POGOVOR S SEKRETARJEM MESTNE KONFERENCE ZKS LJUBLJANA VINKOM HAFNERJEM Leto dni delovanja Te dni mineva Ieto od ustanovitve mestne konference ZK Ljubljane. To je raz-meroma kratek čas za pregledovanje rezultatov, vendar lahko kljub vsemu ugo-tovimo, da je bilo to leto v Ijubljanski organizaciji leto gibanja in velike aktiv-nosti. Seveda je temu prispevalo tudi pismo predsednika ZKJ in izvšnega biroja. Zato so v uredništvu Komunista zaprosili sekretarja mestne konference ZKS Vin-ka Hafnerja, da odgovori na nekaj vprašanj. Objavljamo tisti del odgovorov na vprašanja odgovornega urednika Vlajka Krivokapiča, ki zadeva delovanje konfe-rence ZKS Ljubljana. KOMUNIST: Kmalu bo poteklo leto, odkar je po daljši prekinitvi spet zače-la 'delovati mestna konferenca Zveze ko-munistov Ljubljana in ste bili izvoljeni za sekretarja njenega komiteja. Zanima nas, kako ocenjujete diogajanja v ljub-ljanski ©rganizaciji zveze komunistov v tem obdobju in kakšna je njihova po-vezanast z dogajanji v Sloveniji in Ju-goslaviji. HAFNER: Leto je vsekakor kratko Obdobje za dajanje temeljitejše ocene o delovanju ljubljanske organizacije zve-ze komunistov. V tem obdobju so ven-darle potekala zelo pomembna dogaja-nja v celotni Zvezi komunistov Jugosla-vlje in Slovenije, ki so nujno vpMvalatu. di na delovanje naše Ijubljanske organi-zacije. MisMm predvsem na 21. sejo pred-sedstva ZKJ, ki ni bila pomembna le za-radi obravnave znanih razmer v Zvezd kamunistov Hrvatske, temveč so njene ugotovitve in sklepi trdo pretresli vse jugoslovamske komuniste, seveda tudi foubljanske. Sledila je, kot veste, druga konferenca ZKJ, ki nam je dala s svojim akcijskim programom popolnejšo oceno politiftnih dogajanj, obenem pa tudi do-bro podlago za notranjo učvrstitev zve-ze komunistav im njeno večjo akcijsko učinkovitost. Ko se je že pokazala ne-varnost, da bomo komundsti začeli po-puščati v svoji začetni zavzetostd, pa je prišlo pismo predsednika Tita tn izvrš-nega biroja, ki je tudi ljubljamske ko-muniste močno vzpodbudilo k okrepljeni politični aktivnosti. Pomembna za nas je bila tudi 29. seja centralnega komite-ja ZKS, ki je obravnavala zlasta vpraša-nja idejne enotnosti v republiškem poli-tičnem vodstvu. Delovanje Ijubljanske organizacije KOMTJNIST: Kako se je to odrazilo T ljubljanski organizaciji zveze komuni-stov? HAFNER: Mislim, da je vse to pri-vedlo do očitne streznitve komuni&tov od prejšnjega samozadovoljstva ali ma-lodušja; privedlo je do naglega prebuja-nja njihove odgovornosti za uspeh samo-upravnega sooiallstičnega razvoja, ki smo ga komunisti programirall in se zanj bo-jevaJi. In kar }e tudi važno, vzbudilo }e pri komunistih občutek lastne ogroženo-sti pred nazadnjaškimi, konzervativnimd silaini v naši družbi, ki so postajale vse bolj agresivne prav zaradi naše notranje idejne razdvojenosti, premajhne politič-ne aktivnosti io pogostega oportunizma. V prejšnjem obdobju so mnoge par-tijske organizacije v Ljubljani praktično prenehale delovati. Saj se v enem ali dveh letih niso ndti enkrat sestale, niso sprejele niti enega novega člana in izgu-bdle so vsak progresiven vpliv na delo-vanje in razvoj svoje delovne organiza-cije ali krajevne skupnosti. Zdaj gotovo ni nobene organizacije zveze komuni-stov v Ljubljani več, ki ne bi imela v obdobju enega leta že nekaj sestankov in ne bi obravnavala aktualndh politič-nih vprašanj. Ne mislim, da pogostejši partijski sestanki že sami po sebi po-menijo nekakšen kvalitetni preobrat v aktivnosti in politični udinkovitosti ko-munistov. Vendar je tudi to napredek. Saj se moramo najprej sestati, se ne-kako postrojiti in prešteti, da bi se sploh mogli dogOToriti o svojih nalogah na razlienih področjih delovnega udej-stvovanja. Mnoge orgamzacije imajo zdaj že zelo konkretne delovne progra-me in tudi že prve očitne uspehe svoje aktivnosti. Preštevajo se, spet sprejema-jo nove člane ter tzločajo povsem neak-tivne ali izprijene. Skratka, vsi deli ljub ljanske partijske organlzadje so se bolj ali manj razgibali, s tem pa se bo posto-pno krepila tudi njihova praktična poli tična učinkovitost in idejna naravna-nost. Ni nasprotij ' med mestom in občinami KOMUNIST: Kako ix teh vMikov oce njujete delovanje občinskih vodstev zveze komunistov v Ljubljanl, ld so se prav tako formirala šele pred pofldru-grim letom na pobudo in ob neposredni angažiranosti predsednika centralnega komiteja Franceta Fopita. Kakšne kori-sH ln obenem kakšne prableme je pri-nesla omenjena organlzacija v delova-nju celotne ljubljanske organizacije zve-ze komunistov? HAFNER: Zagotovo lahko trdim, da je pokazala omenjena reorganizacija oziroma ustanovitev občinskih konferenc zveze komunistov že v taJro kratkem db-dobju mnoge koristne rezultate in tako potrdila svojo utemelienost. S tem ne misHm reči, da je treba celoten napre-dek v delovanju ljubljanske partijske organizacije pripisati ravno tej reorga-nizacdji. Vendar ni dvoma, da so danes občinska vodstva najbolj aktiven in učin. kcmt dejavnik v utrjevanju in preobraz-bi celotne ljubljanske organizacije. Z njimi je po eni strani nastal nujen vme-sni 61en med zelo števdlnimi osnovnimi organizacdjami in mestnim partijskim vodstvom, torej člen, ki je zagotovo udin-kovitejši od prejšnjih četrtnih komite-jev. Po drugi strani pa se je s tem orga-nizacija zrveze komiinistov prilagodila komunalni ureditvi oziroma delovanju občin v LjuMjani ter se na ta način or-ganizlrano pojavila na zelo pomembnem mestu družbenega snovanja in odloča-nja. Vse to dokazuje, da ustanovitev ob-činskih partijskih vodstev v Ljubljani ni bila zgolj ali predvsem operacija orga-nizacijskega pomena, kot so to skušali dokazati njenl nasprotTiikd, temveč je imela fcudi izreden vsebinsko politični pomen. KOMUNIST: To je res. Vendar prina- ša delovanje občinsklb partijskih vod- stov zagotovo tudl določene probleme pri delovanju celotne mestne organiza- cije in njenega vodstva. Saj nujno sla- bl njegflve neposredne stike s partijsko in delovno bazo, obenem pa lahko pod- pira tudi lokalLstične težnje posameznih občln ter tako otežuje oblikovanje nuj- no enotne politike ljubljanske zveze ko- munistov v družbenopolitičnih in eko- nomskih zadevah, kl so skupnega pome- na za celotno mesto. HAFNER: Takšni problemi se seve- da pojavljajo kot nujna posledica neka- terih posebnih interesov in teženj posa- meznih občin oziroma delov mesta, kar se potem očitno kaže tudi v stališčih organiziranlh političnih dejavnikov, vključno z obdinskimi vodstvi zveze ko- mvmstov. Vend&r se tni zdi, da se tiakš-na nasprotja med mestom in občtnami zdaj celo lažje in smotrneje razrešujejo kot v prejšnjem obdobju, ko še ni bilo občinskih partijskih vodstev. Le-ta se namreč zdaj učinkoviteje uveljavljajo kot važen sooblikovalec enotne mestne politike, obenem pa tudl kot učinkovit posredovalec v razreševanju nasprotij, tako med mestnimi in občinskimi insti-tudjami, kot tudi med občinami in de-lovnimi organizacijaml. Zato se tudi pri delovanju mestne konference zveze ko mirnistov kar najbolj izogibamo nekake hierarblčne razmejitve pristojnosti med mestno in občinskimi kooferencami, ker imamo le.te po eni strani za samostojna obfiinska vodstva, po drugi strani pa za sestavni del enotnega vodstva ljubljan-ske partijske organizacije. Takšno nače-lo vsebujejo tudi pravkar sprejeti sta-tutauii sklepi o organiziranju in delova-nju mestne in občinskih organizacij ZK v Ljubljanli.