran Tepeš in Primož Ulaga pa le po enega. Takrat namreč najslabši skok člana ekipe v posamezni seriji ni štel. Najlepši spomin na sprejem »Ljudje so bili ob cesti od Pariželj do Braslovč, kjer se je pod odrom zbrala nepregledna množica. Občutek zaradi veselja ljudi, ki ti nekaj pomenijo, je bil neverjeten. Pravzaprav sem se vrednosti samega tekmovalnega dosežka zavedel šele po karieri, ko sem slike, priznanja in kolajni selil s seboj v novi dom,« se spominja Matjaž Debelak danes. S športom je Matjaž danes povezan tudi poslovno. pač bilo,« pravi Matjaž Debelak, ki v svojih izjavah ni nikoli na široko in dolgo razpravljal o razlogih za uspeh ali neuspeh. Bil je enostavno preprost. In še vedno, ko govori o vseh mejnikih svoje kariere, ne išče velikih besed, pa naj gre za svetle ali temne plati. »Je že moralo biti tako. Očitno je bilo tako nekje zapisano. Usoda pač.« In ta mu je zaradi poškodovanega kolena namenila zaključek kariere pri petindvajsetih letih. Prekratka kariera, polna če-jev, a nikoli ni iskal odgovorov. Usoda pač. Po skakalni karieri v poslovni svet Obleganja novinarjev v času olimpijskega Calgaryja se je Matjaž spomnil v pogovoru s Petrom Kavčičem. tistega dne okronal skakalne junake na veliki skakalnici. Med njimi je bil tudi Matjaž Debelak iz Braslovč. Z izvrstnim finalnim skokom si je priskakal bronasto odličje. To je bila prva olimpijska kolajna za slovenske skoke sploh, resda osvojena še pod zastavo rajnke Jugoslavije. Dežela, ki je s Planico krojila razvoj tega športa v svetu, je tudi po tekmovalni plati izpolnila svoj dolgoletni sen. Številni rodovi izvrstnih skakalcev, pretežno Gorenjcev, so leta in leta lovili olimpijsko odličje, na koncu je to uspelo Savinjčanu. Že dan po tekmi posameznikov je bil steber reprezentance na ekipni tekmi, kjer je skupaj z Zupanom, Tepešem in Ulago osvojil srebro. »Trenirati mi nikoli ni bilo težko. To sem vedno rad počel in tudi slabo vreme ali kakšna majhna poškodba me nista zaustavila. Tega sem bil navajen od malih nog. Tako je pač bilo.« Danes 55-letni Matjaž Debelak živi mirno družinsko življenje v Juvanju, zadnji vasici pred skakalnim Ljubnim. Tam sta si s soprogo Vido pred približno četrt stoletja zgradila hišo na lokaciji, ki ponuja prelepe razglede. Kraljevski pogled je predvsem na mogočno Raduho. Prvi dobitnik olimpijske kolajne iz naše doline se tako iz rojstnih Braslovč ni preselil prav daleč. Sprejema, ki so mu ga po vrnitvi iz Kanade pripravili sovaščani, se bolj spominja kot podelitve kolajn na igrah. Za šport živela vsa družina S 185-timi metri nekdanji državni rekorder v smučarskih poletih (takrat je to bil celo tretji izid vseh časov) je skakal od malih nog. Oče je kot nekdanji skakalec imel posebej strasten odnos do smučarskih skokov. Debelakova družina je živela za ta šport. Oče je bil trener, organizator, voznik, mama je šivala drese in pletla kape za številne slovenske skakalce. Matjaž in brat Janez sta ob takšni podpori zgradila lepi športni karieri. Po Sloveniji še vedno krožijo zgodbe o klenih skakalcih iz Braslovč in kombiju tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva, s katerim so se mladi fantje iz Savinjske doline vedno prvi pojavili na treningu in odšli zadnji. »Trenirati mi nikoli ni bilo težko. To sem vedno rad počel in tudi slabo vreme ali kakšna majhna poškodba me nista zaustavila. Tega sem bil navajen od malih nog. Tako je Potem je vstopil v poslovni svet, v katerem še danes služi svoj kruh. Gre za prodajo športne opreme in športnih rekvizitov. Družinsko podjetje je od prvega dne z imenom povezano s Planico – Čaplja. Nekoč je imelo podjetje sedež v Ljubljani, sedaj že vrsto let posluje z domačega naslova. Veliko je na terenu. Čeprav so časi za prodajo nehvaležni, se ne pritožuje. »Mnogim je v tem obdobju še precej težje. Bo že, saj bo spet posijalo sonce. Boriti se je treba. Predaja ne pride v poštev.« Športu ostal zvest Matjaž še vedno rad živi športno. Po koncu tekmovalne kariere je s smučmi skočil le še enkrat, na 25-metrski skakalnici v Braslovčah. To je bil skok le za otroške oči svojih prvorojencev. Matjaževi trije sinovi so že zdoma, na fotografiji pa je z ženo in hčerama. Matjaž je vedno pozitivno naravnan. Uživa v otroškem vrvežu. In ko po šolah dostavlja športno opremo, si rad odtrga kakšno minuto, da opazuje kratkohlačnike pri urah športa. Čeprav je opravil izpit za najvišji trenerski izziv, je svoje strokovno znanje na mlade prenašal le štiri leta v SSK Mislinja in v tem užival. Potem pa je usoda hotela drugače.« To poglavje je že zaprl. Se je pa pred letom in pol znašel pred novim izzivom. Oče petim, zdaj tudi dedi Matjaž z medaljama, ki sta stari 33 let domov. Dom ni nikoli sameval, tu sta še hčerki Ana in Neža, srednješolki. Obe sta športnici, obetavni odbojkarici. Eksplozivno moč sta podedovali. Tudi fante sta Debelakova usmerjala v šport. Čeprav so bili talentirani za šport, pa so se vsi dobro znašli v drugih vodah. »Morda bi lahko dlje vztrajali v športu, vendar sem zelo vesel tudi tega, da so uspešni drugje,« pripomni Matjaž. Vzgoji petih otrok sta z ženo Vido namenila veliko pozornosti. Družina je bila vedno na prvem mestu. Zato o svojih naslednikih govorita s ponosom v očeh. Se pa Matjaž, ko pride na obisk vnučka, razneži kot se ni nikoli prej. Z njo se je zmožen igrati ure in ure. Ker bo kmalu dobil še eno, je že razširil in zunaj dodatno opremil igralni prostor. To je njegova nova kariera, pravijo domači. Postal je stari oče oziroma dedi, kot ga kliče hči najstarejšega od treh sinov. Fantje so se že poslovili od doma. Najmlajši Andraž zaenkrat le delno, a vsi se zelo radi vračajo Pa še vedno rad stopi na smuči, ne skakalne, pač pa uživa v teku na smučeh. Poleti prisega na pohodništvo in kolesarjenje, večino ur, namenjenih rekreaciji, pa preživi s soprogo. Tudi ona je športna duša, profesorica športa, ki je skupaj z Matjažem z raznimi akcijami pogosto kreirala športni utrip v domačem kraju in okolici. Sicer pa dobitnik dveh olimpijskih kolajn podrobno spremlja športne dogodke. Stiska pesti za slovenske športnike in je navdušen nad rezultati skakalcev in skakalk. »Razvoj smučarskih skokov je v velikem razmahu. Oprema, tehnika, organizacija so na precej višjem nivoju kot v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V strokovno delo je vključenih precej več ljudi in strokovnjakov z mejnih področij. Različnih obdobij in Povečana fotografija Matjaža Debelaka z obema kolajnama iz olimpijskega Calgaryja še danes visi v avli občine v Braslovčah. skakalnih junakov skozi zgodovino ni realno primerjati. »Zelo sem vesel, da so skakalci iz kluba na Ljubnem tako uspešni. Timi Zajc se je letos res znašel v krizi, ampak sem prepričan, da bo še krojil vrstni red v samem vrhu tudi na največjih tekmah. »Zelo sem vesel, da so skakalci iz kluba na Ljubnem tako uspešni. Timi Zajc se je letos res znašel v krizi, ampak sem prepričan, da bo še krojil vrstni red v samem vrhu tudi na največjih tekmah.« Kot skoraj sosed skakalnega centra na Ljubnem s ponosom gledam vsakoletno tekmo deklet za točke svetovnega pokala na tamkajšnji skakalnici. Vzdušje je res imenitno, nikjer na ženskih tekmah ni podobnega. Škoda, da je virus letos preprečil prisotnost gledalcev.« Srce pa mu vselej zaigra, ko beseda nanese na Primoža Rogliča. »Delu mojega velikega navdušenja nad izjemnimi dosežki Primoža seveda botruje dejstvo, da je v kolesarski svet prišel iz skakalnih vrst. Zgodba je res neverjetna. Predvsem pa cenim njegov trud in nepopustljivost. Nekoč sem bil na pripravah na Pokljuki in tam so bili tudi slovenski kolesarji. Njihovi treningi so name naredili izjemen vtis, pa sem sam treniral veliko. Kolesarstvo je garanje, biti najboljši na svetu pa izjemen dosežek. Rogličeve nastope redno spremljam na televiziji in se že veselim nove sezone.« Veliko Savinje je že preteklo od tistega nepozabnega sprejema v Braslovčah. Na kolajnah se je že nabralo nekaj patine. Matjaž Debelak pa se ni spremenil. Uživa v družinskem življenju, v svoji službi, domačih opravilih in v vlogi dedka. Šport pa ostaja njegov konjiček in strast. ŠPORT ŠT. 2 I februar 2021 Po bronasti in zlati sedaj še srebrna medalja Prva Slovenka v profesionalnem nogometu T. TAVČAR Ekipnemu uspehu mladincev so se pridružili trije spodnjesavinjski skakalci iz Podgorja pri Letušu. Na sliki od leve Mogel, Presečnik (dobitnika srebrne medalje) in Završnik, ki je še en up slovenskega in savinjskega skakanja 2002 in 1996 so bili bronasti. Žak Mogel je ob tem za Utrip povedal: »To je bilo moje zadnje mladinsko svetovno prvenstvo. Zato sem še toliko bolj vesel, da mi je skupaj s kolegi uspelo osvojiti srebrno kolajno, ki mi je manjkala v kompletu. Ni bilo lahko, a nam je uspelo še enkrat pokazati, da smo iz pravega testa. Tudi v članski kategoriji se bom trudil biti čim bolj uspešen, saj sem z vsem srcem predan temu športu.« Žak je lani končal krajnsko gimnazijo – športni oddelek. V Kranj je odšel zaradi boljših pogojev za trening. Vsekakor ima tako več možnosti za razvoj svoje smučarske skakalne kariere. Da lahko še naprej uspešno trenira, nadaljuje študij na kranjski fakulteti za organizacijske vede. Žak je s skakanjem začel pri osmih letih, za kar je v veliki meri zaslužen njegov oče, ki se je tudi sam ukvarjal s tem športom. Njegov prvi trener je bil Janez Debelak, nato Marjan Prelovšek, za njim Miha Sušnik. V Kranju je prvo leto treniral pod vodstvom Gorazda Pogorelčnika, nato in tudi sedaj pod vodstvom Matjaža Triplata, ki je tudi njegov reprezentančni trener. V Kranju se zaradi boljših pogojev treninga izobražujeta tudi Jernej Presečnik in Gorazd Završnik (sicer Šempetranke tretje T. TAVČAR OSEBNI ARHIV Braslovška nogometašica Tina Marolt je prišla v Lugano kot okrepitev za obstanek v 1. ligi. D. NARAGLAV Slovenska moška mladinska reprezentanca v smučarskih skokih se je v Lahtiju na mladinskem svetovnem prvenstvu okitila s srebrno kolajno na ekipni tekmi. Tokratna je bila že tretja zaporedna medalja z mladinskega svetovnega prvenstva. Prejeli so jo Rok Masle (član SK Ilirija), Jan Bombek, Jernej Presečnik in Žak Mogel (vsi SK Ljubno ob Savinji). Zadnja dva (doma iz Podgorja pri Letušu) in Gorazd Završnik iz Letuša v mladinski selekciji nadaljujejo uspešno skakalno kariero spodnjesavinjskih skakalcev. Po uspešnem nastopu slovenskih reprezentantov na posamični tekmi SP v Lahtiju, kjer so naši skakalci z osvojitvijo 5., 9., 10. in 16. mesta nakazovali boj za stopničke na ekipni tekmi, se je ta napoved tudi uresničila. Po prvi seriji so zaostajali le za premočnimi Avstrijci. V finalni seriji je Žak Mogel skočil še enkrat 88 metrov, Jan Bombek je pristal pri 86 metrih, Rok Masle je s 94,5 metra poskrbel za slovensko daljavo dneva, srebro pa je potrdil Jernej Presečnik z 92,5 metra. Osvojili so 914,7 točk in zanesljivo tretjič v zgodovini postali ekipni podprvaki. 986,2 točk so dobili Avstrijci in tako zmagali, bron so osvojili Rusi, ki so imeli le dobro točko prednosti pred Norvežani. Sicer pa je to že trinajsta ekipna medalja naših mladih skakalcev. Lani in v letih 2017, 2013, 2007, 2005 in 1997 so bili zlati, letos, 2006 in 2003 so bili srebrni. V letih 2019, 2010, 21 ARHIV KLUBA član lubenskega kluba, a ne član žlahtne mladinske ekipe iz Lahtija). Jernej, ki se prav tako ponaša s tremi medaljami s svetovnih mladinskih prvenstev in vrsto drugih dosežkov, je povedal, da je bilo tokratno prvenstvo zaradi korone res drugačno, a jih ni oviralo, da ne bi dali vse od sebe in zasluženo prišli še do srebrne medalje. »Še eno leto nastopam kot mladinec. Upam, da mi bo uspelo osvojiti še kakšno kolajno v tej starostni kategoriji. Za naprej pa so moji cilji, da čim več nastopam na celinskem pokalu in si izborim mesto za tekmo v svetovnem pokalu,« je povedal Jernej, ki obiskuje zadnji letnik Gimnazije France Prešeren v Kranju in ima istega trenerja kot njegova klubska tovariša, Žak in Gorazd. Tudi Gorazd, ki obiskuje tretji letnik poklicne Elektro tehnične šole v Šolskem centru Kranj in skupaj z Jernejem in Žakom stanuje v dijaškem domu, si želi uspešno nadaljevati svojo skakalno kariero. Za njim je že enajst let udejstvovanja v tem športu. Za ta šport ga je navdušil oče Martin, njegov prvi trener pa je bil Janez Debelak. Za sabo ima že lepo število uspehov. Med drugim je bil državni prvak, državni podprvak ekipno in prvak v skupnem seštevku v kategoriji do 16 let ter državni podprvak do 18 let. Dobre rezultate pa dosega tudi v tej sezoni v alpskem pokalu, kjer se ponaša s 3. mestom v Planici, 4. in 6. mestom v Velenju ter pred dvema tednoma z 10. mestom v Oberhofnu v Nemčiji: »Vsekakor si želim biti vedno boljši in dovolj dober, da bom prišel v mladinsko reprezentanco, kjer sem sicer že bil, in v ekipo za mladinsko svetovno prvenstvo,« je izrazil svoje želje Gorazd. Potem ko je končala študij v ZDA, kjer je igrala tudi nogomet, je Tina Marolt, doma iz Šmatevža v Občini Braslovče, letos sredi januarja kot prva Slovenka podpisala profesionalno nogometno pogodbo s klubom FC Lugano, ki tekmuje v prvi švicarski ligi. Tina Marolt je začela igrati nogomet pri devetih letih v fantovski ekipi v NK Šmartno ob Paki. Od leta 2008 je bila članica NK Rudar Škale. domače. Po zimskem premoru sem se močno veselila ekipnih treningov in predvsem tekem, ki jih bo dovolj in se pričnejo prve dni februarja.« In kako je prišlo do prestopa v FC Lugano? »Do prestopa je prišlo precej hitro. Kontaktirali so me neposredno iz kluba, zato smo se malce lažje in hitreje dogovorili. Predstavili so mi klubske cilje, vizijo in sprejela sem nov izziv, ki bo precejšen. Tudi zame je liga še precej neznana. Je precej Tina v akciji… Ves čas osnovne in srednje šole je igrala za ta klub. Po končani gimnaziji v Velenju pa se je odločila, da študij in nogometno pot nadaljuje v ZDA. Od leta 2015 najprej je eno leto in pol študirala in igrala na univerzi University of Louisville Cardinals v zvezni državi Kentucky. Nato je še tri leta igrala na univerzi Tennesse Tech Golden Eagles v Cookevillu. Študirala je poslovni menedžment. Za študij in igranje nogometa v ZDA se je odločila zaradi odlične priložnosti, da lahko združi nogomet in študij in da si pridobi veliko novega znanja na vseh področjih, razširi obzorja in se izobrazi. Lugano spada med najlepša švicarska mesta. V mesto na jugu države se je preselila sredi januarja. V nekaj dneh je že zbrala nekaj občutkov. V ospredju so nogometne zahteve: »Prvi vtisi so odlični in vzpodbudni. Mesto je prekrasno, stanujem ob jezeru in klima je odlična. S soigralkami smo se takoj ujele, saj je veliko tudi tujk. Z njimi komuniciram večinoma v angleščini. Gre pa za italijansko govorečo regijo, kar mi je tudi že precej močna, mogoče malce bolj fizična kot italijanska. Je pa precej podobnosti z italijanskim nogometom, in sicer tako pri stilu, taktični zahtevnosti in dolžini treningov.« FC Lugano 1976 se je sredi leta 2019 združil z moškim klubom in v istem letu zaigral v šestnajstini finala UEFA Lige prvakinj. Ekipa, ki so jo sestavljale v glavnem Američanke, se je zoperstavila Manchester Cityju. Prva polovica letošnje sezone ni bila uspešna, saj ekipa jeseni ni osvojila niti točke. Na jugu Švice so pozimi zavihali rokave in okrepili zasedbo, ki bo letos lovila obstanek v ligi. Del okrepitve je tudi Tina. »Moja želja je zagotovo obstanek v ligi. Zaostanek je velik, vendar verjamem, da lahko z okrepitvami napredujemo. Individualno si želim izziva na vsakem treningu in tekmi. Pri vsakem trenerju želim izkoristiti največ, kar lahko, in se vsak dan znova naučiti kaj novega. Všeč mi je način in nivo treningov. Želim, da me soigralke na vsakem treningu izzovejo, da dam svoj maksimum, saj le tako lahko napredujem. ŠPORT NA KRATKO K. R., T. T. Težke tekme, tretjinski izkupiček rokometašic Šempetranke so na prvenstveni lestvici z drugega zdrsnile ne tretje mesto. V zadnjem, 21. krogu državnega odbojkarskega tekmovanja v I. SOL so v soboto, 20. februarja, šempetrske odbojkarice v domači dvorani morale priznati premoč aktualnih prvakinj CALCIT Volley iz Kamnika in srečanje izgubile s 3 : 0. Tako so na prvenstveni lestvici pred končnico zdrsnile iz drugega na tretje mesto. V četrtfinalu končnice, kjer ni več popravnih izpitov, se bodo Šempetranke 10. marca pomerile v prvi tekmi proti ekipi Krim iz Ljubljane. Četrtfinale se igra na dve doblje- ni tekmi. V primeru zmage se bodo Šempetranke v polfinalu pomerile proti zmagovalkam para Nova KBM Branik in Luka Koper. Prav tako pa so Šempetranke še vedno v igri tudi v Pokalu Slovenije, kjer se bodo med 14. in 18. aprilom na zaključnem turnirju osmih ekip v Stožicah pomerile z najboljšimi ekipami. Žreb parov finala pokala bo konec marca. V klubu si letos želijo, da vsaj na enem tekmovanju pridejo do finala, tako da se obeta zanimiv zaključek korona sezone. Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec se je februarja pod vodstvom trenerja Marka Dobrkovića spopadla na dveh prestavljenih in le eni redni tekmi ter zabeležila zmago in dva poraza. Ob štirih tekmah manj iz prejšnjih krogov je trenutno na 5. mestu lestvice 1. ADRL. 6. februarja je doma na redni tekmi 16. kroga z 21 : 25 (12 : 12) izgubila z drugouvrščeno ekipo na lestvici RK Mlinotest Ajdovščina, 9. februarja pa je s 24 : 29 (7 : 15) na prestavljeni tekmi 13. kroga ugnala ekipo Velenja v gosteh. Nazadnje je 17. februarja na prestavljeni domači tekmi 10. kroga za las izgubila z ekipo ŽRK Krka Novo mesto z 28 : 29 (11 : 16). Ponovno sta bili tudi februarja prestavljeni dve tekmi, s Krimom in Izolo, mesec pa zaostrujejo tudi ponovno težji pogoji za tekme in treninge (24 ur pred tekmami testiranja in drugo). Epidemija precej kroji in otežuje tudi šport, kar se odraža tudi na vzponih in padcih v nenavadni in negotovi rokometni sezoni. Če ne bo ponovne prestavitve zaradi epidemioloških razlogov, ravno danes žalske rokometašice čaka še redna tekma 19. kroga proti Zagorju. Hopsi v ligi za obstanek Hopsi Polzela so na zadnji tekmi državnega košarkarskega tekmovanja v rednem delu doma proti ekipi ECE Triglav iz Kranja izgubili z rezultatom 68 : 93. Tekmovanje se bo nadaljevalo v dveh skupinah. V skupini za prvaka bodo igrale ekipe Cedevita Olimpija, Krka, Helios Suns Domžale, Gorenjska gradbena družba Šenčur, Rogaška in Terme Olimja Podčetrtek. V skupini za obstanek pa bodo igrali Šentjur, Zlatorog Laško, Hopsi Polzela in ECE Triglav. Prvo tekmo v ligi za obstanek bodo Hopsi to soboto, 27. februarja, doma ob 19. uri igrali z ekipo ECE Triglav iz Kranja. Znova pa so se ob upoštevanju strogih varnostnih priporočil NIJZ odprla vrata dvorane za treninge, ki so se začeli 22. februarja za selekcije U13, U15, U17, U19 in člane. 22 HOROSKOP / INFORMACIJE / MLADI UTRIPOV HOROSKOP ZA MAREC 2021 OVEN BIK Gibanje vaše vladarice Venere vas bo v prvih treh tednih meseca napolnilo z energijo. Romantičnost in povečana čustvenost, ki jo prinaša gibanje Venere v ribah, vam bosta pričarali marsikateri lepi trenutek. Čaka vas bolj umirjen mesec, saj se bo 4. marca iz vašega znamenja umaknil Mars, ki bo prestopil v naslednji znak, v dvojčka. Stres preteklih dni se bo umaknil bolj razigrani energiji. DVOJČKA Vaš vladar Merkur bo potoval v prvi polovici meseca po sorodnem zračnem znamenju, kar je odlična opora za delo. Veliko bo dinamike, gibanja, razgovorov, načrtovanj, tudi novih idej. Nekatere zamisli bodo dobile svoj epilog šele pred začetkom poletja. Trenutno jih še ne boste mogli uresničiti. Začetek pomladi prinaša krasno energijo. Na čustvenem področju boste z lahkoto izrazili svoj jaz. RAK Po mlaju, ki bo nastopil 18. v mesecu v znaku rib, boste s svojimi načrti odlično napredovali. Dobro razmislite, koga in kaj želite imeti v svoji bližini, kajti še pred koncem meseca lahko pričakujete spremembo. Polna luna bo imela velik vpliv na vaše medosebne odnose. Zagotovo se boste pravilno odločili. Razumevanje in strpnost se vedno obrestujeta. Tokrat pa bo treba v ospredje postaviti lastne interese. LEV Sonce potuje v prvih treh tednih po zadnjem zimskem znaku rib. Vstop v ovna, ki istočasno najavlja pričetek novega astrološkega leta, vam bo prinesel več energije, kar vam bo v veliko pomoč. Življenje bo dobilo pospešen ritem in čutili boste, da se stvari postavljajo na svoje pravo mesto. Seveda bodo zasluge za to vaše. Zadnja tretjina meseca prinaša aktivno dogajanje na čustvenem področju. Odlično se boste znašli v vlogi, ki vam je pisana na kožo. DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. Vaš vladar Mars vstopa v dvojčka 4. dan v mesecu. Prinaša dinamično energijo, ki vam ne bo dala miru. Izjemno prilagodljivi boste, komunikativni. Z okolico boste dobro sodelovali. Sklenete lahko ugodne dogovore ter dosežete splošen napredek. Na čustvenem področju se vam v prvih treh tednih obeta romantika. V zadnji tretjini meseca pa bo prevladovala strastna plat vaše narave. VODNAR RIBI Vaš vladar Merkur končno potuje v marcu ponovno direktno, kar bo olajšalo marsikatero situacijo. Prva polovica meseca, ko bo Merkur v znaku vodnarja, bo izredno aktivna. Marsikdaj vas bodo okoliščine postavile pred dejstvo. V drugi polovici marca boste dajali manj pobud in vaše ravnanje utegne biti bolj pasivno. Na čustvenem področju bo najbolj modro, da se prilagodite. To je odličen recept, da bodo šle stvari v pravo smer. V prvi polovici meseca se boste pri delu odlično znašli. Zato bi bila najboljša odločitev ta, da se maksimalno angažirate. Uspešno se boste spopadli s področjem, kjer se do sedaj še niste preizkusili. Zanimivo bo spoznanje, da se lahko tudi v spremenjenih okoliščinah dobro znajdete. Oseba, ki vam nudi podporo in razumevanje, tega ne bo počela v nedogled, če se ne boste odzvali. V prvih treh tednih meseca, ko bo Sonce potovalo po sorodnem znaku rib, bo čustvena energija močno povečana. Vaše reakcije so lahko na trenutke nepredvidljive. Dobro je, da se tega vsaj zavedate. Umirjenost je nujna in dobro je, da dvakrat premislite, preden kaj naredite. To velja zlasti za zadnjo tretjino meseca, ko vas bo večkrat zamikalo samovoljno ravnanje. Pred vami je odločitev, ki lahko spremeni dogajanje pred poletjem. Mikalo vas bo, da bi naredili večjo spremembo glede svojih bivalnih razmer. Mogoče boste celo razmišljali o menjavi, prodaji ali nakupu. Vsekakor si vzemite dovolj časa in bodite dovolj premišljeni. Kasneje boste težko kaj popravili, če se boste prenaglili. Naglica namreč ni nikoli dober sopotnik. V medosebnih odnosih ste lahko nekoliko samosvoji. Ljudem v vaši bližini ne bo vedno lahko. Odlično se boste znašli pri delu, saj bo prišla do izraza vaša praktičnost. Pridnost in delavnost se boste obrestovali, ogromno koristnega boste naredili. Več gibanja v naravi pa bo pravi čudež. Počutili se boste bolje. Našli boste tudi čas zase, za sprostitev in za tisto, kar vam je v veselje. Priložnost na čustvenem področju boste znali dobro izkoristiti in čakajo vas lepi trenutki. Še vedno je večje število planetov v vašem znamenju, kar vam obeta zanesljiv, mogoče malo počasnejši napredek. Zadeve bodo dobile svoj epilog in upravičeno boste lahko zadovoljni. Veliko dinamike, gibanja, srečanj in dogajanja se obeta in počutili se boste naravnost odlično. Svoje stališče boste znali dobro predstaviti in kmalu vam bo jasno, da niste prav nič zamudili. Nasprotno, vse je pred vami. Vladavina vašega sončnega znamenja v prvih treh tednih je voda na vaš mlin. Odličnemu počutju in razpoloženju se bo pridružila želja po aktivnem in dinamičnem preživljanju časa. Žarčili boste posebno privlačno energijo, saj boste gostili tudi Venero. Na vas se bo ustavil marsikateri občudujoči pogled. Pomladi se lahko resnično veselite, saj bodo dnevi potekali umirjeno, v dobrem razpoloženju. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). ŠT. 2 I februar 2021 Največ zbranega papirja na učenca na POŠ Trje T. TAVČAR Podružnična šola na Trju je bila z več kot 25 tonami zbranega papirja tudi najboljša med podružničnimi šolami v regiji. Epidemija je povzročila veliko sprememb v navadah ljudi. Glede na to, da so šole zaprte že večino šolskega leta, bi pričakovali, da bo to vplivalo tudi na količine zbranega šolskega papirja. A v družbi Simbio z veseljem ugotavljajo, da letošnje količine šolskega papirja v primerjavi z enakim obdobjem preteklih let nič kaj ne »zaostajajo«. Do 1. februarja 2021 je bilo tako zbrano nekaj več kot 349 ton odpadnega šolskega papirja, lani v enakem obdobju sicer 30 ton več, a v primerjavi s prejšnjimi šolskimi leti približno enako ali celo več. Tako so osnovne šole v regiji zbrale 305.280 kilogramov papirja, podružnične šole 43.880 kilogramov. Skupaj so torej učenci zbrali 349.260 kilogramov papirja. V letošnjem šolskem letu je v akciji sodelovalo 23 osnovnih in 9 podružničnih šol. Akcija je bila namenjena zbiranju šolskega papirja in ekološkemu osveščanju mladih. Papir je namreč izjemno dragocena surovina, ki jo je možno reciklirati. Posledično se zmanjšuje tudi onesnaženost. Zato družba Simbio odkupuje papir od šol po ceni, ki je pogosto nad tržno. Šole poleg ohranjanja dreves in spodbujanja delovnih in okoljskih navad pri mladih dodatno motivirajo za sodelovanje finančna sredstva, ki jih pridobijo za šolske sklade, ekskurzije, doplačilo malic, izlete … Tiste šole, ki se po količini papirja na učenca uvrstijo na prva tri mesta, pa dobijo še dodatne nagrade. »Zelo smo veseli, da v tem izrazito »koronskem« letu akcija ni zamrla. Zato bi se na tem mestu rad zahvalil vsem hišnikom, ki tehtajo papir, mentorjem, ki z objavami o zbranih količinah spodbujajo zdravo tekmovalnost med razredi, ter seveda staršem, ki neumorno vozijo papir na zbirni center, za njihov dragocen doprinos k uspešnosti akcije,« je povedal mag. Marko Zidanšek, direktor družbe Simbio. Prvo mesto med šolami je zasedla OŠ Hudinja, 503 učenci so zbrali 74.440 kilogramov papirja (148 kg/učenca). Med osnovnimi šolami iz Savinjske doline pa je stanje naslednje: 6. OŠ Petrovče, 409 učencev je zbralo 20.060 kilogramov papirja (147kg/učenca); 19. OŠ Polzela, 608 učencev je zbralo 7.546 kilogramov (12/kg učenca); 21. OŠ Braslovče, 384 učencev je zbralo 1.160 kilogramov papirja (3kg/ učenca) … Podružnične osnovne šole: 1. POŠ Trje, 123 učencev je zbralo 25.520 kilogramov papirja (204,2 kg/učenca, kar je največ med vsemi šolami); 3. POŠ Trnava, 34 učencev je zbralo 3.620 kilogramov papirja (106,47/kg učenec); 4. POŠ Andraž na Polzelo, 29 učencev je zbralo 2.480 kilogramov (85,52/ kg učenca); 7. POŠ Gomilsko, 57 učencev zbralo 1.320 kilogramov papirja (23,16/kg učenca) … Polovica Slovencev pije čezmerno T. TAVČAR V štirih letih projekta Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola (SOPA) so v zdravstvenih domovih in centrih za socialno delo ter s pomočjo nevladnih organizacij in uradov zavoda za zaposlovanje v Sloveniji neposredno nagovorili skoraj 50.000 ljudi. Če upoštevamo tudi medijske kampanje, pa se to število še poveča. 300 strokovnjakov iz zdravstvenega in socialnega sektorja je v okviru svojega dela v ambulantah in uradih za socialno delo nagovorilo preko 32. 000 odraslih prebivalcev Slovenije. Od tega je več kot 22.000 oseb privolilo v sodelovanje. Preko 4.000 je bilo obravnavanih zaradi čezmernega pitja alkohola, ki ga želijo pri projektu SOPA zmanjšati ali povsem zajeziti. »Pri 943 osebah je bila obravnava uspešna. To pomeni, da so ti ljudje spremenili svoje pivske vzorce in zmanjšali pitje alkohola ali pa z njim prenehali,« je v predstavitvi končnih rezultatov povedala vodja projekta SOPA na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) mag. Tadeja Hočevar. Slovenija se glede pitja alkohola uvršča v sam evropski vrh. Skoraj polovica odraslih Slovencev pije čezmerno. Tudi po obsegu posledic čezmernega pitja se uvrščamo zelo visoko. Ocena zdravstvenih in ostalih stroškov, povezanih s pitjem alkohola, znaša 228 milijonov evrov letno. Trošarine od alkohola znašajo približno 103 milijone evrov na leto. V povprečju naj bi vsak prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, v 2019 spil 11,05 litra čistega alkohola, kar pomeni: 91 litrov piva in 48 litrov vina in 3 litre žgane pijače. Društvo prijateljev mladine občine Žalec Hmeljarska 3, 3310 Žalec, www.dpmozalec.si, dpm.ozalec@gmail.com LETOVANJE OTROK Ekipa Društva prijateljev mladine občine Žalec se je prijavila na razpis ZZRS kot organizator letovanja v letošnjem letu. Kljub slabi epidemiološki sliki je ekipa DPM izvedla letovanje v 2 terminih v lanskem letu. Vsi otroci so se domov vrnili zdravi in bogatejši za prijetno druženje z vrstniki na morju. Zaradi zagotavljanja epidemioloških ukrepov pa so bile skupine manj številčne. Za letošnje poletje ima Društvo prijateljev mladine Žalec v počitniškem domu v Poreču – Špadičih rezervirana termina od 29. 7. do 5. 8. za 80 otrok in od 5. do 12. 8. 2021 za 80 otrok, v primeru, da bo dovoljeno organizirati letovanja otrok. Vse dodatne informacije ter prijavnici za otroke in vzgojitelje bodo objavljene na spletni strani društva. Počitniški dom v Poreču – Špadičih je zidan objekt, ki je namenjen letovanju otrok. V počitniškem domu je 135 ležišč, jedilnica s 150 sedeži in opremljena ambulanta za zdravstveno oskrbo. Počitniški dom se nahaja na zemljišči površine 8 tisoč m² , ki vključuje zelene površine, otroška in športna igrišča. Jedilnik je v počitniškem domu sestavljen iz 5 obrokov v skladu z zdravo prehrano in energijsko primerno za otroke. Poleg tega imajo otroci vedno na razpolago tekočino in sadje. Metoda B. Turk, predsednica DPM občine Žalec VABIMO MLADE AVTORJE (osnovnošolce, srednješolce in študente), da pošljete svoje razmišljanje, pesmico ali morda tudi fotografijo za objavo v Utripu Savinjske doline. Vaše objave posredujte na utrip@zkst-zalec.si, do 15. 3. 2020. Prispevke za objavo bo izbrala odgovorna urednica. MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 2 I februar 2021 Radi pišejo z roko L. K. ARHIV I.OŠ ŽALEC Z roko napisana sporočila so bolj osebna, izražajo spoštovanje in naklonjenost,« je povedala Metoda Blagotinšek Turk. I. OŠ Žalec je letos že peto leto zapored sodelovala v vseslovenskem projektu Radi pišemo z roko. Gre za projekt, s katerim učence od 1. do 9. razreda ozaveščajo o pomenu ohranjanja pisanja z roko v današnjem digitalnem času, je povedala vodja projekta Teden pisanja z roko Metoda Blagotinšek Turk, ki so ga organizirali od 18. do 22. januarja. »Znano je, da možgani bolj kompleksno delujejo pri pisanju z roko kot pri pisanju z računalnikom. Učenci, ki pišejo z roko, pišejo hitreje, imajo večjo vztrajnost, več idej in dolgotrajnejšo pozornost. Zato vsi učitelji I. OŠ Žalec vzpodbujamo učence, da to pomembno spretnost razvijajo z vajo med poukom in doma. Večina učiteljev opaža, da pisano pisavo vedno bolj nadomešča tiskana. Ker se manj piše z roko, postaja pisana pisava manj čitljiva. Tako na žalski šoli menimo, da mora postati pisanje z roko skrb vseh učiteljev, ne le tistih, ki poučujejo jezike. V času tedna pisanja z roko razredniki in predmetni učitelji ozaveščajo učence o pomenu tovrstnega pisanja in poudarjajo razvoj individualnosti, ki se kaže v vsakem rokopisu,« je še pojasnila Metoda Blagotinšek Turk. Hkrati pa s tem vplivajo na razvoj fine motorike učencev. »V letošnjem Tednu pisanja z roko smo spodbujali “lepo” pisanje z roko, čitljivo, tekoče, četudi smo pisali bolj počasi. Skrbno smo oblikovali in povezovali črke. Na srečo lahko navkljub covidu-19, če smo zdravi, pišemo z roko.« Osrednja tema Tedna pisanja z roko 2021 je bila ‘Pišem pismo prijatelju’. To je široka tema, ki je omogočala kreativnost v največji možni meri. Na I. OŠ Žalec so učiteljice že decembra pripravljale različne aktivnosti. Mlajši učenci so se naučili, kako se napiše naslov na razglednico ali kuverto, da je vedno dobro napisati datum sporočila, da pismo vselej preberemo za sabo in popravimo morebitne napake. Obravnavali so različne oblike pisem oziroma sporočil, npr. zahvale, pohvale, čestitke za rojstni dan, sožalje ob izgubi drage osebe, pismo s počitnic, iz šole v naravi. Tako so učenci lepe misli, napisane z roko, pošiljali svojim učiteljicam, pa tudi staršem in sosedom. Aktivnosti, povezane s pisanjem z roko, so vsi učenci razvijali v sklopu celostnega kulturnega dne in ostalih dnevih dejavnosti, ki so potekali na daljavo. »Šestošolci so na primer virtualno potovali po Italiji, raziskovali italijanske znamenitosti in jedi. Svojim razredničarkam pa so poslali ročno izdelano razglednico. Da razglednica nekomu polepša dan, ni treba, da potuje daleč. Z roko napisana in narisana razglednico nosi tudi delček osebe, ki jo je napisala. Te čarobnosti elektronska sporočila nimajo. Z roko napisana sporočila so bolj osebna, izražajo spoštovanje in naklonjenost,« je povedala Metoda Blagotinšek Turk. Teden pisanja z roko poteka v organizaciji Društva Radi pišemo z roko in ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Zavoda RS za šolstvo. »V letošnjem šolskem letu se zavedamo, da je postalo pisanje s tipkovnico prevladujoč način pisanja naših osnovnošolcev. Izobraževanja na daljavo brez računalnika ne bi bilo mogoče. A prav to spoznanje nas vzpodbuja, da ne smemo zanemariti veščine pisanja z roko. Pisanje z roko ohranja v pisanju človeške sledi. Vsaka pisava je edinstvena in neponovljiva,« je še povedala vodja projekta Teden pisanja z roko na I. OŠ Žalec Metoda Blagotinšek Turk. 23 Za lansko leto podeljenih 108 malih Savinovih priznanj T. TAVČAR Tudi prejemnikom malih Savinovih priznanj so namenili oddajo na Savinjska TV in YouToube kanalu. Občina Žalec je tudi letos ob slovenskem kulturnem prazniku mladim ustvarjalcem in njihovim mentorjem, učencem in učiteljem osnovnih šol in Glasbene šole Risto Savin Žalec, podelila »mala Savinova priznanja« za uspešno delo na področju kulture v preteklem letu. Zaradi epidemije koronavirusa tradicionalne prireditve v dvorani Doma II. slovenskega tabora ni bilo. Posneli so kratko oddajo, v kateri so bili navedeni vsi dobitniki »malih Savinovih priznanj« iz osnovnih šol Občine Žalec in Glasbene šole Risto Savin Žalec. Za prispevek h kulturi je bilo v letu 2020 podeljenih skupno 108 malih Savinovih priznanj, od tega 56 učencem in učenkam, 51 mentoricam in mentorjem ter 1 skupini. Iz I. OŠ Žalec so 13 priznanj prejeli učenci, 14 mentorji, iz II. OŠ Žalec 2 učenca in 2 mentorja, iz OŠ Griže 9 učencev in 9 mentorjev, iz OŠ Petrovče 14 učencev in 15 mentorjev, iz OŠ Šempeter 8 učencev, 4 mentorji in 1 skupina ter iz Glasbene šole Risto Savin Žalec 10 učencev in 7 mentorjev. Oddaja je bila premierno predvajana v petek, 5. februarja, na YouTube kanalu ZKŠT Žalec in Savinjski televiziji. Ponovni ogled pa je možen še na Savinjski televiziji. Program bo ostal dostopen na spletu. Učitelji so ob slovenskem kulturnem prazniku film vključili v učni proces. Teden kulture v vrtcu Prebold MAGDA MOTOH, VRTEC PREBOLD Rokopisi so danes velika redkost Čeprav smo se ponovnega odprtja vrtca vsi zelo razveselili, smo zaradi epidemije še vedno prikrajšani za medsebojna druženja. Oddelki so organizirani v tako imenovane »mehurčke«, kjer so se kljub razmeram v prvem tednu februarja začele odvijati vsebine, namenjene slovenskemu kulturnemu prazniku. Starejši predšolski otroci so podrobneje spoznali pesnika Franceta Prešerna, prebirali Povodnega moža, si ogledali balado v obliki risanega filma na YouTubu ter upodobili pesnika v 3D likovni tehniki. Namesto občinsko knjižnico so obiskali vrtčevsko knjižnico, kjer so deklamirali kratke pesmi. Seznanili so se tudi s slovenskimi simboli in z nekaterimi znamenitostmi, ki so značilne za določene pokrajine. Poleg tradicionalne slovenske hrane so spoznali narodno nošo in nekatere običaje, povezane z njimi. Zaključek tedna smo tokrat izvedli s kratkim kulturnim programom kar v oddelku, kjer so se otroci zavrteli ob zvokih narodnozabavne glasbe. 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 2 I februar 2021 Po sledi fotografije družine Ašenberger D. NARAGLAV Staršev, ki so doživeli diamantno poroko, in najstarejše sestre ni več, a osmerica še živi. Danes so družine z veliko otroki bolj izjema kot pravilo. Včasih pa je bilo pri hiši tudi pet, deset in več otrok. Ena takšnih je družina Ašenbergerjevih z Železnega v KS Galicija, kjer sta zakonca Rozi in Jože Ašenberger vzgojila in »spravila« do kruha devet otrok. Skupaj z njimi, vnuki in pravnuki sta dočakala in praznovala 60-letnico skupnega življenja – diamantno poroko. Sedaj ju že dolgo ni več. Ostaja pa nepozaben spomin nanju. Vseh njunih otrok, vnukov in tudi pravnukov je kar za dva velika avtobusa, saj šteje Vsi poročeni in zaposleni Ivan mi je pomagal odstreti nadaljnje poti Ašenbergerjevih otrok. Vsi so se poročili in imajo kar nekaj otrok. Od leve je prva v vrsti takrat 13-letna Anica, ki se je leta 2014 pridružila svojim staršem tam onkraj neznanega. Imela je štiri otroke in bila zaposlena kot kuharica v bolnici v Novem Celju, nato v domu Grmovje, od koder je šla tudi v pokoj. Druga po vrsti je 11-letna Silva, ki je imela dva otroka in bila prav tako kuharica vse do upokojitve (vodja kuhinje na OŠ Griže). Tretji na sliki je 8-letni Hmezadovi Zeleni trgovini v Žalcu, zadnji dve leti pred upokojitvijo pa je delal v Mlekarni v Arji vasi. Za njim sta na sliki še sestri, 3-letna Marinka in 2-letna Ivanka. Marinka ima tri otroke in je bila ves čas delovne dobe kuharica v domu starejših Grmovje. Doma pa je bilo tudi dovolj dela, saj je poročena na veliki kmetiji. Ivanka pa je po poklicu pravnica in je bila celo delovno dobo zaposlena v Cinkarni Celje, tako kot oče in brat Joži. Najmlajši Slavko, ki je bil ob nastanku fotografije star manj kot leto dni, ima tri otroke. Izučil se je za mizarja, nato pa naredil še gradbeno tehnično šolo. Zaposlil se je v podjetju Nivo Celje kot vodja mizarskih delavnic v Vrbju, nato pa postal samostojni podjetnik v mizarski stroki, kar je še danes. Starši skupaj 60 let Slika devetih Ašenbergerjevih otrok, ki je bila tudi povod za nastanek pisanja njihova rodbina sedaj 25 vnukov, 60 pravnukov in 7 prapravnukov. Pred časom mi je v roke po naključju prišla stara fotografija vseh devetih Ašenbergerjevih otrok, ki so postavljeni v vrsto po velikosti in starosti ter oblečeni v enaka oblačila. Dekleta so na fotografiji v oblekah iz enakega blaga, fantje pa v kratkih hlačah z naramnicami in belimi srajčkami, z izjemo najmlajšega, ki je bil še dojenček in je na fotografiji na odeji pred njimi. Pred kratkim smo v našem arhivu našli novejšo fotografijo družine, ki me je vzpodbudila, da smo vzpostavili kontakt z Ivanom Ašenbergerjem, po starosti četrtim otrokom na stari fotografiji. Joži, ki ima tri otroke in je po poklicu elektrotehnik. Vseskozi je zaposlen v Cinkarni Celje, med drugim kot vodja nabavne službe. Četrti je 6-letni Ivan (naš sogovornik), ki ima tri otroke in je po poklicu rudarski tehnik in je že 38 let zaposlen na CMC Celje na odgovornih delovnih mestih. Med drugim je bil tudi dolgoletni vodja vzdrževanja cestne infrastrukture v Latkovi vasi. Peti po vrsti je 5-letni Marjan, ki ima tudi tri naslednike. Celo delovno dobo je bil zaposlen na Cestnem podjetju Celje oziroma CMC kot strojnik težke gradbene mehanizacije. Četrti od fantov na sliki je 4-letni Milan, ki ima dva naslednika in je bil trgovski poslovodja v »Tudi starši izhajajo iz velikih kmečkih družin,« pove Ivan. Oče se je rodil 1920 leta v Šentjungartu (Galicija) kot najstarejši sin v devetčlanski družini Ivana in Neže, rojene Šupergar. Izučil se je za čevljarja in v tem poklicu delal dvanajst let, nato pa se je zaposlil v tovarni organskih barvil, Cinkarni Celje, kjer je kljub škodljivemu delu za zdravje ostal sedemindvajset let, vse do upokojitve leta 1980. Mama Rozi je bila rojena 1922 leta v Železnem (Galicija) kot najstarejša hči Marije in Ferdinanda Videnšek. Kot 11-letna je izgubila očeta, in ker je mama hodila na dnino, je veliko bremena padlo nanjo. Kot najstarejša je morala skrbeti za ostale in tudi za najmlajšega 3-mesečnega brata ter opravljati razna druga dela. Po osnovni šoli je ostala doma in delala na kmetiji skupaj z materjo,« razkriva življenjsko zgodbo svojih staršev moj sogovornik Ivan in nadaljuje: »Oktobra leta 1942 sta se oče in mama poročila in skupaj zaživela na mamini domačiji. Dva meseca po poroki je bil oče mobiliziran v nemško vojsko, mama pa prepuščena življenju s prvorojenko Anico, ki se je rodila po očetovem odhodu. Jeseni leta 1945 se je oče vrnil iz ujetništva, doma pa ga je poleg Anice pričakala še druga hčerka Silva, ki je bila spočeta med njegovim dopustom. Po Vsi otroci s starši ob 60-letnici njune poroke nekaj letih so si starši začeli ustvarjati lastni dom na pristavi maminih staršev na Železnem, kamor so se 1953 leta tudi preselili.« Skrb za dostojno življenje Preživljati enajstčlansko družino ni bilo lahko, saj je bilo treba vsak dan nahraniti veliko ust. Po dvanajstih letih čevljarjenja se je zato oče Jože odločil najti bolje plačano službo v celjski Cinkarni. »Kljub boljšemu zaslužku je bilo samo z eno plačo še vedno potrebno veliko naporov za dostojno življenje družine, saj zaradi 1,5 hektara zemlje III. kategorije otroci nismo prejemali otroških dodatkov. Pri stricu, ki je bil takrat še sam, smo si pridelali vse osnovne pridelke, od krompirja, fižola, zelja … Prav tako nam ni bilo treba kupovati drv. Ko smo prihajali od njega domov, je vsak od otrok prinesel kakšno butarico suhljadi ali poleno. Kot je rekel ata, vsaj toliko, da si lahko vsak skuha čaj s svojimi drvmi. Ostala živila in potrebščine smo kupovali v trgovini enkrat na mesec, ko je oče prejel plačo,« pove Ivan in razloži, kako je potekalo to kupovanje. »Vsak mesec, ko je bila plača, je trgovec za nas pripravil tri velike šestdesetkilogramske vreče moke, eno petdesetkilogramsko vrečo sladkorja, pet kilogramov makaronov, pet kilogramov riža, otrobe za prašiče in drugo. Pravzaprav je trgovec točno vedel, kaj potrebujemo, saj smo vsak mesec kupili enako količino hrane in ostale robe. To smo naložili na voz Z ljubeznijo in kmetijo Diamantni lesk, 60 let zakonske zveze, sta sredi februarja obeležila Marija in Anton Blagotinšek, doma iz Andraža. mama je ostala sama s petimi otroki, moža so odpeljali v celjski Stari pisker, kjer so ga ustrelili. Družino so potem izselili v Nemčijo. Ko so se vrnili, jih je čakala opustošena kmetija, ki je bila v celoti potrebna obnove. Tudi Marinka se je rodila v družini s petimi otroki in bilo je potrebno trdo delati, da so preživeli težke povojne čase. Tone in Marinka, kot ju kličejo znanci, sta bila soseda. Iskrica je preskočila in leta 1961 sta se poročila. Skupno življenje sta začela na bližnji Zagoričnikovi kmetiji. Tone jo je podedoval po svojem daljnem Vsi doma »na kupu« Zanimivo je, da so si vsi otroci zgradili svoje nove hiše v bližini nekdanjega doma. Starši so si to želeli, doma pa je z njimi ostal najmlajši Slavko, ki je sicer domačijo prenovil in tudi zgradil novo hišo. Vsi so tako krajani KS Galicija, predvsem pa so še vedno močno navezani drug na drugega in se redno družijo. Korona čas jih sicer zdaj omejuje, pred tem pa so bili skupaj vsako nedeljo na skupnem zajtrku. Dokler so bili živi starši in tudi kasneje, ko je oče umrl, so ob osmih zjutraj imeli skupni zajtrk. To tradicijo sedaj ohranjajo, a s to razliko, da se dobivajo na zajtrku po rotacijskem sistemu. Kot je dejal Ivan, pride na vrsto za pripravo skupnega zajtrka vsako deveto nedeljo. Vsekakor je to svojstvena, hvalevredna in najbrž tudi edinstvena tradicija v naši dolini in morda tudi v Sloveniji. Prav tako je edinstvena tudi ta fotografija, ki me je pripeljala do zapisa zgodbe Ašenbergerjeve rodbine, ki je skupaj s snahami, zeti in ostalim sorodstvom res med najštevilčnejšimi, če ne kar najštevilčnejša v naši dolini. družinama živita v bližini domačije. Sin z družino obdeluje kmetijo, hči z možem pa priskoči na pomoč vedno, kadar je treba. Toneta in Marinko sta razveselila s petimi vnukinjami: Natalijo, Petro, Veroniko, Blanko in Anastazijo. Zdaj imata tudi že pet pravnukov: Tinkaro, Gala, Matija, Jakoba in Ajdo. Še vedno skrbita za gospodinjstvo ter za manjša dela na kmetiji. Komaj čakata na lepo vreme, da gresta v vinograd, kjer gojita 600 sadik vinske trte. T. TAVČAR V župnijski cerkvi sv. Andreja v Andražu nad Polzelo so se častitljivi obletnici poklonili s sveto mašo, ki jo je daroval župnijski upravitelj, dekan braslovške dekanije in župnik v Preboldu Damjan Ratajc. Civilni obred je opravil polzelski župan Jože Kužnik. Obudili so spomin na sončno zimsko soboto, 11. februarja 1961, ko sta se v Andražu nad Polzelo poročila takrat 24-letni Anton Blagotinšek in 18-letna Marija Blagotinšek, rojena Meklav. Mladost sta preživela v vojnih časih, ki so bili zelo težki. Tonetova in s kravo odpeljali domov. S tako gospodarnimi starši nismo bili nikoli lačni. Naučili in vzgojili so nas tako, da smo bili vsi dobro pripravljeni na samostojno življenje, ko je za to prišel čas,« poudari Ivan in postreže še z nekaterimi zanimivimi podatki iz njihovega skupnega življenja. Diamantna Marija in Anton Blagotinšek sorodniku, ki je bil brez naslednikov. Maja leta 1962 sta se razveselila sina Zvoneta, oktobra 1963 pa še hčerke Ide. Začela sta pridno delati in urejati domačijo. Ker je bila kmetija potrebna obnove, sta ugotovila, da bo potreben dodaten denar. Tone se je zaposlil v Premogovniku Velenje. Marinka pa je skrbela za otroka in gospodinjila. Dolgo sta se ukvarjala z govedorejo in oddajo mleka. V mlajših letih se je Tone ukvarjal z gasilstvom, saj je bil ustanovni član PGD Andraž nad Polzelo. Je tudi dolgoletni pritrkovalec v domači župnijski cerkvi. Sin in hčerka z 60 let poroke sta praznovala v domačem krogu, s sinom in hčerko ter njunima družinama v domači dnevni sobi, saj zaradi »korona časov« večjega praznovanja niso mogli organizirati. V bodoče si želita, da bi jima služilo zdravje. Ko bo lepše vreme in konec »korona obdobja«, upata, da se bosta lahko z avtom zapeljala na kakšen krajši izlet po bližnji okolici. SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 2 I februar 2021 25 »Ljubim rože in potice, nasmejano mi je lice, jezik jaz pa dolg imam, a zamere ne poznam.« D. NARAGLAV Na obisku pri Mariji Ani Petek iz Latkove vasi (Groblja), nečakinji pisatelja, novinarja in urednika Janka Kača Ana (Mari) Petek je po stricu Janku Kaču, znanem slovenskem pisatelju, podedovala ustvarjalne literarne gene. Že vse svoje življenje se posveča pisanju verzov in prozi. Pri tem jo podpira mož Viljem Petek, ki je vse njene pesniške in prozne stvaritve spravil v knjižno obliko. Tako je nastal bogat literarni opus, zajet v 22 knjigah. Na njune knjižne police pa je svojo knjigo dodal tudi Viljem. Naslov je Jadranje med valovi. Govori pa o njegovem življenju in delu kapetana fregate ter nadaljnji poklicni poti, na kateri je bil med drugim pet let tudi na čelu nekdanje skupne Občine Žalec. Zakonca Petek živita v Latkovi vasi, na Groblji, kjer je tudi rojstna hiša Marijaninega strica, pisatelja Janka Kača, in njenega očeta Antona Kača. Poročena sta že 64 let in še vedno izžarevata pozitivno energijo, njuna življenjska zgodba je zajeta tudi v nekaterih knjigah. v kateri je skrita dobra misel – nauk in velikokrat delček zgodovine. Glede na to, da skoraj v vseh delih opisuje Savinjsko dolino, hmeljarje, posebnosti domačega kraja in prebivalcev, pripomore k ohranjanju ljudske in kulturne dediščine kraja, občine in širše. Je velika ljubiteljica in opazovalka narave, ki vsa dogajanja okoli sebe prenese na papir. Tako v njenih pesmih ne bodo nikoli pozabljeni cvetoči travniki, petje ptic, obiranje hmelja, gmajna ob Savinji, Mrzlica, Hom in Marija Reka, potoki in reke, ki tečejo skozi Savinjsko dolino. Veliko pesmi je namenila svojim trem vnukom in obema otrokoma, ki so ji tudi pomagali pri ilustraciji nekaterih knjig. Sicer pa Marija Ana Petek živi in se veseli življenja. To se odraža v vsaki njeni kitici. Kar precej njenih pesmi je našlo svoje mesto tudi na zgoščenkah ljudskih pevcev Prijateljev 6 Še iz Šešč. Med njimi je tudi Zakonca tik pred poroko Dolgo časa skrita literarna ustvarjalka Marija Ana Petek je bila kar nekaj časa skrita literarna ustvarjalka, ki je svoje pesmi pod psevdonimom dala na plano šele pred kakšnimi dvajsetimi leti v preboldskem občinskem glasilu Pod Žvajgo. Takrat so se ljudje spraševali, kdo je avtor lepih in doživetih pesmi, povezanih z naravo, kraji, ljudmi, otroki, rožami, a tudi s kritičnim pogledom na svet. Danes je Marija Ana Petek v svojem okolju in tudi širše poznana ljudska pesnica, ki pa, kot pravi, piše predvsem za svojo dušo, včasih pa kakšno pesem napiše po želji. Zbirke pesmi, ki nastajajo ob vsakem času in ob različnih priložnostih, so izdane v več knjigah. Vse njene leposlovne knjige so napisane po resničnih dogodkih. V knjigi »Da ne pozabimo« je zajeto veliko etnografske note in je v bistvu nadaljevanje del strica, pisatelja in padarja Janka Kača. Veliko pesmi je napisala za različne priložnosti v vasi, Preboldu, občini. Prav tako je napisala lepo število pesmi za domače glasbene in pevske ustvarjalce. Skoraj ob vsakem dogodku napiše pesem, nadvse hudomušna pesem z naslovom Micka in šajtrga, ki je postala kar nekakšen hit ljudskih pevcev iz Šešč, saj so v njenem sestavu prvotno pele štiri Marije – Micke. »Ta pesem je nastala zaradi intervjuja na velenjski televiziji, kjer je vodja ljudskih pevcev iz Šešč Zvone Babič med drugim rekel, da sta morali včasih pri skoraj vsaki hiši biti šajtrga (lesena samokolnica) in Micka. »To me je spodbudilo, da sem takoj napisala pesem na to temo. Ko je Zvone prišel domov, ga je pesem o Micki in šajtrgi že čakala,« se tega spominja avtorica, ki je s tem tudi postala piska tekstov za lepo število drugih pesmi, ki so jih posneli, izvajali in jih še izvajajo Prijatelji 6 Še. Kar kakšnih 25 ali več jih je vseh skupaj, ena pa bo tudi na njihovi novi zgoščenki, ki je v pripravi. S pesmima predstavila sebe in svoj zakon Ko je Mari pisala še pod psevdonimom, se je bralcem Žvajge predstavila s pesmico: To sem jaz, MARIANA. Zapisala je: »Ljubim rože in potice, nasmejano mi je lice, jezik jaz pa dolg imam, a zamere ne poznam. Rože plejem preko ceste, le poglejte, ko tam Marija Ana, ki jo večinoma vsi kličejo Mari, je bila rojena leta 1932 in je bila zadnja od treh otrok v družini Antona Kača in mame Ane. Imela je še starejšega brata Ivana Antona in sestro Danijelo Marijo, ki sta oba že pokojna. Mari je bila stara komaj dobro leto, ko je umrl oče Anton, ki je bil tudi župan takratne preboldske občine. Mož Viljem (Vili) je bil rojen leta 1933 v rudarski družini v Zabukovici kot nezakonski sin matere Angele Petek in očeta Janka Potočnika. Ta je pretežni del svojega življenja delal v tujini, in sicer v Nemčiji in Avstriji. Tako je Vili odraščal brez njega. Nekaj let je bil bolj ali manj tudi brez matere, ki je preko družinskih vezi dobila zaposlitev v Zagrebu, sina pa prepustila očetovim staršem v Zabukovici. Ko se je vrnila, je s sinom zaživela skupaj v Pesju pri Velenju. greste; tam nikoli ni smeti, se lepo tako živi. Dragi moji sovaščani, naj bo lepše kakor lani. Ta parola naj vam bo danes, jutri, kar tako. Bila sem hčerka od župana, zbral ime mi je: MARIANA … Tudi mož je bil župan, sin to ni, a je poznan. Ko v srcu stih nastane in nekako me prevzame: važno je, da ga zapišem, važno ni, da se podpišem …« »Ljubim rože in potice, nasmejano mi je lice, jezik jaz pa dolg imam, a zamere ne poznam. Rože plejem preko ceste, le poglejte, ko tam greste; tam nikoli ni smeti, se lepo tako živi. Dragi moji sovaščani, naj bo lepše kakor lani. Ta parola naj vam bo, danes, jutri, kar tako. Bila sem hčerka od župana, zbral ime mi je: MARI-ANA. Tudi mož je bil župan, sin to ni, a je poznan. Ko v srcu stih nastane in nekako me prevzame: važno je, da ga zapišem, važno ni, da se podpišem …« V podobnem stilu je Mari zapisala tudi cikel pesmi o sebi in možu, in sicer Strma pot, Ohrani spomine in Sanjaj z mano. »Na najino pot brez vsakršnih zmot se ozreva nazaj – res marsikdaj. Je skupno življenje bilo res lepo, pozabljeno z leti gotovo ne bo. Čist mal me poglej, čist mal se nasmej – v žepu pa vedno spomine imej … Na najino pot brez vsakršnih zmot, naj bo še naprej ta pot, kot doslej. In vzemi si čas, da mi poveš, prej ko kam od hiše greš, da najina pot bila je brez zmot, zato sva srečna bila res povsod. Zakonca in bogat knjižni opus z 22 knjigami tudi matični urad in občina. Ker sva že tukaj, se lahko sedaj poročiva, če si za to.« Mislila sem, da se šali in sem mu rekla: »Seveda, zakaj pa ne, čeprav sem v stari obleki.« Vili pa: »Daj mi osebno.« Dala sem mu jo med smehom. Vzel jo je in rekel: »Sedaj ob pol dvanajstih imava uro, vse je dogovorjeno, matičar naju že čaka.« Ko sem stala pred njim, sem se zavedala, da to ni šala, ampak resnična poroka. Rekla sem DA in tako se je začela nova družina s priimkom Petek,« z nasmehom pove Mari in doda, da je bila njena poroka tako nepredvidljiva, kot je tudi mornarsko življenje. Zakonca na začetku skupne poti s hčerko Jolando Pridi na ladjo mojih spominov, da se popeljeva zopet nazaj – tam bova ostala celo poletje in ne le, ko zopet v deželi je maj. Sanjala bova zopet kot takrat, ko sva na ladji skupaj bila – da kot tedaj – bi skozi življenje srečno v življenje skupaj odšla. Pa se želja nama izpolnila – skupaj odideva vedno naprej, najina sreča gre vedno z nama, saj najina sreča nikdar nima mej.« Nepričakovana poroka in družina Zakonca Petek sta se poročila leta 1957 v Puli. Tja je mlado Mari povabil njen izbranec, ki je bil mornar jugoslovanske vojne mornarice, da skupaj preživita nekaj dni, da mu ne bo dolgčas. Mari, ki je bila takrat že noseča, za to, kaj namerava Vili, ni vedela: »Ko sva si ogledovala mesto in rezidenco nekdanjih italijanskih grofov, mi je rekel: »Veš, tukaj je sedaj Še istega leta je na svet prijokala njuna hčerka Jolanda, čez pet let pa še sin Dani. Do konca septembra 1962 sta zakonca zaradi Vilijeve službe živela še naprej ločeno. Mari na svojem domu na Groblji, Vili pa na ladjah JVM. Domov je prihajal le ob rednih in izrednih dopustih. Pri daljšem zadrževanju v pristaniščih pa je večkrat najel začasno stanovanje. Tako so kot družina živeli skupaj po nekaj mesecev, tudi do pol leta. Pred rojstvom sina leta 1962 se je Vili odločil za skupno družinsko življenje, ki pa se je ustalilo v Latkovi vasi šele leta 1981, ko so se preselili v prenovljeno družinsko hišo na Groblji, kjer živita še danes. Vmes so se selili in bivali v krajih, kjer je Vili delal in gradil novo karierno pot. V gospodarstvu in trgovini je opravljal različne poklice, od samostojnega referenta do direktorja, in bil tudi predsednik skupščine nekdaj skupne Občine Žalec. Mari je ves čas skupnega življenja pridno pletla in šivala za svojo družino in druge, bila gospodinja, hišna vzgojiteljica, vrtnarica, predvsem pa močna opora otrokoma in možu, za kar so ji vsi neizmerno hvaležni. Posebna lipa in vrtnarjenje Mari zelo rada vrtnari in je nadvse ponosna na svoj »arboretum« pri hiši in pri domovih hčere in sina, ki v svojih hišah živita zraven njiju. Tako je nastalo Petkovo naselje, kot rečejo njihovemu prostoru, ki ga bogati tudi posebna in redka več kot 200 let stara lipa s povešenimi vejami. »To lipo so posadili leta 1812 v spomin, ker je na tem mestu prespala Napoleonova vojska, ko je pešačila proti Ljubljani. Ta lipa ni takšna kot druge na Slovenskem. Njene veje so povešene do tal, tako da lahko med trganjem cvetov tudi sedimo,« poudari Mari in doda, da so se pod to lipo rojevale tudi njene pesmi in bratove pridige. »S škofom Vekoslavom Grmičem, ki je bil pri nas mnogokrat na obisku, smo pod lipo sklenili, da ni pomembno, kateri veri pripada človek, da so roke, ki samo molijo, manj vredne kot tiste, ki pomagajo,« še doda Mari, ki je res zanimiva in prijetna oseba. Nikoli se ne jezi, vsaj ne zares. To pa je najbrž tudi recept za ohranjanje zdravja. Presenetljivo je, da je pri svojih skoraj 90 letih tako rekoč ne pozna zdravnika in ne uživa nobenih tablet. Tudi ne ve, kaj je glavobol. Kačeva – Petkova lipa s povešenimi vejami, ki so jo zasadili v spomin na Napoleonove vojake leta 1812 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 2 I februar 2021 Letos jeseni nove orgle D. NARAGLAV Župnijska cerkev sv. Pavla bo letos postala bogatejša za nove orgle, za katere se zbirajo sredstva že nekaj let. Pano ŠD Partizan Prebold je obogatil podobo športnih igrišč. Zgodovina preboldskega športa na razstavnem panoju D. N. 24. oktobra letos bodo blagoslovljene nove orgle. Same orgle bodo stale 187.000 evrov, skupna investicija pa je vredna okrog 240.000 evrov. Doslej so za orgle zbrali že okrog 125.000 evrov, preostalo pa naj bi še v tem letu, če bo le mogoče. Zaradi epidemije je izpadlo kar veliko prihodkov, saj ni bilo mogoče organizirati običajnih dobrodelnih koncertov. deskami kot toplotni izolator. Takoj naslednji dan so se začela gradbena dela s pripravo za ulitje betonske plošče, kasneje pa so postavili oder za sanacijo stropa. Na stropu so bile večje in manjše razpoke. Že 6. julija je preboldski umetnik in naš župljan Žiga Hriberšek začel s strokovno obnovo poslikav na stropu, kar je zahtevalo veliko časa in truda. Ob Med sanacijo stropa in sanacijo poslikav na koru Kot je povedal preboldski župnik in dekan Damjan Ratajc, so s pripravljalnimi deli za postavitev novih orgel začeli v začetku junija lani z delovno akcijo, na kateri so odstranili klopi, lesen pod in leš (ostanek izgorelega premoga), ki je bil na koru pod gradbenih delih se je uredila tudi elektrifikacija kora, namestili so nove luči in poskrbeli še za menjavo oken na koru, je na kratko opisal dosedanja dela Damjan Ratajc. Glede orgel je dejal: »Pred začetkom gradbenih del je orglarski mojster Leon Lesar iz Vidovic na Hrvaškem začel razstavljati stare orgle, ki jih je izdelal Janez Billich že leta 1846 in so bile v to cerkev prenesene iz stare preboldske cerkve, a skozi desetletja že večkrat tudi predelane in obnovljene. Večina registrov, igralnik in mehanska traktura (povezava med tipkami) pa so še vedno enaki. Te zgodovinske orgle nismo uničili, ampak svoje poslanstvo opravljajo v Sv. Andražu v Slovenskih goricah.« Kot je še povedal župnik in dekan Damjan Ratajc, so nove orgle začeli izdelovati kmalu po odstranitvi starih, meseca julija lani. Izdelujeta jih orglarska mojstra Boštjan Černe iz Domžal in Matjaž Sodin iz Lemberga pri Šmarju. Izdelane so že vse piščali. Dela se intenzivno nadaljujejo, v začetku avgusta pa jih bodo začeli nameščati. Sledi še okrog dva meseca uglaševanja, blagoslov pa naj bi se zgodil v nedeljo, 24 oktobra. Župnik Damjan se vsem donatorjem iskreno zahvaljuje za darove. Ker pa še niso zbrali vseh sredstev, apelira na njih in druge ljudi, da bi še priskočili na pomoč in da bi se tudi v finančnem smislu projekt nakupa novih orgel uspešno zaključil. Na postavljenem panoju so fotografije od leta 1949 dalje, ko se začne pestra zgodovina preboldskega športa. Pri preboldskem bazenu in športnih igriščih ŠD Partizan Prebold je lani društvo postavilo informativni pano, ki z besedilom in slikami prikazuje delo društva skozi čas. Športno društvo Partizan je bilo ustanovljeno leta 1947 kot Telovadno društvo (TVD) Partizan Prebold, kasneje pa se je preimenovalo v Športno društvo Partizan Prebold. Ustanovni člani so organizirali in izvajali telovadne in druge športne aktivnosti v dvorani preboldske graščine ter na zunanjem igrišču ob Domu Svobode, nekdanjem Sokolskem domu. Ko so se društvu priključili tudi člani Atletskega društva Študent, je društvo začelo dosegati vidne rezultate v atletiki in razvijati tudi športe z žogo, kot so nogomet, rokomet, odbojka in košarka. V naslednjih letih so člani društva sodelovali pri obnovi oz. izgradnji betonskega olimpijskega bazena (1950–1952) in uredili igrišča v Gaju pri bazenu. Leta 1986 je društvo zgradilo nova teniška igrišča ob nogometnem igrišču Žabjak. Dve teniški igrišči sta bili leta 2006 preurejeni v igrišči za odbojko na mivki. Društvo je vse do leta 2001 upravljalo tudi bazen Prebold in do leta 2013 urejalo trim stezo na pobočju Žvajge. V letih 2016–2019 so člani društva z veliko prostovoljnega dela in ob podpori donatorjev uredili še spremljajočo infrastruktu- Zidna slikarija že dvajstet let D. NARAGLAV Zunanja zidana stena, ki na enem mestu ograjuje kompleks preboldskega bazena, je že okrog dvajset let poslikana z zanimivo stvaritvijo. Gre za grafit, katerega avtor je od leta 2008 pokojni samorastniški likovni in kiparski ustvarjalec Peter Uplaznik. Vsa svoja dela je ustvaril z nekim prav posebnim likovnim oziroma kiparskim navdihom. Prav to najverjetneje ohranja grafit in spomin nanj, saj je kljub dvema desetletjema umetnina ostala takšna kot ob nastanku, če odmislimo vremenske vplive. Tudi vandali, ki sicer radi delajo škodo po Preboldu, slikarijo pustijo pri miru. Peter Uplaznik se je rodil leta 1969 v kraju Baden pri Dunaju v Avstriji, kjer so delali in živeli njegovi starši. Skupaj z njimi je živel do petnajstega leta, nato pa sta se z mamo preselila v novo hišo v Sv. Lovrenc pri Preboldu, v kraj, od koder je bil doma tudi njegov oče. Ta je še ostal na delu v Avstriji vse do svoje upokojitve. Peter je po prihodu iz Avstrije v Mariboru končal živilsko šolo. Izučil se je za slaščičarja. Ker pa je bil vseskozi umetniško nadarjen, se je po končanem šolanju raje posvetil likovnemu ustvarjanju in kiparstvu. Že okrog dvajset let kljubuje vremenskim vplivom. ro in društvene prostore. Različne sekcije društva so vsa leta izvajale svoje aktivnosti tudi v telovadnici OŠ Prebold. Zelo uspešna in dejavna je bila košarkarska ekipa, ki se je leta 1964 uvrstila v 2. republiško ligo, nato pa leta 2001 ustanovila samostojni Košarkarski klub Prebold, ki pa ga je pred leti nadomestil sedanji KK Prebold 2014. ŠD Partizan nadaljuje svoje delo in skrbi za organizirano športno rekreacijo svojih članov in občanov Občine Prebold, izvaja tečaje in športne aktivnosti za najmlajše ter organizira športne prireditve. Na postavljenem panoju so fotografije, začenši s sliko iz leta 1949. Na njej je telovadna ekipa TVD Partizan, sledi slika izgradnje olimpijskega betonskega bazena, pa slike skakalnega stolpa na bazenu, košarkarskega igrišča v gaju, občinskega plavalnega prvenstva, rokometne ekipe, atletskega tekmovanja, izgradnje nogometnega igrišča, košarkarske ekipe, košarkarskega turnirja mladinske košarkarske ekipe, telovadne akademije, smučišča, košarkarskega turnirja generacij, obnovljenega teniškega igrišča v gaju, prve izvedbe prireditve Šport pod Žvajgo, plavalnega tabora in slika izgradnje društvenih prostorov v letu 2019. Na koncu panoja pa je tekst o zgodovini društva v slovenskem in angleškem jeziku. NAŠA DEDIŠČINA / KRIŽANKA ŠT. 2 I februar 2021 Nagradna križanka FONTANA PIV ZELENO ZLATO Pokrovitelj križanke v februarju je podjetje ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do vključno 15. 3. 2021 Rešitev križanke iz januarske številke: BRGLEZOVIKROFI-ZA-PUST-MASTNIH-UST. Nagrajenci: 1. 1. Ivan Zorenč, Ojstriška vas 4 c, Tabor 2. Jože Lamper, Griže 117, Griže; 3. Nina Tanšek, Parižlje 65, Braslovče. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja Brglez, d. o. o. iz Vranskega. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. 27 ŽIVIMO Z NARAVO 28 ŠT. 2 I februar 2021 Delo v gozdu kot način življenja T. TAVČAR Najbolj skrben lastnik gozda z območja Zavoda za gozdove Slovenije OE Celje za leto 2020 je Darko Uratnik, doma v Podvinu v Občini Polzela, ki z gozdovi gospodari na pobočjih Gore Oljke. Zavod za gozdove Slovenije je tudi v letu 2020 izbral najbolj skrbne lastnike gozdov. Prejemnike priznanj za skrbno delo z gozdom, po enega iz vsake od 14-ih območnih enot ZGS, so izpostavili zaradi njihovega zglednega gospodarjenja, tesne življenjske povezanosti z gozdom, strokovne izvedbe del v gozdu, spoštovanja večnamenske vloge gozdov, prizadevanja za varno delo v gozdu, skrbi za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposabljanje na področju gozdarstva. Glavni delovni pripomočki so traktor, vitla in motorna žaga Darko pri delu Izbor najbolj skrbnih lastnikov gozda, ki je v letu 2020 potekal že dvaindvajsetič, je zaradi epidemije koronavirusa potekal v prilagojeni obliki. Ker tradicionalne podelitve priznanj ni bilo mogoče organizirati, so se jim zahvalili pisno, na spletnih straneh Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) pa so objavili elektronsko publikacijo, v kateri so predstavili razloge, zaradi katerih izstopajo s svojo skrbjo za gozd. Ko bodo epidemiološke razmere omogočale, jih bodo obiskali na domovih ter jim predali priznanja in simbolične nagrade. Najbolj skrben lastnik na območju celjske enote ZGS Darko Uratnik z gozdovi gospodari na pobočjih Gore Oljke. Neločljivo je povezan s kmetijo in z gozdom. Od svojega osemnajstega leta je zaposlen na domači kmetiji, kjer skupaj z družino skrbi za 13 hektarjev obdelovalne zemlje in 18 hektarjev gozda. Že kot mlad fant je sodeloval pri sečnji v domačem gozdu, saj je dobiček od prodaje lesa pri preživetju na hribovski kmetiji predstavljal pomemben vir dohodka. Ko je delo v gozdu začelo preraščati okvire domače kmetije, je opravil nacionalno poklicno kvalifikacijo za sečnjo in spravilo lesa, saj se je zavedal, da pri tako nevarnem delu novih znanj in izkušenj ni nikoli preveč. Pri gozdnih opravilih veliko časa posveti tudi negi mladega gozda, saj se kot dober gospodar zaveda, da se bo vloženo delo obrestovalo naslednjim rodovom. Odlično sodeluje z Zavodom za gozdove in pri delu v gozdu upošteva nasvete revirnega gozdarja. Zaveda se, da smo ljudje neločljivo povezani z naravo. Zna ji prisluhniti in upoštevati njene zakonitosti. Zato ne preseneča, da so v njem sovaščani in lastniki gozdov v širši okolici prepoznali kakovostnega in zanesljivega izvajalca gozdnih del. Tako letno poleg dela v svojem gozdu za druge naročnike opravi še sečnjo in spravilo približno 800 kubičnih metrov lesa, kar predstavlja poleg dela na kmetiji kar precejšen zalogaj. Aktiven je tudi kot član Društva lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline, saj se udeležuje izobraževanj, strokovnih ekskurzij in delavnic, ki so povezane z opravili v gozdu. Uspešen je tudi na tekmovanjih lastnikov gozdov v veščinah z motorno žago, saj je bil že dvakrat izbran v ekipo OE Celje za državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov v Gornji Radgoni. Delo v gozdu za Darka predstavlja ne le pomemben vir dohodka, ampak tudi način življenja. Zato je lahko v zgled marsikateremu lastniku gozda. Mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, je ob podelitvi povedal, da je v Sloveniji preko 413.000 lastnikov gozdov, ki se med seboj razlikujejo po velikosti gozdne posesti, starosti, spolu, ekonomskem položaju in drugih značilnostih – vsak peti Slovenec je lastnik gozda. »Tri četrtine slovenskih gozdov so v zasebni lasti, z njimi pa gospodarijo lastniki gozdov v sodelovanju z javno gozdar- Na številnih območnih in dvakrat na državnem prvenstvu je Drako Uratnik osvojil več priznanj in pokalov. sko službo, ki jo opravlja Zavod za gozdove Slovenije. Najbolj skrbni lastniki in lastnice gozda, po eden iz vsake od 14-ih območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije, so z gozdom tesno življenjsko povezani, skrbijo za izvedbo del, razumejo in spoštujejo večnamensko vlogo gozdov ter izvajajo in se stalno usposabljajo za varno in strokovno delo v gozdu. Kot taki predstavljajo zgled in primer dobre prakse za vse ostale lastnike, predvsem pa za tiste, ki se s pravicami in dolžnostmi lastništva gozda šele spoznavajo. V 22 letih smo izbrali že preko 300 najbolj skrbnih lastnikov gozda, kar potrjuje dejstvo, da je v Sloveniji mnogo odličnih gospodarjev.« Na IHPS center za analitiko hmelja T. TAVČAR Center bo omogočal strokovno pomoč kmetom, podjetnikom pri reševanju tehnoloških problemov in pri razvoju novih produktov, hkrati pa bo učno-demonstracijski center. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) je v okviru razpisa Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) na območju LAS Spodnje Savinjske doline pridobil sredstva za izvedbo centra za analitiko hmelja. Pridobitev je pomembna tudi za širšo javnost Spodnje Savinjske doline. Doc. dr. Iztok Jože Košir, vodja oddelka za agrokemijo in pivovarstvo na IHPS, je ob tem povedal:« Cilj operacije je vzpostavitev sodobnega centra za analitiko hmelja v funkciji osnovne infrastrukture. To bomo dosegli z nabavo novih sodobnih instrumentov. Vzporedno z vzpostavljanjem centra bomo pričeli z razvojem novih analiznih postopkov in usposabljanjem dodatnih analitikov, ki bodo sposobni samostojno izvajati tovrstne analize in nuditi strokovno pomoč zainteresiranim. Po vzpostavitvi centra bo ta postal zaključena celota, v kateri bo možno razvijati in vpeljevati nove analizne metode, ki bodo pomembne pri vrednotenju kakovosti hmeljnih produktov. Omogočal bo strokovno pomoč kmetom in podjetnikom na hmeljarskem področju, pri reševanju njihovih tehnoloških problemov in pri razvoju novih produktov. Istočasno ga bomo lahko uporabljali kot učno-demonstracijski center, kjer Doc. dr. Iztok Jože Košir bomo lahko izvajali izobraževanja s področja hmeljarstva tudi za širšo zainteresirano javnost.« V operaciji so združili moči s podjetjem Hmezad export-import, d. d., Združenjem hmeljarjev Slovenije in I. Osnovno šolo Žalec. Pripravili so že dve delavnici za posameznike, ki so povezani s hmeljarsko dejavnostjo. »Na njih smo želeli prikazati posledice sušenja na kakovost pridelanega hmelja, kar bomo lahko z novo opremo učinkovito spremljali. V okviru druge delavnice v centru izvajamo praktični prikaz analiz hmelja in možnih novih inovativnih produktov iz hmelja.« Praktični prikaz dela v centru za analitiko hmelja in kasnejša strokovna podpora bosta pomembno prispevala k povišanju uspos- obljenosti posameznikov in s tem tudi k možnemu razvoju dodatnih produktov na osnovi hmelja v okolju, ki je sicer tradicionalno, v 98 % odvisno samo od pivovarske panoge. Delavnice bodo prispevek k dvigu konkurenčnosti slovenskega hmeljarstva in predstavitvi možnosti, ki jih predstavlja hmeljarstvo in z njim povezane dejavnosti na področju zaposlitve ali samozaposlitve. Posebna pozornost je namenjena našim mlajšim občanom. »Skupaj s I. Osnovno šolo Žalec smo zanje organizirali praktični prikaz dela v laboratorijskem okolju. Na zanimiv način smo jim prikazali možnosti dela v sodobnem analiznokemijskem okolju in s tem poskušali vzpodbuditi njihovo zanimanje za to področje dela in možnosti, ki jih prinaša pri nadaljnjem kariernem razvoju na področju naravoslovja. Žal smo delavnico zaradi epidemioloških razmer morali izvesti virtualno, v obliki videokonference, vendar pa velja obljuba, da se v pomladnem času, ko bodo okoliščine dovoljevale, srečamo še enkrat, takrat v živo,« je še povedal doc. dr. Iztok Jože Košir. Z novim centrom bodo obogatili tudi sicer že nekaj let uspešno izobraževanje za nacionalno poklicno kvalifikacijo hmeljar/hmeljarka in pivovar/pivovarka. Učenci I. OŠ Žalec s svojima učiteljicama Ano Antloga in Darjo Balant, ravnateljico Tatjano Žgank Meža ter sodelavci IHPS med videokonferenco INFORMACIJE / KRONIKA ŠT. 2 I februar 2021 NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Franc Kramar s.p. (prej Marjan Amon s.p.) iz Šmartnega v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na tel: 041 428 471 15% gotovinski popust Naročila napisov na tel: 041 611 087 Srečava se spet v drugem življenju. Srečava se tam nekje med zvezdami … V SPOMIN Teče sedmo leto tvojega slovesa. Še vedno si v naših mislih sleherni dan ERAN SADNIK Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. 29 Ko v krogu življenja pade list na tla, se vrne h koreninam, kjer ga čakata mir in tišina, kjer mine vsaka bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka FRANCA OŽIRJA (24. 3. 1930–8. 3. 2014) s Polzele (30. 10. 1940 –9. 12. 2020) Vsem, ki postojijo ob tvojem grobu v spomin nate, hvala. se iskreno zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, darovane sveče in za svete maše. Vsi tvoji Žena Neži, hči Tatjana ter sinova Tomi in Matjaž z družinami ZAHVALA Ob izgubi naše ljube mame, babice, prababice, tašče in sestre MARTE LAHARNAR iz Griž (31. 7. 1931–30. 1. 2021) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za darovane sveče, za svete maše in darove za cerkev. Iskrena hvala gospodu župniku Jožetu Planincu in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči hčerki Irena in Milena z družinama Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej živijo, so in tu ostanejo ... (J. Medvešek) Srečava se spet v drugem življenju. Srečava se tam nekje med zvezdami … ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in ata FRIDERIKA KRAJNCA MARKO DELAKORDA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v dneh žalosti. Hvala za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše, ter da ste ga skupaj z nami ali v mislih pospremili na njegovi zadnji poti. Zelo ga bomo pogrešali. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje in tople besede, s katerimi ste nas tolažili v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, in vsem, ki ste mu in mu še boste v spomin prižgali svečo. Žalujoči vsi njegovi Vsi njegovi iz Gotovelj 110 a (11. 5. 1944–6. 2. 2021) MALI OGLASI PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 MOBILNA PRALNICA, globinsko čiščenje vozil in sedežnih garnitur. Damjan Perme, s. p. Info.: 031 682 344 ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA Info.: FB BELLARAY TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 Nudim NEGO, POMOČ in PEDIKURO na domu. Info.: 041 821 218 (Mateja) PODIRANJE in OBŽAGOVANJE DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih – odvoz. Info.: 031 786 975 MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Nudim UREJANJE OKOLICE, obrezovanje grmovnic, košnjo trave in kombi prevoze. Info.: 070 831 851 Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 Kupim TRAKTOR in ostale KMETIJSKE STROJE. Stroji so lahko tudi v okvari oz. potrebni obnove. Info.: 040 651 403 ZAPOSLIMO osebo za delo v ŽIVILSKI TRGOVINI in za STREŽBO PIJAČ. Info.: 031 581 287 Ložnica pri Žalcu 22 (21. 1. 1976–11. 1. 2021) Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant) ZAHVALA ZAHVALA Od nas se je za vedno poslovil ljubi mož, oče, dedi, tast, brat in stric Kruta bolezen je premagala tvojo voljo do življenja, dela in druženja … KONRAD – KONDI BORŠTNER MARJAN DOLINAR Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsa ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter vse tolažilne besede. Zahvaljujemo se tudi vsem bivšim sodelavcem podjetja Ingrad, še posebej g. Igu Cizeju. Hvala tudi gospe Magdi Šalamon za ganljiv poslovilni govor, pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku Martinu Cirarju za opravljen cerkveni obred. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in izrazili sožalje. Hvala za darovano cvetje in sveče. Za vso moralno podporo zahvala tudi Godbi Zabukovica. Dragi ati, naj ti bo mirna zemlja, počivaj v miru. iz Šmatevža (16. 4. 1940–3. 1. 2021) Žalujoči: Žena Polona in sinova Bojan in Rado z družinama Zapel je zvon, tebi v slovo, poln bolečin ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, dedija, brata, strica in svaka BOŽOTA OBREZA iz Pernovega (5. 4. 1951–25. 1. 2021) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovane sveče in podporo v težkih trenutkih. Zahvala za vso nego in skrb zaposlenim v DSO Prebold. Hvala g. župniku Janku Cigali za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar ter JKP Žalec. Žalujoči vsi njegovi iz Zabukovice 75 (19. 11. 1958–9. 1. 2021) Žalujoči: žena Vlasta, sin Matjaž in Zala ter Monika z družino UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: mag. Anita Govc; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s. p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 12.300 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in srede od 13. do 17. ure. V času ukrepov za preprečitev širjenja koronavirusa smo na uredništvu za stranke dosegljivi preko telefona ali e-pošte. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. 30 KRONIKA ŠT. 2 I februar 2021 V SPOMIN Ni res, da je odšel – nikoli ne bo! Ujet v naša srca, a z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. DANICA LAZNIK (1950 - 2021) ZAHVALA Tiho je odšel naš PAVLI–PAVEL ROZMAN (5. 1. 1943–21. 1. 2021) Iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in nam izrekli sožalje. Hvala tudi vsem, ki ste sodelovali pri pogrebni slovesnosti. Vedno bo v naših srcih. Vsi njegovi Tja v gozdove, med planinske trate, hrepenelo moje je srce. Tam našel prave lovske sem prijat’le, ta gorski mir zdaj z mano v večnost gre. ZAHVALA Ob boleči izgubi nam vsem dragega VIKTORJA LENKA iz Šempetra (22. 5. 1935–13. 1. 2021) ZAHVALA Od nas se je poslovila IRENA BOŽENA PLANINŠEK iz Šempetra Iskrena hvala vsem, ki ste jo ob dnevu slovesa skupaj z nami in v mislih pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili pisna in ustna sožalja, podarili sveče in cvetje v njegov spomin. Hvala lovskim tovarišem iz LD Prebold, PGD Latkova vas in Društvu ljubiteljev ribolova Prebold za cvetje, sveče in spremstvo s prapori na njegovi poti ter Alenki Hergold za prelepe besede slovesa. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Ropotar in JKP Žalec ter trobentaču za odigrano melodijo, ki je segla do srca ob sočasni salvi njegovih lovskih tovarišev. Hvala ti za vse. Počivaj v miru. Pogrešali te bomo. Žalujoči vsi njegovi Žalujoči vsi njeni Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v naših srcih večnega spomina. Tiho sedaj si odšla, kot lepa misel, ki mine, in nam pusti le spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče MARIJE PŠENIČ ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mamice, ome in prababice ŠTEFANIJE ŠTIBERC iz Žalca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. iz Vrbja (25. 12. 1936-17. 1. 2021) se iskreno zahvaljujemo medicinskima sestrama Doma upokojencev Polzela Renati in Klavdiji za lepo oskrbo naše mame. Zahvaljujemo se celotnemu osebju gastro in covid oddelka v Splošni bolnišnici Celje za vso prijaznost, župniku Vladu Bizjaku ter pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Pogrešamo te. Konec januarja, prav na 71. rojstni dan, smo se na šempetrskem pokopališču poslovili od Danice Laznik: dobre žene, matere, babice, prababice, sestre in častne krajanke KS Šempeter. Danica je vse življenje preživela v Šempetru. Njena starša sta v Savinjsko dolino prišla za boljšim kruhom in si tukaj ustvarila topel dom. Danici sta podarila vse najboljše: prijaznost, veder značaj, predvsem pa delavnost in vztrajnost. Toplino, ki jo je izžarevala, so čutili njeni sodelavci in učenci na Osnovni šoli Šempeter, kjer je bila tajnica. To smo občutili vsi, ki smo se z njo srečevali v društvih. Društveno življenje, delo za dobro kraja, za skupnost je bilo, poleg skrbi za družino, sina Aleša in hčerko Mojco, njeno življenjsko vodilo. Začelo se je v KUD Svoboda že davnega leta 1967, ko se je pridružila dramski sekciji kot šepetalka. Pozna mlada leta je nato posvetila tabornikom v odredu Bistra Savinja, kjer je skrbela za blagajniške posle. Tam se je ob življenju v naravi njen vesel, dobrovoljen značaj razživel, zato se je teh nepozabnih doživetij ob tabornem ognju vedno rada spominjala. V nekoliko zrelejših letih se je ponovno aktivno vključila v kulturno društvo, ki se je po osamosvojitvi preimenovalo v Grifon, KUD Šempeter. Tu se je zares našla in v vlogi blagajničarke, pa tudi tajnice in »deklice za vse« je v več kot tridesetih letih storila največ, kar je mogla. Tudi po njeni zaslugi je društvo živelo in preživelo marsikatero krizo. Njen moto je bil: »Ne smemo popustiti, moramo organizirati …« In so nastajale prireditve: Mladi talenti, Iskre ustvarjalnosti, Šopek Šempetra …V dramski sekciji je bila šepetalka. Aktivno je sodelovala pri ustanovitvi Medobčinskega kulturnega društva »Od Celja do Žalca«, organizatorja mednarodnega folklornega festivala. Tu je vodila blagajniške posle in druga organizacijska dela. S strokovnim znanjem, ki ga je pridobivala na seminarjih, je pomagala tudi drugim društvom. Tako je opravljala delo blagajničarke pri Planinskem društvu Šempeter. Dva mandata je bila tajnica Koronarnega kluba Savinjska dolina Žalec. Pri Krajevni organizaciji Rdečega križa Šempeter je bila vrsto let predsednica nadzornega odbora. Predano delovanje v društvih za dobrobit kraja je bilo opaženo in nagrajeno z najvišjimi priznanji: grbom KS Šempeter in zlatim znakom Zveze kulturnih društev Občine Žalec. Leta 2016 pa je dobila najvišji naziv častna krajanka KS Šempeter. Sredi največjih aktivnosti, ko se je po upokojitvi vsa predala društvenemu življenju in se ob odraščajočih vnukih veselila že pravnukov, jo je presenetila zahrbtna bolezen. Pretreseni in žalostni smo opazovali pojemanje življenjskih moči, ki jo je tako hitro nazadnje priklenilo na invalidski voziček. Življenje celotne družine se je obrnilo na glavo. Odvisna je bila od pomoči moža Francija, ki je z neverjetno predanostjo ljubeče skrbel zanjo, nazadnje pa tudi hči Mojca z družino. Še vedno je bila vesela obiskov nekdanjih sodelavcev, prijateljic. Zanimalo jo je, kaj delamo in ustvarjamo. Kruta bolezen pa je napredovala … Veličina človeka se pokaže v najtežjih preizkušnjah. Danica je tudi svoj »težki križ« bolezni zmogla nositi pokončno, notranje umirjeno, vdano … Le solza, ki je včasih spolzela po njenem licu, je govorila o trpljenju. Sedaj je odšla. Spomin nanjo ostaja v naših srcih. Srečni in hvaležni, da smo jo imeli, ji zaželimo večni mir tam med zvezdami. Krajevna skupnost Šempeter z društvi Žalujoči vsi njeni Vsi njeni, ki jo bomo močno pogrešali Zapel je zvon, tebi v slovo … Poln bolečin, ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina … Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA ZAHVALA ZAHVALA Prekmalu in nepričakovano je zaključil svoje potovanje v njemu ljubih hribih JOŽE TAVČAR (19. 3. 1950–19. 1. 2021) Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem za izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in vsem, ki ste se od njega poslovili v mislih. Vsi njegovi V 90. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari ata, tast ALBIN ROMIH iz Matk (27. 1. 1931–22. 1. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, za tolažilne besede, darovane sveče, cvetje in darove za cerkev. Posebna zahvala članom PGD Matke za izkazano čast in spoštovanje ob slovesu. Zahvaljujemo se župniku g. Damjanu Ratajcu za opravljen obred, govornikoma g. Mateju in g. Marjanu za besede slovesa, Erosom, ki so ga s pesmijo pospremili na njegovi zadnji poti, in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči vsi njegovi Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice, prababice in sestre DANICE LAZNIK iz Šempetra (29. 1. 1950–20. 1. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovane sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste jo ob dnevu slovesa skupaj z nami v mislih in srcu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Zahvale za februarsko številko Utripa sprejemamo do ponedeljka, 12. marca 2021, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. ŠT. 2 I februar 2021 KRONIKA Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. Nismo ti mogli bolečine odvzeti, nismo te mogli še enkrat objeti. Naša žalost te žal ni prebudila, solza se nikdar ne bo posušila. V SPOMIN MIJA BERGLEZ iz Žalca Minilo je leto, odkar smo se za vedno poslovili od nje, a smo neskončno hvaležni za nešteto nenadomestljivih in nepozabnih skupnih trenutkov. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in obujate spomine. Sin Uroš z družino P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Zapustil nas je ljubljeni mož, oče, dedi, pradedi, tast in brat V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan STANKO VIDEC (6. 9. 1937–3. 1. 2021) Ni res, da je odšel – nikoli ne bo! Ujet v naša srca, a z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA BERNARD NANDI KROFLIČ iz Dolenje vasi pri Preboldu (4. 7. 1947–4. 1. 2021) ANTON DOBNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, za izraze sožalja, sveče, darove za svete maše in cerkev. Hvala tudi gospodu župniku Milanu Gosaku in pogrebni službi Morana, ki sta ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Njegove opore in ljubezni ni več, v naših srcih pa bo ostal za vedno z nami. Žalujoči: žena Nuša, sinova Peter in Tomaž z družinama, sestri Zvonka in Marijana z družino Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja, vašo podporo in vse darove. Žalujoči vsi njegovi Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) V SPOMIN 28. februarja mineva leto dni, odkar se je od nas za vedno poslovila naša draga ANTONIJA ZVONKA ŠKRABAR iz Podloga v Savinjski dolini Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, prižigate svečke in polagate cvetje. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi, tako kot je ona imela rada vas. Ohranite jo še naprej v svojem spominu. Mož Peter in vsi njeni Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu … (Tone Pavček) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali sveče in za svete maše. Hvala patru Vančiju Arzenšku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali V 84. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat, ded in praded po domače Golobov Tona iz Letuša (13. 12. 1937–15. 1. 2021) 4. januarja nas je v 74. letu zapustil ZAHVALA Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 ZAHVALA Srce je omagalo, dih je zastal, a na njega spomin bo za vedno ostal. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi draga žene, mame, tašče in babice DRAGICE KLEVŽE ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, matere, babice in sestre MILENE VULOVIČ, roj. GROBLER iz Zabukovice 53a (2. 7. 1955–11. 1. 2021) Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in njenim sodelavcem iz Splošne bolnišnice Celje se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja in darovane sveče, ki bodo dolgo gorele v njen spomin. Hvala pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku Jožetu Planincu. Zahvala tudi Božu in Janušu ter Danici. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi domači Prehitro bilo je slovo, nikoli ni pravi čas za to. Ne bomo tožili, ker si odšla, hvaležni smo, ker si nam mama bila. Hvala ti za vse. iz Spodnjih Grušovelj 21, Šempeter (26. 9. 1956–17. 1. 2021) Radi bi se iskreno zahvalili vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje in namenili tople besede. Hvala, da ste jo v mislih z nami pospremili na njeni zadnji poti. Zelo jo bomo pogrešali. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN 25. februarja bo minilo 10 let, odkar nas je za vedno zapustila naša ljubljena mami LJUDMILA BLAZNIK Človek zares postane človek, ko sprejme popolno odgovornost – odgovoren je za vse, kar je. To je prvinski in največji pogum. (Osho) ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža, ata, starega ata, pradedka in tasta po domače PIRMANOVA MILČI iz Vrbja Hči Bogdana z možem Franjem V šumenju vetra slišimo tvoj glas, v šopku cvetja vidimo obraz. In čeprav te z nami več ni, s tabo vsak dan v mislih smo vsi … BENJAMINA KLAMPFERJA V SPOMIN 7. februarja je minilo tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi PETER TURNŠEK iz Pongraca (29. 6. 1948–7. 2. 2018) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, in hvala tistim, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi njegovi 31 iz Petrovč Naj se beseda hvala dotakne vseh sorodnikov, sosedov, prijateljev za izrečena ustna, pisna sožalja ter darovano cvetje in sveče. Beseda hvala je namenjena tudi patronažni službi Zdravstvenega doma Žalec, še posebej patronažni sestri Idi ter nujni medicinski pomoči Zdravstvenega doma Žalec za nudeno pomoč. Hvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Dobriša vas - Petrovče za spremstvo na žalni slovesnosti. Za lepo opravljeno žalno slovesnost izrekamo hvala patru Ivanu Arzenšku. Iskrena hvala je namenjena tudi kolektivu Pekarne Geršak za njihov prispevek v času izgube dragega očeta. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam ob tej izgubi stali ob strani in nam pomagali v teh težkih časih. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila draga sestra in teta IVA EBNER iz Münchna (6. 8. 1951–15. 12. 2020) Sestri Herta in Danica z družinama ZANIMIVOSTI 32 ŠT. 2 I februar 2021 Generali Vranarji se ne dajo T. TAVČAR Prepričali Sneguljčica, starka in vitez T. T. Generali so odločno zakorakali pustnemu času naproti, a seveda na varnostni razdalji. Na Vranskem so pustno dogajanje že 64. leto zapored zaznamovali generali Vranarji, ki so tudi letos teden dni pred pustom prevzeli pustno oblast in uzakonili pustna pravila. Kljub trenutnim epidemiološkim razmeram niso vrgli puške v koruzo, ampak so organizirali veliki Vranski pustni karneval, ki je potekal po navodilih »general štaba NIJZ«. Predaja ključa je potekala v strogi tajnosti in z varnostno razdaljo ter uporabo razkužil. Dogovor, ki so ga sklenili z vranskim županom Francom Sušnikom, je bil, da se sredstva letošnjega karnevala namenijo za karneval leta 2022. Pustno oblast so prevzeli v pravem času, saj bo naslednjih 14 dni ključnih. Na pustno soboto se je veliki Vranski pustni karneval ob 14. uri in 64 sekund selil s trga na splet. Tako so vranski generali spletnim obiskovalcem ponudili ogled preteklih karnevalov. Karnevala pa so se med drugimi udeležile številne znane osebnosti, sam predsednik vlade Janez Janša, prvak opozicije Marjan Šarec in župan Občine Vransko Franc Sušnik. Vsi so obljubili, da se vidimo naslednje leto, ko ne bo več korone. Občina Polzela v sodelovanju s Turističnim društvom Občine Polzela letos zaradi slabe epidemiološke slike ni izvedla tradicionalnega pustovanja. Zato so se odločili za virtualni način praznovanja. Objavili so javni natečaj za najlepšo pustno masko. Prispelo je precej fotografij. Tričlanska strokovna komisija je v sredo, na pepelnico, izbrala najlepše. Na podlagi izvirnosti, domiselnosti, truda in atraktivnosti je bila komisija enotna, da nagrade prejmejo: Uboga starka, Pravljična Sneguljčica in Bleščeči vitez. Nagrajence čakajo praktične nagrade na TIC-u Polzela. Prepričala je Pravljična Sneguljčica. Regrat, zdrava popestritev jedilnika T. T. Grimmova pravljica Sneguljčica in sedem palčkov na enem izmed vrtov zasebnih hiš v Preboldu Sneguljčica in sedem palčkov D. N. Sneguljčica in sedem palčkov je ena najbolj znanih pravljic bratov Grimm, ki prikazuje nasprotje med dobrim in zlim. Mnogim ljudem palčki krasijo grede, vrtove, parke, stanovanja. Drugim je vse to le kič. Kakorkoli že, Sneguljčico in sedem palčkov smo »srečali« tudi na sprehodu po Preboldu. Na vrtu ob cesti Prebold–Trbovlje v gornjem delu Prebolda kraljuje sedem palčkov s Sneguljčico na sredini. Vsekakor zanimiv in ogleda vreden prizor, za katerega je zaslužna tamkajšnja družina, ki je s tem prenesla to lepo pravljico iz knjige v naravo. Februarja so se ljubitelji regrata razveselili sončnih dni, saj se je temperatura dvignila kar na 15 stopinj Celzija. Na prisojnih legah je bilo opaziti prve nabiralce te odlične solate. Regrat je dobro znano živilo in preizkušeno ljudsko zdravilo (baje preprečuje tudi staranje). V prehrani so najpogostejši recepti za regrat v juhah in kot solata v različnih oblikah. Ni samo okusen, ampak tudi izjemno zdrava popestritev jedilnika. Meri Starc in člani njene družine so veliki ljubitelji regrata, zato so si ga že privoščili. Valentinovo in pust v času korone D. N. V Medgeneracijskem centru Prebold, kjer v preteklih mesecih niso delovali, so se poigrali z okrasitvijo svoje stavbe v znamenju valentinovega in pusta ter s tem vsaj malo popestrili odsotnost pestrega dogajanja v času epidemije. Kot je povedala vodja MGC Prebold Klavdija Jelen, si zelo želijo, da bi epidemija minila in da bi lahko spet zagnali svoje aktivnosti, ki so pred tem tako dobro delovale in osrečevale številne udeleženke in udeležence. Kot vidimo, jim ustvarjalnosti ni zmanjkalo. Naj pust zdaj poleg zime prežene še korono. Ob novem križišču in stavbi nekdanje Roglove domačije so v minulih dneh na valentinovo in pust spominjale te podobe.