OB 50-LETNICI PRVE ČEBELARSKE ŠOLE V SLOVENIJI
Marta Krmelj in Milan Meglič
Na pobudo Zveze čebelarskih društev Slovenije je bila pod pokroviteljstvom Zadružne zveze Slovenije leta 1952 ustanovljena prva dveletna poklicna Čebelarska šola v Sloveniji. Poklicni čebelarji naj bi predvsem prevzeli pospeševalno dejavnost v čebelarstvu, saj je bilo to obdobje nastajanja ČE-GO-jev (čebelarskih gospodarstev). V Čebelarsko šolo so se lahko vpisali dijaki, ki so izpolnjevali naslednje pogoje:
• da so stari najmanj 14, vendar ne več kot 18 let,
• da so končali nižjo kmetijsko šolo ali nižjo gimnazijo,
• da so duševno in telesno zdravi, torej popolnoma sposobni za izobraževanje.
V šolskem letu 1952/53 se je v prvi letnik vpisalo 13 dijakov. V šolskem letu 1953/54 se je v drugi letnik vpisalo 12 dijakov, v prvega pa 14. V šolskem letu 1954/55 se je v drugi letnik vpisalo 13 dijakov. Čebelarsko šolo so obiskovali dijaki iz različnih krajev Slovenije. Uprava šole je bila pri Glavni zadružni zvezi na Miklošičevi cesti 6 v Ljubljani. Ravnatelj šole je bil nadučitelj Josip Kobal. Šolski prostori so bili v barakah, v katerih so bile sicer učilnice Srednje gozdarske šole v Šiški. Tam so bili dijaki tudi nastanjeni.
Že leta 1953 je imela šola 74 čebeljih družin v AŽ panjih (tik pred zaprtjem pa celo 500). Poleg tega je imela šola tudi vse potrebno orodje, dva zložljiva čebelnjaka in stalen čebelnjak v Trnovem.
Predmetnik je obsegal po večini strokovne, tj. čebelarske predmete, nekaj pa je bilo tudi splošnih predmetov. Tako je bilo v predmetniku drugega letnika kar 19 predmetov: slovenski jezik, bolezni in škodljivci čebel, genetika in selekcija čebel, zgodovina čebelarstva, državljanski nauk, čebelja paša in opraševanje, anato
Prvi letnik Čebelarske šole - stojijo od leve proti desni: Mirko Pavlin, Srečko Polajžar, Miha Oman; sedijo: Marjan Smole, Amalija Ložar. Vida Kumar, ravnatelj šole Josip Ko bal, Marjanca Koren in prof. Logar.
Drugi letnik Čebelarske šole - stojijo od leve proti desni: Marija Bajc, Erna Knez, Franc Žvikart, Karel Stepančič, Vojko Primec, Dušan Simčič. Ivan Gril. Anton Štih. Milan Meglič: sedijo: prof. Logar, Anka Brezigar, Boža Žbogar, ravnatelj šole Josip Kobal. prof. Albin Stritar. Boža Berlot in Marta Krmelj.
mija in fiziologija čebel, matematika, vzreja matic, čebelji pridelki, higiena v čebelarstvu, administracija v čebelarstvu, sadjarstvo, zelenjadarstvo, predvojaška vzgoja, praktična čebelarska opravila, biologija čebel, splošna biologija in knjigovodstvo, dijaki pa so bili ocenjeni tudi iz vedenja. Praktični pouk je potekal v delavnici, delo s čebelami pa v šolskem čebelnjaku in občasno tudi v čebelnjakih nekaterih predavateljev ali nekaterih drugih znanih čebelarjev v okolici Ljubljane. Di jaki so čebele tudi prevažali.
Šolanje je bilo zasnovano tako, da so morali dijaki po uspešno končani šoli in uspešno opravljeni (za prvi letnik enoletni) praksi opraviti še strokovni izpit, in sicer iz naslednjih predmetov: slovenski jezik, matematika, anatomija čebel, biologija čebel, čebelje paše, vzreja matic, tehnologija čebelarjenja, bolezni in škodljivci čebel ter praktična opravila. Strokovni izpit so opravljali dijaki obeh letnikov skupaj, in sicer od 7. do 9. januarja 1956. Po uspešno opravljenem strokovnem izpitu so si pridobili naziv: »kvalificiran delavec v poklicu čebelar".
Na Čebelarski šoli so poučevali tedaj znani slovenski čebelarski strokovnjaki in praktiki: prof. Maks Rožman, prof. Edi Senegačnik, prof. Albin Stritar, prof. Logar, g. Dušan Ogorevc, g. Vlado Martelanc, g. Franc Robida, inž. Dušan Kresal, dr. Leon Kocjan, inž. Jože Rihar, prof. Stane Mihelič, prof. Valentin Vodnik in prof. Vlado Rojc.
Čebelarska šola je bila dejavna tudi sicer, saj je v sodelovanju z Glavno zadružno zvezo prirejala nadaljevalne in začetniške tečaje.
Prvo jubilejno srečanje nekdanjih dijakov dveletne Čebelarske šole je bilo 11. aprila 2002 v Semiču. Udeležili so se ga: Marta Krmelj. Mirko Pavlin, Franc Žvikart in Milan Meglič (zaman smo iskali naslove drugih nekdanjih dijakov).
Po koncu drugega letnika druge generacije Čebelarska šola ni več vpisovala dijakov v prvi letnik, ker menda ni bilo dovolj sredstev in ker dijaki niso našli ustrezne zaposlitve. Kljub temu jih je nekaj služilo svoj kruh v čebelarstvu. S čebelami so se ukvarjali Franc Žvikart, Mirko Pavlin, Srečko Polajžar, Ivan Gril (v Avstraliji). Žvikart ima še zdaj zgledno čebelarstvo v Slovenskih Konjicah, Pavlin pa v Semiču. Milan Meglič je bil zaposlen na Kmetijskem inštitutu Slovenije pri dr. Jožetu Riharju, pozneje pa na Zavodu za čebelarstvo v Ljubljani, Amalija Božnar je delala na oddelku za veterino, v laboratoriju za čebele pri dr. Leonu Kocjanu, pozneje pa vse do upokojitve pri dr. Nežki Snoj. Marta Krmelj je 14 let vodila čebelarske krožke.
Viri:
• Slovenski čebelar 1953 in 1954,
• spričevala nekdanjih dijakov Čebelarske šole,
• sporočila raziskovalnega in strokovnega dela prof. dr. Jožeta Riharja, Ljubljana, 12. marec 1994,
• ustne informacije nekdanjih dijakov Čebelarske šole.
čarjevi kmetiji. Še več, svoje čebelarstvo je razširil in za čebele postavil lep