Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in tozi se v Ljubljani, uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon Račun pri poštni hranilnici št 14.194 PoSfntns olafana t gotovini. januarja 1933. Leto XIV. dtp. Kcvcšca in j»ve>Httfccijtt t*rvo je kruh, potem pride politika — Neugoden iwe-notfek — Bolje je sodelovanje kakor nagajanje Nedavno objavljeni proglas g. dr. Korošca je izzval ne samo v Sloveniji, ampak tudi po vsej državi veliko pozornost. Tudi tuje časopisje, zlasti časopisje neprijaznih nam držav, je močno prisluhnilo in ugibalo na vse strani, kaj pomeni ta korak znanega politika in bivšega predsednika vlade v Beogradu. Danes, ko vemo, kako so pisali naši domači in tuji listi o proglasu — »Slovenec« je previdno molčal — lahko rečemo, da je naletel dr. Koroščev proglas doma na splošno obsodbo, in to tudi pri možeh, ki veljajo v splošnem za jako mirne in resne ljudi, ki se ne dajo umetno vznemirjati, neprikrito veselje pa je izzval v vseh naši državi neprijaznih krogih. Mi smo rekli že zadnjič, da se v razmotri-vanje, ali ima g. dr. Korošec stvarno prav ali ne, ne spuščamo; za take razprave bo še časa dovolj. Podčrtati pa moramo dejstvo, da je objavil dr. Korošec svoj proglas v dobi, ko je ne samo naši državi, ampak celi Evropi in vsemu svetu bolj kot kedaj neobhodno potreben notranji mir. Mi vemo, da se ne nahaja samo naše državno in privatno gospodarstvo, ampak gospodarstvo vsega sveta v eni najhujših kriz, kar jih pozna človeška zgodovina. Na milijone ljudi vpije po vsem svetu: Dajte nam kruha! Tega obupnega klica milijonov ljudi ne more prezreti in ga tudi ni preslišala nobena politična stranka v nobeni deželi, ampak povsod so se stranke sporazumele za skupen in složen nastop, da tem uspešneje kljubujejo težki krizi. V Angliji so se zedinili najvplivnejši možje na skupno delo, ravno tako v Franciji in drugod, ker vedo, da brez sloge ni rešitve. Tudi pri nas bi moralo tako biti, ker naša država nič manj ne trpi v splošni svetovni gospodarski zmedi kakor druge. Tudi mi vedno bolj poznamo brezposelnost in njene posledice, poznamo dovolj razne denarne in finančne težave, čutimo od dne do dne bolj težko davčno breme in kar je še drugih nadlog, ki niso nikomur prizanesle. Kmetje ne morejo nič prodati, trgovina miruje in obrt zastaja, da ljudje z vedno večjim strahom gledajo v bodočnost. V takih kritičnih in težkih časih bi bilo potrebno, da se tudi pri nas znajdejo vsi, ki jim je res kaj na srcu blagor naroda in države, v složnem delu, da pridemo vsi vsaj kolikor toliko do kruha, če že ne do blagostanja. Če nikdar drugače, je treba v takih časih pozabiti na neplodne politične prepire in jih odložiti na boljše čase, ko bomo zopet vsi siti in ko bomo zopet imeli dovolj časa misliti tudi na državno-pravna vprašanja. Tako so naredili na Angleškem, v vzor-deželi demokracije in parlamentarizma. Kaj pa je storil g. dr. Korošec? Ali je tudi on pomislil na slogo in na složno delo? Kaj še! Dr. Korošec ni našel boljšega in nujnejšega opravka kakor da je baš v najbolj kritičnem trenotku, ko se okoli nas vse maje, izkopal zopet svoje staro bojno orožje, da napelje ves mogočni tok nezadovoljstva s sedanjimi gospodarskimi razmerami v svoje politične vode! Kaj je njemu in njegovim pristašem mar naše splošno težko stanje — ti ljudje ne le da nočejo sodelovali v boju proti krizi, ampak podoba je, da so ti gospodje krize še celo veseli, češ kolikor slabše se bo ljudem godilo in čim večje bo splošno nezadovoljstvo, tem bolj pojde njihova politična pšenica v klasje! Torej namesto pametnega in zdravega sodelovanja, da pridemo vsaj kolikor toliko iz gospodarske zagate, hočejo prijatelji dr. Korošca še več razdora in še več nesloge in še več nezadovoljstva, ker kar ne morejo pričakati, da bi zopet mogli začeti uganjali svoje (bivše —) klerikalne politične burke... To ljudje sami dandanes že dobro razumevajo in zato jim kar ne gre v glavo, kaj hoče danes dr. Korošec s svojimi čisto-političnimi zahtevami, ko vse vpije za kruhom? Vprašanja: ali centralizem ali federacija — ali parlamentarizem ali diktatura — vsa ta vprašanja gospo- Nekdanji pristaši (bivše) vsemogočne Slov. ljudske stranke kar ne morejo preboleti dejstva, da morajo že mesece in mesece — po lastni krivdi! — stati ob strani in gledati, kako vladajo vsled njihove trmoglavosti — drugi! V svoji jezi brcajo in otepajo okoli sebe kakor togotni otroci in nič ne pomišljajo na morebitne posledice svoje togote, ker še vedno trdno verujejo v vsemogočnost svojih bivših voditeljev, češ, bodo že ti vse uredili tako, da bo prav... Ta račun pa se je izkazal že večkrat kot pogrešen. Vsi se še dobro spominjamo, kako so se dali zapeljati nepoučeni in žalibog le preveč zaupljivi kmetje na Gorenjskem od nekaterih gospodov, ki so se v nevarnosti sami lepo poskrili, do kaznjivih dejanj proti državni oblasti. Račun teh nesrečnežev na pomoč »gospodov« se je žalostno izjalovil in še danes morajo nekateri prenašati neprijetne posledice svojih nepremišljenih besed in dejanj. darske krize pri nas ne bodo rešila. Mar mislijo dr. Korošec in njegovi prijatelji, da nam bo ves svet začel denar kar sipati v naročje, če bi se režim izpremenil? Mar mislijo ti gospodje, da bo Avstrija kupila od nas le enega vola ali pa 1 liter vina več, če se pojdemo zopet lahko stare politično-strankarske mance? Mi mislimo, da ne! Zato pa smatramo objavljanje takih in podobnih proglasov v sedanjih težkih prilikah za silno neprimerno. Ali niso ljudje že zaradi gospodarskih neprilik dovolj zbegani, da jim je še treba prilivati političnega petroleja? Mi vemo, da se nahaja med prijatelji in somišljeniki g. dr. Korošca dovolj pametnih, uvidevnih in za koristno javno delo sposobnih ljudi, ki bi mnogo več koristili i sebi i narodu i državi, če ne bi javnega dela sabotirali, ampak če bi krepko sodelovali, da pridemo iz glavnih težav ven! Ko bomo pa zopet enkrat stali na trdnih gospodarskih tleh, potem pa naj se začne v božjem imenu zopet — politika in strankarija in demagogija in če že hočete, tudi lumparija. Vse naj se zopet začne, ampak, kakor rečeno, šele potem, ko bomo imeli zopet vsega dovolj, sedaj pa to res ne gre. * Proti vsebini proglasa Koroščeve akcije se je začela po celi Sloveniji organizirati močna protiakcija. Iz vrst političnih organizacij, od občinskih zastopov, od raznih društev itd. prihajajo na merodajna mesta dan za dnem odločne izjave proti dr. Korošcu in njegovi najnovejši akciji. Iz teh izjav se jasno vidi, da se večina ljudstva dobro zaveda, da je bila vsa akcija dr. Korošca prav malo premišljena. Če bo pa ta akcija rodila zaradi nepremišljenosti ljudi še kake neprijetne posledice, naj nosi odgovornost zanje g. dr. Korošec. Podoba pa je, da žalostne izkušnje »gospodov« še niso izmodrile in spametovale, in zato hujskajo še mirno dalje in begajo neuke ljudi s tako brezobzirno demagogijo in s takimi lažmi, da človeka obhaja kar groza, da se sploh še najdejo ljudje, ki na take bedastoče verujejo. Zato pa smatramo, da bo samo v interesu javnega miru in v interesu nepoučenih kmetov, če le en tak primer zlobe javno ožigosamo, da bodo vsi ljudje spoznali, v kakšne zablode jih goni neka »gospoda«, ne da bi hotela za to prevzeti tudi odgovornost! Na drugem mestu poročamo o shodu, ki ga je imel pretekli teden narodni poslanec gosp. Mravlje v litijskem okraju. Taki shodi niso bivšim vlastodržcem nič kaj všeč, ker se boje, da ne bi izvedeli ljudje resnice, in zato skušajo ljudi odvrniti od obiska teh shodov. Mi ne bi imeli nič proti temu. če bi odvračali ljudi od £>& lake aapvefl Ne tirajte ljudi v nesrečo! — Prazne grožnje Bhodov 6 poštenimi sredstvi. Toda kar počno ti ljudje, to presega že vse meje. Tik pred shodom g. poslanca Mravljeta so namreč ti »neznani < gospodje delili med ljudi tnale letake sledeče vsebine: »Prežganjci! — Za nedeljo 8. (v originalu je številka 8 prečrtana in popravljena s svinčnikom v 15) t. m. so sedanji vlastodržci sklicali shod. Naš odgovor je ta: Mi ne gremo na ta Bhodl Na shodu bi morali le molčati. Kdor bi £aj ugovarjal, je zaprt za mesece in mesece, kot že tisoči najboljših slovenskih fantov, mož in duhovnikov. Ne bojte se nikogar 1 Cas spremembe je blizu. Kmalu bomo svobodno govorili na svojih shodih. Udeležence shoda si bomo dobro zapomnili za čas, ki ni več daleč. iZato, zavedni Prežganjci: Nihče na shod! — Na ehod pride tudi litijski glavar z žandarji. Zato še enkrat: Nihče na shod! — Tako naroča dr. Korošec. — Nismo izdajalci vere in rodu! — Nihče na shod! — Ne gremo poljubljat palice, ki nas tepe in ne podpiramo sokolskih brezvercev. Ne izdajavci kmečke zavesti!« V letaku je izrečenih več kot dovolj takih neresnic, da jih lahko vsak kar tiplje: Kje pa eo tisti »tisoči« fantov, mož in duhovnikov, ki so zaprti? Res je, da je oblast nekaterim ljudem stopila pošteno na prste, toda to je morala Btoriti; oblast je pač zato tu, da skrbi za javni red! Ni pa zaprtih »na tisoče« ljudi, ampak sa- mo peščica tistih, ki so grešili v zaupanju na vsemogočnost dr. Korošca, češ da se jim ne bo nič zgodilo, >ker bo že g. dr. Korošec vse naredil«. Se bolj gorostasna pa je očitna laž, da vladar po svojih odposlancih ponuja dr. Korošcu prevzem vlade!! Ce bi to bilo res, o, kako naglo bi dr. Korošec tako ponudbo sprejel! O ne-umestnosti pa, da ti ljudje v svoj umazani politični boj vlačijo tudi vladarja, ne bomo izgubljali besed. In pa grožnje! »Mi si bomo zapomnili«! Kaj pa? Kaj si bodo gospodje zapomnili? Po našem mnenju bi bilo najboljše, če bi si gospodje zapomnili, da oni sami še niso država in da zakoni veljajo tudi zanje! Zato naj se ne pritožujejo, če jih zakon tepe, kajti zakon je treba spoštovati in se mu ukloniti! Kdor pa zakon krši, mora nositi tudi posledice! Letak svojega namena ni dosegel, ker je prišlo na shod vseeno dovolj ljudi. Dosegli pa bodo gospodje nekaj drugega: Kolikor bodo kričali: »Volk gre, volk gre« in kolikor bolj bodo ljudi gonili nad »volka«, ki ga ni, toliko manj jih bodo ljudje ubogali in toliko manj jim bodo verjeli, tudi takrat, ko bi volk res prišel! Ce hočejo s svojim brezvestnim hujskanjem doseči to — jim želimo kar najboljši uspeh! Kmetje naj pa iz tega primera spoznajo, kdo jim govori resmco in kdo ne! £ep pcliličui shod na Ž*olšniku Dne 8. januarja t. 1. se je vršil v prenapolnjeni šolski sobi (navzočih do 250 ljudi) politični shod, bi ga je vodil izredno priljubljeni naš poslanec g. Milan Mravlje. Šolski upravitelj g. Joško Aničič je otvoril shod s pozdravom na g. sreskega načelnika, poslanca g. Milana Mravljeta, srez. predsednika JRKD g. Fr. Lajovica, župana iz Litije — in na vse zborovalce. Nato je g. poslanec v dveurnem govoru poročal o vseh vprašanjih političnega in gospodarskega stanja. Z iskrenostjo, ki je je zmožen le naš pošteni kmet, navezan na svojo gurdo, v vero in rod, so zborovalci poslušali njegova izvajanja o nacionalni misli in obsojali razdiralno delo gospodov okrog bivše SLS. Na njegov samo njemu lasten prisrčni način je tolmačil gospod poslanec kmetom, kako se vsi dobro misleči državljani trudijo za omi-Ujenje težkega gospodarskega stanja in za vzpostavitev trdnih in zdravih temeljev v naši državi. Zborovalci so zlasti pazno poslušali pojasnila, ki jim jih je dajal na njih prošnjo gospod poslanec, glede nujne potrebe klasifikacije zemlje naše občine in sr^za ter agrarne reforme. — Že v začetku shoda je skušal neki plačanec motiti shod. Toda resni zborovalci se niso dali motiti, kajti tudi na našem obzorju se je začelo jasniti in le še malo je onih, ki bi se pustili voditi po brezvestnih koristolovcih. Dasi polagoma, vendar gre misel bitnosti neprisiljeno svojo prirod-no pot od osebne samoohranitve preko borbe za svojo grudo do najvišjega sooijalnega čustvovanja za narod — državo — človečanstvo. To je dokazal sijajen zaključek današnjega shoda. Na kraju so zborovalci soglasno izrekli zaupanje svojemu poslancu in iskreno zahvalo, ki jo je v njih imenu izrekel g. Aničič — za vsa njegova prizadevanja v dobrobit občine in neštetih po-edincev, ki so prišli k njemu po pomoč in jo tudi našli. Po shodu se je vršila važna seja občinskega odbora, kjer se je razpravljalo o komasaciji občin. Dejstvo je, da bo menda ostala edina občina Polšnik neizpremenjena. Zasluga za to pa je nedvomno složno delo našega občinskega odbora, ki ga vodijo gg. Jože Pograjc kot župan, šol. upravitelj g. Jožko Aničič kot blagajnik in g. Ivan Fele kot tajnik. Lahko rečemo, da so ti trije duša vsega dela za dobro občine — ki delajo roko v roki — in se uspešno upirajo vsem neprilikam, ki zadevajo naše gospodarsko življenje. ftlaši javnosti 1 Vojni Jobrovoljci poživljajo h gospodarskemu de?u in odklanjajo vlačenje države v strankarske boje Navdušenje, ki je privrelo iz globine src celega našega naroda, ko se je uresničil rtaš stoletni sen, da smo Slovenci, združeni s svojimi krvnimi brati Srbi in Hrvati pod svobodno streho skupne narodne države, se še ni prav poleglo, ko se ponovno čujejo glasovi, da hoče strankarska zagrizenost razediniti brate, ki si prizadevajo, da v medsebojni ljubezni in v popolnem bratskem sporazumu, z vso požrtvovalnostjo dogradijo močno, nedeljivo, nam vsem sveto Jugoslavijo. Radi tega obsojamo vojni dobrovoljci, ki emo sodelovali pri osvoboditvi in ustanovitvi naše kraljevine Jugoslavije s svojo krvjo in s kostmi tisočev naših najboljših padlih vojnih tovarišev, z gnusom v srcu takšno početje, ki poskuša omajati v narodu vero v stabilnost naše narodne države in izpodkopavati njene temelje. Zlorabljati to največjo svetinjo našega naroda v dnevni politični borbi katerekoli politične smeri, je največja žalitev svetlega spomina vojnih žrtev celokupnega našega naroda. Zato odklanjamo vojni dobrovoljci najodločneje takšno početje, ki ustvarja razdor med brati v času, ko mora biti nam vsem skupna in najvažnejša naloga čim najhitreje ozdraviti težke gospodarske rane, na katerih krvavi ves naš narod. Samo z vzajemnim ustvarjajofim delom na ozdravljenju in zboljšanju gospodarskega in socijalnega stanja moramo računati, da pridemo čimpreje do blagostanja, ki ga tako željno pričakuje naš toliko preizkušeni narod. Slovenci! Samo složni in edini s svojimi brati Srbi„in Hrvati borno v stanju ohraniti in okrepiti svojo državno samostojnost v močni in nedeljivi kraljevini Jugoslaviji. Nesložni in razcepljeni pa bi postali zopet podlaga tujčevi peti. Živela edina in nedeljiva kraljevine Jugoslavija! Živel njen ustvaritelj Nj. Veličanstvo Kralj Aleksander I. Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani. Oprostitev kmetskih mlinov davka na poslovni promet Z uredbo z dne 3. novembra 1. 1. sta bili izpremenjeni tarifni štev. 114. in 115. a odredbe o skupnem davku na poslovni promet na moko in mlevske izdelke, zdrob, kašo in koruzno moko. Zaradi neenotnega tolmačenja glede davka prostih poljedelcev pri mletvi te moke je izdal davčni oddelek finančnega ministrstva to-le pojasnilo: Osebe, ki meljejo na merico in se smatrajo za poljedelske, se oproste skupnega davka na poslovni promet neglede na to, v katerih ali kakšnih mlinih se vrši ta mletev. Nemiri v Španiji V Španiji so se začeli zopet krvavi nemiri, ki so jih izzvali nasprotniki sedanjega (republikanskega) režima. V mnogih velikih mestih so se začele generalne stavke delavstva. Francoski' listi trdijo, da so organizirali nemire komunisti s pomočjo in podporo monarhistov. * Vojna med Japonci in Kitajci Na daljnem vzhodu se krvavi boji med Japonci in Kitajci nadaljujejo. Japonci so zasedli zopet velik kos kitajskega ozemlja, ki ga neorganizirana Kitajska ne more braniti. Vse kaže, da nameravajo Japonci zavzeti tudi nekdanje kitajsko glavno mesto Peking. Finančne težave Francije Tudi bogata Francija se mora boriti z ogromnim primanjkljajem v državnem proračunu; primanjkljaj znaša nad 10 miljard frankov. Vlada je v nevarnosti, da pade. Dolžnost vsakega starega naročnika je. da pridobi Kmetskemu listu vsaj enega novega naročnika za leto 1933. Prva letošnja dražba »Divje kože« se vrši dne 23. t. m. v prostorih Ljubljanskega vete-sejma, kamor naj se pošilja vsa kožubovina. Cim več blaga se bo zbralo in čim boljša bo njegova povprečna kvaliteta, tembolj bo »Divji koži« mogoče vzdržati cene, ki jih bo določil svetovni trg. Tisti trgovci, ki jim gre za večjo količino in navadno plačujejo po svetovnih cenah, bodo prihajali na naše dražbe le takrat, kadar jim bomo lahko nudili mnogo dobrega blaga Zato naj nihče ne prodaja na svojo roko, ampak le potom lovsko-prodajne organizacije »Divje kože«, Ljubljana-velese jem. 'POZOTP 1 Mogoče ste pozabili, da Vam je bila priložena v štev. 50. »Kmetskega lista« položnica za poravnavo naročnine. Sokol in -pastivsko -pišimo Jiigo* slovanskih Škotov Izvršni odbor SKJ je dal na pastirsko ismo, ki so ga prebrali duhovniki v nedeljo, . t. m. z vseh prižnic, sledeči odgovor: »Katoliški episkopat kraljevine Jugoslavije je izdal s svoje konference, ki se je vršila 17. novembra 1932 v Zagrebu skupno poslanico, ki [je bila po njegovi naredbi objavljena v vseh 'katoliških službenih listih in 8. januarja pre-čitana v vseh rimo- in grško katoliških cerkvah v Jugoslaviji. Poslanica je po svoji vsebini naperjena proti Sokolu kraljevine Jugoslavije ter 'predstavlja v nizu sistematičnih napadov na 'Sokolstvo v zadnjih letih iz vrst visokega katoliškega klera najbrezobzirnejši in najostrejši napad. V poslanici se zlonamerno in na način, nedostojen tako visoke cerkvene ustanove, ten-denciozno in neresnično prikazuje sokolska ideologija in sokolsko delo, samovoljno se generaii-zira in izvaja napačne zaključke ter se javnost mistificira in s prozornimi sofizuii se obeležuje SKJ ne samo kot protikatoliška marveč kot brez-verska in brezbožna organizacija, ki s pijančevanjem in širjenjem nagote ruši moralo v mladini in v narodu sploh, izpodkopava versko in moralno življenje ter se označuje kot pokret, ki je, »nepriznavajoč poštenega hrvatskega od-nosno slovenskega imena« proti tradiciji in svetinjam vseh delov našega naroda. Savez SKJ najodločneje odklanja vse te ne-čuvene insinuacije in napade, ki so ovrženi že v dobro znanem sokolskem pravilniku »Ciiji in pota«, zavedajoč se, da izhajajo ti napadi samo iz zle volje, političnih računov ali fanatične zaslepljenosti. Z ogorčenjem dviga svoj glas proti takemu načinu borbe s strani najvišjih predstavnikov katoliške cerkve v državi, borbe, ki je SKJ z ničemer ni izzval ter z obžalovanjem ugotavlja, da se baš s tega mesta, od koder bi morala izžarevati krščanska ljubezen in pomir-ljivost na ves narod in državo, v tako nad vse resnem času našega nacionalnega in državnega življenja skuša zanesti v široke sloje našega naroda razdor in nrržnjo in podpihovati verske in plemenske strasti ter z izzivanjem vznemirjenja slabiti odporno moč jugoslovanskega ljudstva baš takrat, ko mu je najbolj potrebna. SKJ je na prvi svoji skupščini dne 29. marca L Tine: 0 taki-le skrivnosti se morava pomeniti prav potihem. Sicer ti povem vse tako točno in resnično, kakor ti še ni morda nikdo drugi — pa vendar za vse to ne zahtevam uiti najmanjšega plačila. Tudi ti ne bo treba prekladati kart in ne kazati svojih dlani. Prihranila bova tudi drva za topleuje in vlivanje svinca, denar za sanjske bukve, ter čas da slišiva kukanje kukavice. Niti petek za naju ne pomeni »slab« začetek in zjutraj si ne bova belila glave, kdo nama prvi pride nasproti. Makar da prvo srečava staro »babo«, da je trinajstega v mesecu in nama sto zajcev preskoči pot — jaz ti nudim čudodelno popotno palioo, s katero preženeva vse nesreče, ki nama prete, privabiva pa srečo, ki naju spremlja iz uspeha v uspeli.. J »Ne boš me«, mi že hitiš ugovarjati — a te bom le prepričal. Samo |»osluSaj, sodi in presodi: Tvoja usoda »i bila zapečatena že z -rojstvom ali na kakih poznejših mejnikih življenja. Res je sicer, da so ti del tvojih zmožnosti vdihnili stariši že pri tvojem spočetju in kasneje z vzgojo. Res pa je tudi, da si kasneje imel in še sedaj imaš v svojih rokah največji del svoje usode, ki jo kuješ, iiiHS in ohliki»-to5 ti je volja. Samo kakor ti je volja in ničesar 1931 v Beogradu v soglasno sprejetih resolucijah na edino merodajni način pojasnil svoje stališče o odnošajih Sokolstva do vere in v polnem soglasju s tradicijo Sokolstva ugotovil: Sokolstvo kot ideja svobode priznava tudi svobodo prepričanja in misli vsakega posameznika in zahteva od svojega članstva, da spoštuje vsako versko prepričanje in čustvovanje, smatrajoč, da je vera najsvetejši del notranjega življenja vsakega poedinca. Enako spoštuje Sokolstvo tudi izražanje vsakega verskega prepričanja in čuvstvovanja in more zaradi tega vsak pripadnik sokolske organizacije svobodno izvrševati zapovedi in predpise svoje vere in cerkve. V tej resoluciji je še posebej naglašeno, da to ni samo formalna izjava Sokolstva, marveč da ima to pojmovanje svoj globoki koren v vsem našem notranjem življenju in da mora biti notranje življenje vsakega Sokola prežeto s sokolskimi vrlinami, lepoto, dobroto in resnico, ki se mora povsod in vedno izražati od vsakega posameznega pripadnika iz vse njegove duše. S tem duhom globoke in resnične religioznosti je navdahnjena tudi vsa sokolska književnost. To vzvišeno načelo verske strpnosti, ki je v polni skladnosti z najglobljim čuvstvovanjem našega naroda, izvira ne samo iz sokolskega duha, marveč tudi iz njegove težnje, da zajame ves jugoslovanski narod brez razlike na versko in cerkveno pripadnost, ker vidimo v edinstvu naroda glavni vir njegove moči in napredka. S takim pojmovanjem je prežeta tudi letošnja poslanica SKJ vsem društvom in četam, v kateri sta prišla sokolski idealizem in vera v zmago dobrega nad zlim, ljubezni nad zlobo in mržnjo, do popolnega izraza. Po tej poti prave in resnične vere v sokolsko idejo in stanovitnost ter neomajne težnje po dosegi najvišje resnice in pravičnosti, dobrote in lepote, najpopolnejše požrtvovalnosti za dobrobit naroda in domovine, bo šlo Sokolstvo tudi nadalje, prehajajoč s prezirom preko teh klevetniških napadov, naj si pridejo s katerekoli strani ter izogibajoč se do skrajne meje borbe, ki bi mogla oslabiti našo nacionalno moč ter ovirati njeno koncentracijo tako potrebno za obrambo našega državnega edinstva in integritete državnega ozemlja.« več — pa tudi ne manj. Kakor ltilro pa ti poide volja — takrat pa ti je usoda zapečatena. Takrat ti namreč pade usoda pod noge. Hodil boš po njej sam in gazili bodo po tvoji usodi tudi drugi. Tako kaže karta, ki jo je enkrat za vselej vrgla majka-narava in po teh paragrafih sodi ter obsoja našo usodo neprestano iz dne v dan vse odtlej. odkar živi na našem planetu živa klica. In po teh neokrnljivih zakonih se bo suka'a usoda še dolgo potem, ko že o nas ne bo duha in ne sluha...! Volja v človeku je slišna šoferju v avtomobilu. Dobra volja zmore prav toliko, kolikor zmore dober šofer, ki vozi z varnostjo po najnevarnejšem terenu. Nasprotno pa propade x*a-govec« tako hitro — kakor brezbrižen šofer — ki že pri prvem ovinku lahko upropasti sebe in vozilo. Kar velja za poedinca, vse to drži v polni meri tudi za družino, društvo, občino iti končno za državo. Kakoršna je volja državljanov — taka je usoda države! Moti se torej, kdor za vse neugodje pripisuje odgovornost državi. Država je vredna samo toliko, kolikor so'vredni njeni državljani. Zato fn«rr>)>w "d dr>:črez« tudi dosedanji gospodarji javnega »grunta«. Tu pa se ho še več važnosti polagalo na tvojo doto; čim več boš imel dobre volje, temveč bo izgleda na bogato »pristopo«...l Samo s krepko voljo moreš povdariti svojo vrednost in potrebo, da tudi ti doprineseš svojo dragoceno žrlev na altar skupnosti. Usoda posameznika je usoda nas vsehl Zato bo precej taka tvoja usoda kakor moja — namreč; kakršno bomo sami skovali...! P PSaninLa ca; Baiiovec olajša in preprečuj; nadloge staranja, ker dajr žilam prožnost, razredča kri preprečuje poapnenje žil, po spešuje cir* -lacijo krvi iu ohrani do visoke starosti ne zmanjšano delovno sposob nost. - Zavitek Din 20 — ■ apotekah Kmetska mladina naročaj in čitaj svojo edino mesečno revijo »Grudo«! 4'anko Furlan: šlmevikaL — legle svetovne gospo* dcLVske kvize Pravkar, ko se vrše med Združenimi državami sev. Amerike in Evropo boji za izravnavo vojnih dolgov, je primerno, da si ogledamo, kako ee je Amerika gospodarsko in finančno tako povzpela in tudi padla. Pred vsem naj podčrtamo, da si dosledno tečeta nasproti dve gospodarskoanalitični konsta-taciji. Prva se glasi: Racionalizacija dvigne delovno produktivnost in posledica je prenapolni-tev trgov in rastoča blagovna ponudba. Drugič: [Racionalizacija povzroča velike odpustitve delovnih moči in splošno znižanje plač. Posledica: padec kupne moči in krčenje blagovnega trga. V teh dveh namernicah nastane nesoglasje in kjer se obe protivni si premici sečeta, nastane v gospodarskem življenju motnja, ki ji pravimo kriza. Kapitalizem je torej v slepi ulici in dokler ne reši dveh mogočnih vprašanj — onega proizvodnje in spečanja blaga — je v usodni zagati. ■V času razvite produkcije se izgotovi preveč blaga. Ta obilica blaga pritiska na trg. A to je le dozdevno in le s stališča kapitalizma, ker s stališča konsumentov ni menda nikdar preveč dobrin (blaga). Obratno: še premalo je blaga, da bi moglo dostojno in človeško kriti potrebo ljudskih plasti. Niti ni preveč produkcijskih sredstev, da bi se ne moglo zaposliti delazmožnega in voljnega ljudstva. Res pa je, da se periodično (v presledkih) preveč producira delovnih — in življenjskih sredstev in prav tu stavi naravni, kapitalističnemu ustroju protivni zakon svojo zapoved, ki povzroči med obratom in trgom zmešnjavo. Ime ji je svetovnogospodarska kriza. Res je, krize so bile tudi v predkapitali-stični dobi, a bile so drugačne narave. Povzročile so jih prirodne katastrofe — slabe letine, vojne, bolezni — in njih značilna poteza je bila majhna produkcija. Tudi niso bile te krize redne. Krize kapitalistične dobe pa se pojavljajo redno in njih lice je nadprodukcija. Prav na tej pogrešeni gospodarski osnovi je zrastla in se tudi že razkrojila doba ameriške »večne (gospodarske) prosperitete (prispevanja) < in prav iz razvoja ameriškega gospodarstva, zlasti izza svetovne vojne, moremo razbrati današnje sve-tovnogospodarsko stanje. Združene države, ki so bile do svetovne vojne dolžnice Evrope, so z ogromnimi vojnimi dobički postale prva finančna sila sveta. Ne le, da so že do 1. 1919. vrnile vse dolgove, nagro-madile so si tudi 2 in pol milijarde dolarjev zlatega dobička. Evropa je v vojni rabila siro-vine, koloniale itd. in posledica je bila, da se je Amerika pognala z vso silo v produkcijo. Semkaj je vložila denar, ki je klical po visokih obrestih. Za finansiranje gospodarskega razvoja je ustanovila centralni bančni sistem. Široko-potezna racionalizacija je pomnožila dohodke. Velekapital in stroj sta zajela tudi poljedelstvo in že 1. 1926. je obstojalo 9000 farmskih družb s skupnim kosmatim dohodkom nad 700 milijonov dolarjev, kar znaša 6 % celotnih dohodkov poljedelstva Združenih držav. L. 1928. je predstavljalo poljedelstvo vložbo 57 milijard dolarjev s 17 milijardami kosmatega dohodka na leto. Gospodarski razvoj je zavzel tak obseg, da so njegove kreditne potrebe kmalu prerastle moči domačega denarnega trga. V visoka rentabilnost je pritegnila tuj kapital. Tako se je leta 1929. povečal s pomočjo evropskega dotoka kredit od 21 milijard iz 1. 1924. na 58 milijard in hipotečni krediti so v enem letu zrastli na 2*A milijardi. Trgovina je izredno procvitala. Z visokimi delavskimi plačami je trg izredno oživel. Vse je šlo po računu velikih profitov in celo prohibicija (prepoved uživanja alkoholnih pijač) je bila voda na ta mlin, ker je vsaj za hip zmanj- šala potrošnjo mas za alkohol in tako prispevala k jačjemu denarnemu dotoku industriji. V tej »novi dobi« so zlasti cvetele industrija avtomobilov, filmov, gramofonov, radia in stavbarstvo. Končno pa je Evropa uzrla v tej ameriški »zlati dobi« svojega nevarnega tekmeca, zavedla se je, da mora odtok svojega zlata v Ameriko prekiniti. L. 1929. je angleška banka zvišala diskont od na 6'A in hkrati je odtok prenehal. Še več: evropski denar se je vrnil v Evropo in ameriška industrija se je zaustavila. Ves kapital je bil izčrpan, razvoj obsojen na mirovanje in prosperiteta se je izpremenila v — krizo. Kako jak je bil ta odtok kapitala z ameriških tal, je razvidno iz dejstva, da je znašala v oktobru 1929. vsota posojil na njujorški borzi nad 8 'A milijonov dolarjev, septembra 1930. pa komaj 34/io milijona. To je bila zlata doba za borzne špekulante, ki so pognali sto-tisoče na boben. Ta zguba je, naravno, imela za posledico zmanjšanje konsuma in gospodarstvo je naglo padalo. Avtoindustrija je padla za 70 %, ona železa in jekla za 50 %, gradnja za 30 %. V 1. 1930. je zaprlo svoja okna okrog 1000 bančnih zavodov z 900, milijoni vlog. Kriza trga, kriza produkcije, kriza bankar-stva in seveda tudi kriza v preskrbi sirovin, ker je nastopila prevelika ponudba; cene so padle, zaloge se večale, plačilne težave naraščale. Pomisliti moramo, da krije Amerika 73 % svetovne produkcije na svili, 62 % na kavčuku, 53 % na kavi in ravno toliko na bakru. Tem si-rovinam so padle cene od 30—50 %. Največje udarce pa je utrpelo poljedelstvo. Masna produkcija, ki so jo povzročile mehanizacija (stroj), uspehi z umetnim gnojenjem, specializacija itd., ni našla kupovanja sposobnega trga. To povemo zato, da pokažemo, da je ta (ameriška) kriza morala izzvati ena-k pojav tudi v drugih delih sveta. Saj je gospodarstvo medsebojno tako povezano, da n. pr. velika slana ob Missisipiju vpliva na cene na borzi v Liver-poolu in posledice se čutijo v Avstriji in Indiji. Francosko posojilo Argentini ali Čile dvigne belgijsko in nemško industrijo. Navidezne malenkosti igrajo v gospodarstvu važno vlogo; dejstvo n. pr., da pijemo dnevno namesto ene dve kavi, odmeva v gospodarstvu Brazilije. Sto-tisoč kolonov v Manitobi kupi angleško blago, Slovenski materinski jezik in koroška narodna pesem sta brez dvoma vsem Korošcem, ki so po nesrečnem plebiscitu leta 1920 prišli pod Avstrijo, najmočnejši in živi vir njih narodnega obstoja. Dasi se po mestih tudi to izgublja, je po kmetskih koroških domovih trdno in neomajno kot skala. Zato je vprav koroški kmetski dan tista največja in najsilnejša vera, ki sega v svobodo in prostost bodočnosti. Čeprav pod tujo oblastjo, se vendar koroško ljudstvo s svojim lastnim duševnim in srčnim bogastvom bori in preživlja v teh težkih dneh, ko je od svoje narodne celote dn narodne države ločeno. Zlasti je to bogastvo naloženo v narodnih pesmih, ki jih verno gojijo in čuvajo kot najdražjo svetinjo. S tem svojim bogastvom — narodno pesmijo — so nas pretekli teden obiskali koroški fantje — pevci pod vodstvom župnika in poslanca g. Poljanca. Po mnogih krajih Slovenije so priredili pevske koncerte, kjer je visoko donela koroška narodna pesem in nas družila s Korošci v bratski objem. Koroška pesem je med s tem vzdrami konjunkturo tvornic v Bradfordu, kar ima zopet za posledico rastočo potrebo na sirovi volni v Južni Afriki ali Avstraliji. Ovče-rgjci kupijo bombažno in drugo blago ter gradbeni materijal v Njujorku, in denar, ki so ga naseljenci v Manitobi izdali, se steče v žepe ameriških delavcev, ki ga spet oddajo v bližnjo branjarijo. — Veriga gospodarskega življenja je praktično neomejena. Radi te tako tesne vezi med enim in drugim delom sveta ni čudo, da je gospodarstvo Amerike na krizo ostalih delov sveta odgovorilo kot na telefonski klic. Koncem septembra 1. 1928. je imela pšenice komaj nad 8600 milijonov ton, 1. 1930. pa že malone 15 milijonov. Tako je rastla produkcija sladkorja, kave, bombaža itd. Kam s temi zalogami, ko je kupna sposobnost trga tako padla? Blaznost kapitalističnega pohlepa je v zagati pograbila po hladnokrvnem uničenju produktov: uničila je 4 milijone kavinih grmov, da so znižali produkcijo na 15 milijonov vreč; neverjetne količine kave so porabili kot gnojilo ali pa so jo sežgali. V San-tosu so vrgli v morje 5000 vreč dobre brazilske kave, v Ameriki, Egiptu in Indiji so sežgali velika skladišča bombaža. Vse to samo, da vzdr-že visoke cene. V prejšnjih krizah se je s pomočjo znižanja cen vedno posrečilo premagati zastoj na trgu. Tako so n. pr. v kritičnih letih 1884/86 padle cene za'49%, deset let pozneje za 47%. In danes? Vprašanje je, če so cene industrijskim produktom padle za 8 %. Kje je utemeljeno, če plačajo v Nemčiji n. pr. za žarnice, ki jo tvornica izgotovi za 10 pfenigov, 1*50 do 2 marki, za sesalko prahu, ki stane producenta 25 do 45 mark, 150 do 200 mark, za gramofon (12 mark) 120 do 150 mark?! Povpraševanje pada, cene pa se drže ali pa padajo neznatno v primeri z obilico blaga in potlačeno kupno močjo naroda. Koliko pa je znižanje plač, skrajšano delo, kolika nezaposlenost! Cene v veletrgovini z važnejšimi siro-vinami so izza 1927. povsod padle za 30, 40 in celo 50 %, zato ima industrija cen nakup, po-leg tega veliko sposobnih strojev in delovne moči. A sirovine se kvarijo, stroji počivajo in ljudje — stradajo. Zadnji prihranki so pošli, a cene življenjskim potrebščinam stoje. Tako raste gospodarsko mrtvilo in ž njim vred strašna zguba. Koncem 1. 1931. so znašale zgube evropsko - ameriškega kulturnega kroga okrog 150 milijard. To je trikrat toliko kot znaša skupna zaloga zlata. Izgleda kakor da bi bil zmagoslavni klic kapitalistične dobe samo eden: — v barbarstvo. nami doživela pravi triumf, ki ga moramo biti iz srca veseli in ponosni nanj. Na svoji poti med nami so bili koroški pevci nadvse prisrčno sprejeti in pozdravljeni. V njih imenu je tem pozdravom in sprejemom odgovarjal in izražal bratske koroške pozdrave župnik, g. Poljanec. Ob sprejemu v Mariboru pa je imel župnik Poljanec pomemben govor, ki ga v celoti prinašamo: »Kar smo prinesli iz Koroške, je narodno blago koroških Slovencev, neoporečno pristno blago koroških Slovencev. Ni še dolgo, ko so gotovi krogi v Celovcu celo pod navideznim plaščem zgodovine zahtevali dokaze, da smo koroški Slovenci posebno ljudstvo, ki govori poseben jezik. Naša domača pesem Vam priča, da bije takim dokazom v obraz. Naša pesem je slovenska pesem! Ljudstvo, ki poje to pesem, je slovensko ljudstvo! Naš nastop po Sloveniji je naša izpoved, da smo del slovenskega ljudstva. Vse veselje nad našim prihodom je dokaz, da v nas gledate svoje narodne brate. Ločijo nas politične ZCei?ošci in mjih pesem med? nami imeje, Avstrijci smo in nečemo tega prikrivati. [Resno si prizadevamo, da damo državi, kar ji gre, a to nas ne ovira, da damo javnega izraza, da smo del slovenskega naroda, ki iščemo kulturne opore pri Vas, svojem materinem naroda. Zaenkrat so naše kulturne zveze z Vami še slabe. Drugi narodi so že daleč pred nami. Nemški narod ima že več let organizirane vse svoje manjšine v enotni organizaciji, v kateri vsem svojim drobtinicam nudi vso svojo kulturno nje med narodi, ker je jasno, da kar je dobro za en narod, je tudi upravičeno za druge narode in v srednji Evropi mi države, ki bi ne imela drugorodnih manjšin. Morda ravno manjšine tvorijo most sporazuma med narodi in s tem vir miru. Zelo nas žalosti, da materin narod ne more ob tej priliki pozdraviti bratov goriških Slovencev. Iskreno jih pozdravljamo in smo trdno pre- Vodja koroških pevcev pree. g. župnik Polja-nec v krogu koroških pevcev, ki so s svojo pesmijo osvojili vso Slovenijo. oporo in podporo. Tako ozko vez je nadalje pred leti pokazal vsepoljski kongres med Poljaki, ki jbivajo v raznih državah. Častno so se udeležili kongresa celo Poljaki iz Amerike. Vse te pojave je Evropa, pa tud nemški tisk, odobravala, kar ■kaže, da svet poleg državnih enot priznava kulturne enote narodov, četudi segajo preko državne meje. Slovenci še nimamo organizirane kulturne enote same, tupatam se nudi prilika, da dajemo javnega izraza, da smo bratje, četudi nas ločijo državne meje. Zelja koroških Slovencev je, da se s popolnim upoštevanjem državnih mej kulturne vezi po zgledu Poljakov in Nemcev vedno bolj utrjujejo. Pri tej želji nas vodi prepričanje, da so kulturne vezi med narodnimi manjšinami in materinim narodom najboljše sredstvo za pomirje- pričani, da bodo njihove nekulturne ovire tem prej odpadle, čimbolj bo rastel med drugimi večinskimi narodi duh medsebojnega sporazumevanja, za katerega se v prvi vrsti borijo organizirane evropske manjšine. Kulturne vezi dajejo manjšini potrebno oporo obstoja. Ta opora je tem potrebnejša, čim manj skrbi domovinska država za kulturno povzdigo svojih manjšin. Nezadostne kulturne vezi pa dajejo tudi materinemu narodu ugodno priliko, da vzdrži preko spornih vprašanj v enem delu, namreč v delu zo svojo narodno celoto. Jasno je, da se manjšina, ki ima pogumno vodstvo, nikoli ne vmešava v sporna vprašanja materinega naroda, jasno pa je tudi, da manjšina nima večjo želje, kakor da v delu za svojo manjšino vidi materin narod združen v enotnem kulturnem delu.« France Škrabar: Samouk in samoizobrazba (Konec) Niso pa »inteligenca« šolanci vsevprek — označba, ki se je splošno razširila pri nas; a kako krivična je. Ali naj tak prav inteligenten človek, samoizobraženec, samouk brez šol vsakega šolanca ali polšolanca imenuje inteligenta? Sploh je opažati, da si predstavlja nešola-nec pod srednjo šolo, recimo gimnazijo, nekaj previsokega, težko dosegljivega, celo tajinstve-nega (črne šole!). In če si je želel v šole, a mu ni bilo dano, da bi bil študiral, meni, da je s tem prikrajšan za nekaj, kar se nikakor ne da nadomestiti. Po krivem. Saj zdelujejo te šole privatno ljudje, ki so po osem ur dnevno zaposleni v službah; mnogo pridnosti in vztrajnosti je res treba k temu, tudi nekaj več nadarjenosti, vendar pa to nikakor niso geniji. Kajti šola je vendar nekoliko relativen pojem. Ostalo je namreč v njih z izjemami, zlasti med poedinimi profesorji — precej onega starega sistema in duha, ko so proizvajali inteligenco največ po metodi mehaničnega učenja, le k samostojnemu razmišljanju jih niso navajali in zanj usposobili. Tem šolam se zdi poglavitni namen odgajanje odličnikov. Še nekaj drugega je danes relativen pojem. To je tisti »boljši kruh«, ki so ga mamica želele svojim sinovom, ko so jih odpravljale šole. Vsakdo ve, kak razloček je v tem napram prejšnjim časom. Zlasti onim, katerim je bolj pred očmi tisti boljši kruh kot uk sam; onim, ki si žele v šole manj iz notranje potrebe po izobrazbi, kolikor iz drugih manj duhovnih stremljenj, nikar ne bodi žal, da so ostali doma. Tisti boljši kruh je danes precej iluzoren: tisoči ga stradajo, in oni, ki so še v šolah, študirajo z izgledi, da bodo po dovršenih šolah stopili v vrste brezposelnih kandidatov. A kdor ga jč, ga j6 marsikdaj za visoko ceno, predvsem pa vedno za ceno osebne svobode, to je tiste svobode, ki jo ima ravno kmet toliko, da je ne ve ceniti. Glede tega, o kmetovi svobodi, je eden naših velikih mož v svojih treznih letih zapisal tole: »Kmet je kralj. Če ima dobro in čedno napravo, če ima primerno zemljo, da jemlje iz nje življenje in davek, če nima dolgov, pač pa polne hleve, in če ima še kopico zdravih in čvrstih otrok, je kmet kralj, neodvisen od vsega sveta.< V tej svoji svobodni neodvisnosti je kralj v primeri z vsemi, prav vsemi šolanci, najsi bodo ti v službah ali v kakršnihkoli akademskih in svobodnih poklicih. Slednjič je pa šola relativen pojem v toliko — kar bo priznal menda vsak šolanec — da mu je najboljša in največ vredna izobrazba in vzgoja ona, ki si jo je pridobil sam. V šoli je dobil podlago ter več ali manj pobude in orijentacije za to izobrazbo, a vendarle je to samoizobrazba. Morda smo iz vsega navedenega po malem razvideli, da končno le ni tolika škoda, če komti ni bilo dano šolati se; da ni, da bi si grenil življenje nad nepopravljivim dejstvom, da je ostal doma na kmetiji. Ne tako: kdor'je željan izobrazbe in ima trdno voljo, bo gledal, da bo a samoiizobraževanjem nadomestil manjkajočo mu izobrazbo. Vemo, da jih ni malo, ki so na ta način dosegli zavidljive uspehe, kar nam pričajo številni samoizobraženci; koliko je pa šele število onih tihih samoukov, ki jim ni toliko do vnanjih uspehov, kolikor do zadovoljstva nad samoizobraževanjem, do dušnega dela, ki poteka iz notranje potrebe; ki jim je lepota tega deia sama na sebi najvišji cilj in najlepši užitek in plačilo. Brezdvomno pa je, da bi jih bilo še mnogo več, ko bi imeli koga, ki bi jih navajal k smotrnemu delu, kajti to smotrno delo in orijen-tacija je tisto, česar samouki najbolj pogrešajo. Ta potreba postaja vse očitnejša ob stalno naraščajočem številu onih, ki se izobražujejo zunaj šole in na podlagi samoizobraževanja nastajajo pravi pokreti v tej smeri povsod po svetu in nekoliko tudi že pri nas (Ljudske univerze, dopisne šole, pokreti, kakor n. pr. Vidovičev itd.). Zal pa so ti omejeni večinoma na mesta, oziroma so usmerjeni bolj k meščanskim slojem, kmet jih pa ni deležen, dasiravno je med kmetskim ljudstvom največ nadarjenih samoukov, ki tudi najbolj potrebujejo pobude in orijentacije. Pristopajte h Kmetijski Matici. Kmelsfca posojilnica Sfi"^ mmmmmmammmmmmmmmm reg. xad.vu.ga z neomejeno zavezo ■ um ■ v Ljubljani, Izseva ("Dunajsha) cesta IS (v lastni palači) obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka Rentni davek plačuje posojilnica sama Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge II Poleg lastnega premoženja jamči za varnost vlog nad 6.500 narastle na nad Din 230 milijonov zadrugarjev neomejeno z vsem svojim premoženjem, kar izkazane rezerve znašajo „ „ 10 „ || predstavlja milijardno jamstvo in popolno varnost vseh vlog. KMETSKI LISI? 9eMefa %a svojo izobrazbo Tekme koscev ta žanjic eo v poletnem času ©rganiziramemu kmetsko-mladiniskemu gibanju nujen izraz udejstvovanja. So pa te tekme poleg orgamizatoričnega bistveno fizično-vzgojnega enaSaja, vsled česar so v življenju naše kmetske Iniladine neprecenljive vrednosti. Izraziti duševni izobrazbi pa so v prvi vrsti posvečeni raznovrstni vzgojni tečaji, ki jih prirejajo posamezna »Društva kmetskih fantov in "deklet«. Med temi tečaji zavzemajo prvo mesto brosvetno-organizatorični tečaji »Zveze kmetskih fantov in deklet«. Doslej je Zveza priredila dva taka tečaja za fante; poslednji, ki se je vršil od 8. do 10. januarja t. 1. pa je bil namenjen dekletom. O samem pomenu tega tečaja ter o razporeditvi predavanj smo obširneje poročali že v predzadnji številki našega lista. Osemdnevni dekliški tečaj je živahno delovanje še znatno poživil. Prinesle pa so to poživitev v prvi vrsti naša dekleta. 41 deklet je prihitelo iz mnogih »Društev kmetskih Fantov in deklet«, pa tudi od drugod, kjer še ni društva, v Ljubljano, v okrilje Zveze, ki jim je priredila po svoji dolžnosti in svoji prosvetni nalogi preko-iristen tečaj. Dekleta so se na tečaju kar najbolj počutile, zlasti pa mu posvečale vso svojo pažnjo, da tako ne zamude najmanjše koristi in znanja, ki ga je nudil tečaj. Predavanja, razdeljena v troje glavnih skupin: strokovno-gospo-dinjsko, idejno-kmetsko in organizatorično, so predavatelji podajali spretno in razumljivo. Brez dvoma so po teh predavanjih vsa dekleta pridobila ter si potrebno razširila svoje obzorje. Predavanja, praktičnega značaja in pomena jim bodo gotovo koristila v vsakdanjem kmetskem gospodinjstvu, idejno-organizatorična pa jih utrddla v kmetski misli ter jih usposobila m uspešno borbo za boljšo bodočnost kmetskega ljudstva. Poleg samih predavanj so dekleta obiskala tudi različne gospodarsko-gospodinjske in kulturne ustanove, opero, dramo in kino ter napravile lep izlet v Beričevo, kjer so obiskale ta-mošnje tovariško društvo, ki si gradi lep kmet-sko-mladinski dom. Med tečajem je dekleta obiskal tudi minister Ivan Pucelj, ki se je živo zanimal za vse podrobnosti tečaja, v svojem pozdravu opozoril na veliko važnost samoizobrazbe ter povdaril velike naloge, ki čakajo slovensko kmetsko-