ŽELEZNIČAR.
Slovensko glasilo „Saveža saobračajnih i transportnih radnika i službenika za Jugoslavijo.
Štev. 6.	V	Ljubljani,	15.	marca	1920.
Živeti hočemo!
Povodom omalovaževanja in teptanja „Protokola sporazuma" in poskusa uveljaviti neki skrajno nazadnjaški „Službeni red", kateri bi železničarjem uničil vse njih stare pravice, so naši delegati v Beogradu podali sledeči odgovor:
Gospodu ministru saobračaja v Beogradu.
Gospod minister I
Vi ste izvolili nam doposlati „Projekt začasnega službenega reda“ za rokodelce in delavce, ki so uposleni v železniški službi, ter želite, da izrečemo o njem svoje mnenje, odnosno, da mu dodamo naše pripombe. Odzivajoč se Vaši želji izjavljamo sledeče:
Projekt službenega reda je tako pomanjkljiv, da bi bilo vsako popravilo na njem brezplodno in enako stavbi na peščeni podlagi, ki se mora kaj kmalu razrušiti. Toda, in to edino le z ozirom na Vašo pozornost, ker ste nam doposlali projekt na vpogled, Vas hočemo opozoriti le na nekatere njegove gorostasnosti.
1.) Projekt načelno negira osemurni delavni čas. Ne priznava ga delavcem, ki stoje v dnevni mezdi, tako načelno kakor tudi ne v priznanju, ker se z drugo odredbo ne plača Čezurno delo in se s tem psvsem oneveljavija.
2.) Za osobje, ki stoji v mesečni plači, projekt ne priznava le načelno osemurni delavni čas, temveč sploh ne spozna omejenega delavnega časa.
Zakaj je državna uprava izdala „Zakon o ureditvi osemurnega delavnega časa", kateri zakonskim potom tudi omejuje v železniški službi normalno delo na osem ur dnevno in dopušča le v izrednih slučajih dveurno čez-delo na dan ? Ali ne bi, gospod minister, če bi osvojili predloženi načrt „Uredbe delavnega Časa", postala to uradna državna laž?
Zato mi neodstopljivo zahtevamo, da se načelo osemurnega delavnika tako, kakor je v „Uredbi delavnega časa* predpisano, izvede v vseh panogah železniške službe.
3.) Projekt službenega reda se peča tudi z današnjimi delavskimi mezdami! če so imeli činitelji tega načrta namen, da z reperacijskim dviganjem naših železnic zbijejo kol v glavo, potem bi mi zanje ne mogli najti primernejše označbe, kakor da na sramoto države ne poznajo niti najprimitivnejših načel naših socijalnih in gospodarskih odnošajev. Kajti, mesto da bi današnje delavske mezde povišavali v razmerju z naraščanjem cen živ-ljenskih potrebščin, jih enostavno znižujejo.
Poleg tega so stali glede porazdelitve mezd na povsem zagrešenem stališču: na mestu povišanja mezd na podlagi strokovne sposobnosti delavca, so se postavili na stališče, da je povišanje mezd odvisno od starosti.
Zaraditega zahtevamo, da se odstrani celotna projektirana porazredba delavskih mezd in da se nadomesti s tem: da sc današnje mezde povišajo sorazmerno z naraščajočo ceno živil od oktobra meseca
1.1. pa do sedaj. Ker ima pa draginja tendenco čim večjega skakanja, zato zahtevamo, da se tudi v bodoče mezde potem uravnajo.
V kolikor so te zahteve z delavskega stališča opravičene, mislimo, da ni treba dokazovati, ker so veliko bolj opravičene s stališča državnih interesov.
4.) Dijete (dnevnice za izvendornicilno delo) se istolako po projektu znižujejo, in to za celih 40—50%.
Če činitelji tega projekta niso želeli, da se s samimi obljubami pripravi delavce in uslužbence ob veselje na delo izven domicilnega kraja in za razne substitucije, potem tudi o tem znižanju ne moremo druzega reči, kar smo že v predstoječi točki rekli.
5.) Nastavljeno strojno, vlakovno, postajno, skladiščno in vrhstavbeno osobje se hoče poleg tega, da se ga hoče goniti v neomejeno službo, oškodovati tudi še s tem, da se mu znižajo njegovi dohodki, n. pr. čezurno delo se sploh ne misli več izplačevati, kilometrina se hoče strojnemu in deloma tudi vlakospremnemu osobju znižati; premije se hočejo strojnemu osobju sploh odpraviti in to vziic temu, da je beogradsko ravnateljstvo že pred „Prot. spor." izplačevalo na mestu premije pavšalno doklado 80% od kilometrine; odškodnina za prenočišča se hoče znižati od 5 na 4 dinarje in tako se skuša v splošnem znižati vse ostale dohodke, ki so že v „Prot. spor." ugotovljeni.
Mislimo, da ni treba posebno povdarjati, kakšna nevolja bi med osobjem nastala, če bi Vi, gospod minister, tak načrt podpisali.
6.) Načrt službenega reda je odstranil še več drugih koristnih reform, ki so bile v korist železniškim delavcem in službencem v „Prot. spor." predvidene. Na primer: red napredovanja za nastavljeno osobje; privilegijo za obleko in obutev delavskemu in prometnemu osobju; garantirane letne dopuste; strokovna naobrazba železniškega naraščaja; sestavljanje prometnih turnusev; dolžnosti načelnikov, da korektno postopajo napram mlajšemu osobju; omejitev kaznjevanja; priznanje pravic železniškemu osobju do zastopstva v železniških odborih itd.
Gospod minister! da se hoče s takimi reformami vzpostaviti samovolja in neodgovornost železniške birokracije, mislimo, da tudi Vi vidite. Prepričani pa smo, da Vi ne bodete z Vašim podpisom nekaj krili, kar ni le v škodo delavnemu osobju, temveč še v večji meri državi. In končno:
7.) To, kar niti zasebniku ne dopuščajo državni zakoni, da se izogne svojim obveznostim — ta projekt službenega reda dovoljuje državi. Namreč: Načrt odreka nastavljenemu osobju kakor delavcem, ki so vršili službene dolžnosti nastavljencev, dosedanje zaslužke za že zasluženo čezurno delo. Činitelji tega načrta hočejo enostavno, da država svoje uslužbence ogoljufa in oslepari.
Temu menda ni dodajati nikakršnega komentarja, kakor da ne dopuščamo, da se v službeni red napiše prosta laž; namreč,
Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu.
N if rankt rana pisma se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo
se nahaja v Ljubljani, Krekov trg št. I®.
Naročnina: za celo leto .... K 14'—
za pol leta..............T—
ra četrt leta . . . . „ 3 50 Posamezna številka 60 vinarjev.
Leto XIII.
da je nemogoče preteklo čezurno delo zaračunati.
To je namreč povsem lahko mogočo, kajti zapisane so vse doslejšnje ure čezurnegn dela v urniku vsakega uslužbenca in so jih nekatera ravnateljstva (n. pr. beogradsko) že zaračunala.
Gospod minister I
V nadi, da ste Vi, ko ste prevzeli portfuj ministrstva saobračaja naše ujedinjene države, imeli v prvi vrsti v misli, promet v tej državi povzdigniti, in da ste imeli to željo, zato smo mnenja, da znate ceniti potrebo dviga prometa in interesov železniškega osobja, ker je to v najtesnejši zvezi. Zatoraj veste, da je potrebno, če se hoče vzpostaviti železniški promet, |ja je treba tudi urediti živ-Ijenske interese železniškega delavnega osobja.
Z vseh gori navedenih razlogov Vam mi, gospod minister, predlagamo: danačrtza-časne službene pragmatike načelno zavržete, ter na podlagi določb „Prot. spor.“ sporazumno z našim S a vezo m izdelate.
Če bi ne upoštevali to opravičeno zahtevo, potem, gospod minister, bodite prepričani, d r cilja, ki si ste ga stavili s sprejemom ter, t mesta, ne bodete dosegli, pač pa bodei: ustvarili še večji kaos v železniškem prometu.
Gospod minister!
Da Vas v tem vprašanju pravilno orijen -tiramo, smatramo potrebnim, da še nekaj pri pomnimo:
Načrt službenega reda, ki se misli zamenjati s „Prot. spor.“, so izdelali tisti ele menti, ki namenoma sabotirajo izvedbo „Prot. spor.“. To pa so: direkcijski uradniki ia delegati navidezno nacijonalnih železniških — v resnici pa protekcionističnih — razred iskajočih organizacij. Prvi kakor drugi so sabotirali izvedbo „Prot. spor.“ iz vseh drugih, samo ne iz razlogov, da pomagajo urediti železniški promet. Izdelali so ta za železničarje in železnioe uničujoči načrt službenega reda vzlic temu, da so prepričani, da bi uresničenje tega načrta povzročilo na železnicah še večji nered. Predlagajo ga pa za to, ker žele, da izzovejo razumljivi odpor železničarjev, da izzovejo nove pretrese in štrajke na železnicah in s tem zakrijejo svojo sokrivdo na obstoječem neredu na železnicah, kar bi radi naprtili onim železničarjem, ki so v našem Savezu organizirani. Od Vas, gospod minister, je odvisno, če bodete to dopustili.
Omejujoč se od vsakega sodelovanja pri tem nesrečnim načrtu službenega reda ter Vas proseč, da naše predloge osvojite in s tem vzdržite korektnost napram drugi ugo-vorni strani, Vas prosimo, gospod minister, da vzamete naše odlično spoštovanje na znanje.
Beograd, 28. februarja 1920.
Za centralno upravo:
Savez saobračajnih i transportnih radnika i alui-
benika Jugoslavije.
Sodrugil Železničarji! Iž predstoječe vloge lahko posnemate, kako plodönosno in v Vašem interesu so delegati „Zveze“ v Beogradu reševali železničarska vprašanja.
Napravimo korak naprej.
Moč delavskih organizacij narašča od dne «o dne in jih stavlja pred nove, večje naloge. Tudi naša organizacija koraka čvrsto naprej jn posebno od časa, ko smo se združili z ostalim železniškim pröletarijatom Jugoslavije, so se naše vrste tako pogostile, da je treba z vso resnostjo s tem pojavom računati. Delavstvo uvideva in spoznava čimbolj svojo zgodovinsko nalogo in se ji skuša prilagoditi. Ves trud meščanskih strank si pridobiti v delavskih vrstah vpliva, se je doslej, kot protinaraven pojav, izjalovil in tudi navidezno delavskim sektam in socijalno patriotskim frakcijam obrača delavstvo hrbet, čim se le nekoliko pouči o temeljnih načelih socijalizma. To je dalo meščanskemu časopisju povod, da je začelo vse vprek razlagati in tolmačiti vedo socijalizma, seVeda ria prav diletantski način. Resne politične in strokovne organizacije morajo s tem dejstvom i ačfanati ih vse potrebno ukreniti, da se Üe-lavstvo, kakor proletarijat v obče, ne deso-rijentira. Množicam je treba natočiti čistega, nepokvarjenega vina, brez vsake vodene primesi. To je v prvi vrsti naloga delavskega časopisja, v drugi Vrsti pa delavskega tiska sploh. Število članov v naših organizacijah narašča dnevno in s tem naraščanjem tudi potreba po zdravi in tečni duševni hrarti.
To potrebo je spoznala, Samo ob sebi umevno, tudi uprava železničarske organizacije in je vsled tega napravila velevažen sklep, sklenila je namreč, da ugodi potrebam Članstva in časa odgovarjajoč s tem, da bodd odslej dobivali člani list mesto dvakrat na mesec, tedensko. Upamo, da smo s tem ustregli ne le želji članov, temveč še v večji meri zahtevam časa, ter smo prepričani, da bo ta korak, ki gmotno sicer obremenjuje organizacijo, vendar nosil obilo in zdravega sadu.
Sodrugil Železničarjil Socijalisti!
Zahteve, ki nam jih današnji časi nalagajo, so velike in težko izvedljive. Če pa se vsak posameznik med narrtt zaveda svojih dolžnosti, pdtem lahko brez skrbi zremo v bodočnost. Pravo razredno zavest pa si pridobimo le z zadostnim in zdravim čtivom.
Berite; proučujte in širite naše časopisje povsodj kjer delavski razred živi.
Uprava.	Uredništvo.
Pravilnik za štrajke.
Plenarna seja Centralnega Sindikalnega VijeČa (osr. strok, komisije) je sklenila pravilnik za štrajke, katerega v naslednjem objavi jamo in sodr. prosimo, da ga v danem ..lučaju strogo upoštevajo:
„Plenum je, po vsestranski razpravi, osvojil pravilnik na podlagi izdanega projekta. Od-: lej ima ta pravilnik obvezno moč za vse organizacije, ki so pridružene centralni delavski strokovni komisiji za Jugoslavijo, in ne sme niti ena omenjenih organizacij pri morebitnih štrajkih ali drugem gibanju postopati samovoljno nasproti določbam tega pravilnika. Da se pa v bodoče onemogočijo vsi nesporazumi, zato poživlja izvrševalni odbor, da priključene organizacije ta pravilnik takoj
in v celoti objavijo in svoje člane z njim ščžhanijo.
Pravilnik za štrajke.
Pfedležeči pravilnik je obvezen za vše one organizacije (strokovne), ki so pridružene C. R. S. V. J. Stoječi na stališču, da je štrajk ostro, v normalnih razmerah najostrejše sredstvo razrednega boja v akcijah C. R. S. V. J., je posVečati štrajkom največje pažnjo in morajo biti vedno temelj najtreznejšega prouča-vanja kot sredstvo in v izrabi. V to svrho se uveljavljajo te obvezne odredbe, ki se imajo brezpogojno uvaževati pri vseh bodočih štrajkih od uprav osrednjih strokovnih zvez kakor tudi od C. R. S. V. J.
Pri vseh predpripravah napadalnih ali odbijalnih štrajkov in to v industrijskih centrih ali provincijalnih krajih imajo centralne uprave strokovnih zvez dolžnost, da vrše strogo kontrolo nad delovanjem pododborov in da o vsakem gibanju poročajo, zaradi potrebnega sporazuma in enotnega nastopa, C. R. S. V.
J. na sledeči način.
Pdročila mora vsebovati:
a) Število organiziranih in neorganiziranih delavcev dotične stroke: 1. v kraju, kjer se namerava mezdno ali štrajkovrio gibanje; 2. v okoličanskem okraju; 3. v celotni pokrajini;
4.	v celi državi.
b) Kakšne so vobče cene življenskih potrebščin v dotičnem kraju; kakšne so mezde in zaslužki napram običajnim cenam, kakšen je delavni čas vračunši kako se prakticira čezurno delo; kakšne so bile dosedanje kolektivne pogodbe, ki so obstojale?
c) Kje se dfelavci oskrbujejo z življenskimi potrebščinami in kje imajo svoja stanovanja?
d) Kako visoko je med ittteresiranimi delavci število kvalificitahih in käko visoko rife-kvaiificiranili; kako visoko je število žena in oho otrok, če so zaposleni taki v podjetju, ter številno razmerje kvalificiranih in nekvalificiranih med njimi?
e) Koliko je takih 'delavcev, ki so imeli pred žajiočetkom gibanja družino; koliko imajo otrbk in v splošnem družinskih članov?
f) Koliko je članov organizacije, ki so že dalje kakor eno leto učlanjeni?
g) Kakšne in v koliki Višini so zaliteve projektiranega gibanja n. pr. skrajšanje delovnega časa, povišanje mezd, akorda, minimum tedenskega ali določenega dela itd.
h) kakšno je gmotno stanje osrednje blagajne v prizadeti „ŽVEZI“; kateri člani se nahajajo pred gibanjehi; koliko podpore se bo najmanje dhevno rabilo.
i) Kakšna je sedanja konjunktura podjetja; morebitna naročila in zaključki; žaloga Surovin; skladišče vnaprej izgotovljenega blaga, koliko je teh proizvodov kot prodajalna vrednota v ceni poskočila ali padla in to na splošnem trgu v zadnjiH 3 mesecih itd.
j) Kakšni so medsebojni odnošaji posestnikov podjetij; ali obstoja mogočnost, da so medsebojno kartelirani za slučaj boja proti delavstvu ali za boj proti konkurenci.
Vsako projektirano mezdno ali štrajkovno gibanje se mora najmanj 14 dni preje priglasiti pri Centralnem radničftem sindikalnem viječti Jugoslavije.
V teku štrajka so dolžne centrale vsak teden poročati C. R. S. V. J. o poteku in stanju štrajka.
Štrajki in mezdna gibanja rudarjev, lesnih delavcev, bančnih uradnikov, brodarjev, učiteljev, profesorjev, poštarjev in železničarjev se morajo imenovanemu Viječu prijaviti najkasneje en mesec pred započetkom.
Solidarnostni štrajki so v stranskeni boju, Id ima splošen značaj, taktično potrebiii; töda na presojo akcijske možnosti mora tudi v takih slučajih odločati imenovano centralno Vlječe. Brez njfegove vednosti in odobritve se ne sme niti eden tak štrajk proglasiti
Podpiranje izčrpanih štrajkov iz skupnih sredstev delavskega gibanja se sme vršiti edino le po odobritvi Centralnega Viječa, katero pa podpora ne sme nikdar odobriti, če je štrajk započel na lastno pest in brez odo-brenja C. R. S. V. J. ah pa če prizadeta „Zveza" že 3 mesece ni odračunala dolgujoči prispevek.
Podpora iz skupnega štrajkovnega fonda se lahko zahteva od C. R. S. V. J. po preteku 1 meseca, ko je štrajk započel.
Pri vsakem mezdnem in štrajkovnem gibanju se imajo točno voditi vsi statistični I podatki po tistih vzorcih, ki jih izda C. R.
S.	V. J. in ki se jih mora potom Zveze po zaključnem štrajku vrniti.
Do popolne upostavitve centraliziranih strokovnih Zvez so dolžna pokrajinska Viječa nadzirati še neujedinjene Zveze v njihovih gibanjih in vrše napram tem obveznosti Centralnega Sindikalnega Viječa v pokrajini.
Potreba po enotnem pravilniku se je doslej češto pokazala, ker se je ravno v pretečenem letu pri štrajkovnem in mezdnem gibanju vidUla neednakost v postopanju in se ni moglo na podlagi neke zHane medsebojne pogodbe nič zdravega ukreniti. To pa zato, ker ni bila ta pogodba za vse obvezna in ni bila plod enotnega sklepa Centralnega radničkega sindikalnega Viječa. Napram tem pojavu ni bilo nobene pomoči In mi smo z žalostjo opazovali latentno stanje brezpo-selnosti, ki j£ bila posledica štrajkov ih je v gotovih slučajih trajala po več mesecev. Imeli smo štrajke, ki so propadali, ali pa take, ki so po nepotrebnem propadali itd. itd.
Zato so bili tudi boji v deset od st« slučajih uspešni, bili bi pa lahko v 100 od sto slučajih. Imeli smo gibanja V krajih, kjer Bi bila lahko ža enkrat Izostala, nišnio jih pa imeli tatri, kjer bi bila iihiestna in bi imela uspeh. Vsled vsega tega je veliko neverjetnih razlik med delavci posatheznih strok, kar zopet povzroča nove štrajke avtomatsko i* to v vedno hujši meri. Za ureditev teh notranjih razmer je podlaga Pravilnik in to njegov cilj. To je njegov organizatorični značaj.
Pö konferenci poštnega, telegrafskega in telefon, osobja.
V dneh 15., 16. in 17. februarja t. 1. bo b« v Beogradu zbrali prvikrat zastopniki poštnega, telegrafskega ih telefonskega osobja Jugoslavije v kolikor je organizirano v skupni organizaciji. Kongres je bila sijajna manifestacija solidarnosti in Bodružne zavesti skupne proletarske stvari in je zaključil svoje uspešno delo, ki bo nedvomno rodilo bogatega sadu, 17. februarja.
Z delom ih zaključkom kongresa smo lahke povsem zadovoljni.
Na kongrefj«u je bilo navzočih 32 delegatov. To je, če upoštevamo, da pri nas vladajo najrazličnejše potovalne težkoče, da imamo še precejšno število žoltih organizacij, vendar zadovoljiv pojav, kajti na kongresu sö bili zastopani naši sodrugi v pravem smislu besede, ki stoje brezpogojno na stališču razrednega boja. Ta pojav je tem bolj razveseljiv, ker gre za stroko, v kateri je še veliko nezdravega in korupnega in opravičeno pričakujemo, da se bo dalo na podlagi sprejetih predlogov in storjenih zaključkov marsikaj zboljšati in odpraviti.
tia jo bilo zastopstvo iz novih, Srbije še-le po prevratu pridruženih pokrajin iz Hrvatske in Slavonije, Slovenije, Bosne in Hercegovine in Dalmacije neznatno, ima Svoj vzrok v tem, da so so po teh delih državo počeli poštni, telegrafski in telefonski uslužbenci še-le v zadnjem času naši organizaciji priključevati.
Te vzroke je pojasnil na kongresu zastopnik osrednjega vodstva „Saveza saobračajnih i transportnih radnika i službenika Jugoslavije“, predsednik Sodrug Hofman, kar je kongres tudi, upoštevajoč te razmere, na znanje vzel in to v trdnem prepričanju in nadi, da bodo še obstoječe težkoče čim preje izginile in da bodo nato tudi sekciji poštnega, telegrafskega in telefonskega osobja zasijali lepši dnevi.
Diskuzije kongresa so bile povsem stvarne ip poučhe ter so jasno kazale znak prave so-družue animeznosti in kar je najlepše je dejstvo, da se je razpravljalo na podlagi odnošajev, v katerih sc danes nahaja osobje poštne, telegrafske in telefonske službe r celokupni Jugoslaviji. Zmagala je ona struja, ki ima dovolj in zadostnih izkušenj v preteklosti in stremi za tem: da se v boj ne stopa nepripravljeno in nepremišljeno, temveč polagoma, oprezno, računajoč vedno na stvarne razloge.
Kar se tiče psihološke strani kongresa, jo tudi ta povsem zadovoljiva. Vsega ni mogoče doseči na enkrat. Mi se tega zavedamo ih zato hočemo vse ukreniti, kar je potrebno, da naše sodruge pripravimo do pravega pojmovanja dejanskega položaja in se ne bo več na prihodnjem kongresu slišalo beSed kakor: strokovna •rganizacija je eno iu socijalizem ter komunizem je drugo.
Na gospodarskem polju so te stroke jako zaostale in zato je kongres polagal na to okoliščino največjo pažnjo in važnost.
Stavljene in sprejete zahteve, ki so plod kongresa, tvorijo mihimua» iu vsebujejo vse, kar Bmatramo nujno potrebnim in eksistenčnim minimum delavnega človeka. Pretiravalo se ni nič In ko pride do akcije, bar bržčas ni več daleč, bo javnost videla, da ima poštno, telegrafsko in telefonsko osobje zelo skromne zahteve vzlic temu, da ima težko in odgovorno službo.
Treba je toraj, sodrugi, da se za predsto-jfečo akcijo pripravimo. Izpopolniti naše vi-ste, poglobiti razredno zävest sodrugov in razširiti najintenzivnejšo agitacijo, to so naše najnujnejše naloge.
Ker smo si naše pravične stvari svesti, smo si svesti tudi naše popolne zmage.
Sodrtigi, ali ste Že člani Socijalne matice? Če ne, vpišite se takoj!
Peklenske nakane.
Žilica ne da kapitalistični družbi miru. koč in dan si muči glavo in skuša najti sredstev, da uniči to, kar si je delavstvo v težkem boju priborilo. Pri tem se poslužuje najprostejših sredstev, ki so poleg tega še tako ižzMlna, da je enostaven čudež, če delavstvo tie izvaja primernih posledic. Ta pojav je sumljiv, če ga izvaja kapitalistično podjetje, kateremu načelujejo izraziti kapitalisti, katerim je osebna korist najvišji bog. Bolj čuden in težje pojmljiv je pa tak pojav v takem podjetju, kakor je slovenski del južne železnice, kateri za enkrat načelujejo gospodje, lci bi bili gotovo užaljeni, če bi o njih trdili, da imajo kapitalistična načela. In vendar so oni iznašli prvi nov trik, s katerim bi se delavstvo občutno oškodovalo, če bi pri tej praksi ostalo. Gre za stalno službo. Naravno je, da vsak delavec za tem stremi, da si zasigura svoje delavno mesto, ki mu vsaj deloma za-šigurava kruh. Za tem ciljem stremi tudi delavska organizacija in je S. s. i t. r. i s. J. dosleden tej splošni zahtevi v znani „Prot. spor.“ postavil tudi „člen 20“, kateri pravi, da je smatrati delavca, ki je pri podjetju uposlen
eno leto, stalnim. To je „prave“ delavske prijatelje zabolelo in požurili so se, da so našli sredstvo, ki naj to za delavstvo velevažno določbo enostavno uniči. Začeli so delavce odpuščati neposredno pred dokončanim enoletnim službovanju in to z motivacijo, da ni dela. Ves svet pa ve in zna, da je južna železnica v naravnost obupnem stanju, kar je posledica petletnega brezdelja. To seveda tudi gospodje prav dobro vedo, pa vendar se poslužujejo tega skrajno nelojalnega sredstva v dosego svojega vzvišenega cilja: napraviti delavcu gmotno škodo. In to tistemu delavcu, katerega njih agentje vedno vabijo d svoje žolte organizacije. Po preteku par tednov res kličejo te preje odpuščene ljudi nazaj na svoja službena mesta, toda — uvrstijo jih kot novovstopivše. In to je konjsko kopito, ki se mora odplaviti za vsako ceno. Organizacija, na ta pojav opozorjena, je skušala 1 potom intervencij merodajne činitelje pripraviti do tega, da to delavstvu škodljivo početje opuste, toda zaman. Preostalo ni druzega, da sta se sklicala za nedeljo, dne 7. t. m., v Celju in v Zidanem mostu dva shoda, na katerih se je o zadevi razpravljalo. Učinkovita shoda sta soglasno sprejela naslednjo resolucijo in stvar „Saveza“ bo, da jo osvdji. Glasi se sledeče:
Resolucija.
Na javnem železničarskem shodu dne 7. marca t. I. v Celju (Zidanem mostu) zbrani Vrhštavbeni delavci progovzdrževalne sekcije Celje (Zidani most) juž. žel. jemljejo poročilo in tolmačenje določb „Prot. spor.“ z zadovoljstvom na znanje.
Odločno pa obsojajo postopanje uprave juž. žel., ker krši te določbe na škodo delavcev, in zahtevajo od uprave „Saveza saobračajnih l transportnih radnika i službenika Jugoslavije“, da zastavi ves svoj vpliv in vse svoje sile za točno izvedbo celotnega dogovora.
Najodločneje pa protestirajo proti naj novejšemu načinu odpuščanja delavcev iz službe s peklenskim namenom jih škodovati za svojo službeno dobo s tem, da se jim le kratek čaš pred izpolnitvijo prvega službenega leta enostavno službo odpove in se jih z motivacijo, da ni dela, postavi na cesto, potem pa po kratkem času zopet v službo pozove in kot novo vstopivše sihatrd in plača.
Tak način krajšanja delavskih pravic je smatrati najpodlejšim napadom kapitalistične dražbe na deldvsko pravo in se more odvrniti s tem, da organizacija izsili izpremembo člena 20 „Prot. spor.“ v toliko, da se zniža doba enega leta na tri mesece.
Shod nalaga predsedstvu, da to resolucijo takoj odpošlje obratnemu ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani in upravi S. s. i t. r. i s. J.
Konferenca strojevodij v Mostaru.
Dne 8. februäi'ja t. 1. se je vršila o Mostaru konferenca strojevodij, kateri je predsedoval sodrug 8. Kr e upa, zapisnikarške pošle je pa Vodil sodrug Čeh.
V obširnem uvodnem govoru je sodrug S. Kreupa orisäl splošni položaj Žeelziiičarjev iu žbleZnic.
Sodrug Čeh je poročal, da je treba iskati vzroke prometnih težkoč v tem, da:
1. primanjkuje sposobnih strojev, kakor mazil, zgoščeval, dobrega premoga, sestavnih delov, ki bi se morali nadomestiti;
2. samo ravnateljstvo, katero bi imelo dolžnost, da po svojih organih, t. j. po strojnih mojstrov in predstojnikov, uredi v posameznih ku-
rilnicah gospodarsko izrabo štrojev, to prepušča lastni usodi in vsled tega kvari in opustoša stroje.
Veliko navzočih je te trditve potrdilo.
Nadalje sta sodruga čeli in Kucinovič po-vdarjala, da se strojni kotli jako malomarno in proti predpisom čistijo in perejo to slednje dve uri po prihodu stroja v kurilnico, ko je kotel še ves razbeljen in vroč. To ima za pošledifco, da se potrgajo „Stehbolzni“ in da tečejo ognjene cevi.
Kar se tiče gonil, trdi vse osobje, da se trgajo in so ležišča vedno vroča; to pa le radi tega, ker ravnateljstvo ne nabavi dobrih mazil. Nadalje se ležišča izmenjavajo iž enega stroja na drugega in se, v kolikor so izrabljeni, spo-polnjujejo.s starimi cunjami- Velik del krivde pokvarjenih strojev obstoja v tem, da se na preisjkujejo perijodično, kakor vele predpisi.
Mostarsko strojno osobje svečano izjavlja, da jo ;pripravljeno za vsako cono povzdigniti promet, zahteva pa od merodajnih činiteljev, da čim preje preskrbe potrebni materijal, da takoj prenehajo s Šikanami osobja in da poedinci ne zvračajo krivdo na nedolžne.
Najeuergičneje protestira proti početju ravnateljstva, ki dobro pozna vzroke prometnih težkoč, ki jih samo ustvarja in potem zvrača krivdo na osobje in jo v javnosti blati.
K zaključku je stavil sodrug Čeh sledečo
Resolucijo:
1. Da še takoj ukine preganjanje inbzemcev, ker jih nujno potrebujemo za vzdržavanje prometa;
2. da se nabavi potrebni hiaterijal za stroje ;
3. da se začne izdajati čistilni materijal: sodo, tnilo in petrolej, da sC omogoči čiščenje štrojev ih strojevodju da zmožnost, da v »lučaju kake nezgode lahko preišče in odpravi nastale nedoštatke;
4. da se vozni turnusi ufede šporazuinitb s strojHim bšohjeth, in to radi popravil pri štrojih;
5. da še ža strojne nadzira te!j e v Mostaru nastavi starejše, izkušene ljudi; ki bodo zniali upoštevati današnji položaj in položaj prometa, da bodo bporazumno z osobjem postopali, ter znali naše delavne šile izrabljati v korist prb-iheta.
Če ravnateljstvo misli svoje započefd delti nadaljevati ter upa s tbm promet poHdigniti, potem Soglasno izjavljamo; dä se zčlo moti ih ne ho štavljenega cilja -doseglo.
Predlagamo, če je ravnateljstvu reš na tem, da promet uredi, da naše našVSte iii zahteve upošteva ih našb obljubo uVäSüje, ker v nasprotnem slučaju odklailjahlo VSäko odgovornost ža vse eveiitualnosti.
Nadalje vpraša strojno osobjfe: Zakaj Še hahi predpostavijo strojni nadžiratelj (h. pr. Risto itovačevič); ki je eden najmlajših štrojevodij V Mostaru, thed tem kd se ni vidilo drugih; ki imajo že nad 20 let te težke službe za ššboj in šo hedvöthho VSaj toliko zmožni za njo kakor bn? 8 takim početjein vstvarja ravnateljstvo nezadovoljstvo lhod osobjem in omalovaževanje takih predpbstavljenbfev.
Vprašamo: Kaj je z obleko, katero bi imelb bšbbje dobiti že 15. decembra 1919. 1., kajti če uprava od svojih ljudi nekaj zahteva, mord biti tudi sama ha pravilnem stališču.
Protestiramo proti Zavlačevanju izplačila fci-lbmotrine iii drugih dohodkov v smislu določb „Prot. Bpbr.“
V Üostaru, dne 8. februdrja 1920.
*
Temu poročilu bi dodali le sledeče:
Tisti pojavi, ki se kftžbjo v Bosni, so tudi pri nas domači, in zadnji čas je, da tudi naše osobje zavzame svoje stališče napram sabotaži železniške birokracije. Dovolj je potrpežljivosti, treba je dejanja. Vsak se naj pripravi za svoje mesto in bodočnost nam je sigurna.
Sodrügi ali ste že vplačali določeni prispevek v štrajkovni fond? Če ste morda pozabili; potem storite to Čini preje.
Dopisi.
Jesenice.
Naša podružnica je sklicala za 27. februarja letni občni zbor, ki se je vršil v gostilni pri Verglesu na Savi. Dnevni red je bil sledeči: 1. Poročila: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika. 2. Volitev novega odbora. 3. Raznoterosti.
Sodrug Mlakar je v svojih uvodnih izvajanjih posegel nazaj v leto 1918, in sicer v mesece oktober in november, v katerih so doživeli železničarji največ zla in izkušenj, pa do današnjih dni. Lep kes poštenega in uspešnega dela je za nami, je dejal govornik, toda najlepši uspeh preteklega leta je bilo nesporno ujedinjenje z ostalimi železničarji Jugoslavije.
Iz poročil posnamemo, da j* podružnica v poslovnem letu imela 15 odborovili sej, 14 društvenih »hodov, 14 konferenc in en izredni občni zbor. Pisalo se je 262 pisem in vlog, kar je najlepši dokaz vztrajnega dela, ki so ga opravili neumorni jeseniški sodrugi. S pomočjo jeseniške podružnice se je ustanovila podružnica „Kranj“, nekdanji zvezarski Port Artur Gorenjske in pa podružnica „Žirovnica“, katera tvori najhujše odbijalo na levem krilu jeseniške fronte. Koroška se pod vplivom jeseniških »odrugov najlepšo razvija in imamo tam preko 80 članov, ter so zvezarske peruti popolnoma polomljeno.
V Nomenu se pripravljajo sodrugi na ustanovitev svoje podružnice, kar nam zopet potrjuje, da so razredna zavest mod železničarji vsak dan bolj širi. To dokazuje, da jo pot, ki smo jo zavzeli, prava.
Časi so bili viharni, delo je bilo naporno, zato je pa tudi uspeh povsem zadovoljiv.
Sodrug Mlakar se je spomnil na 1. in 4. majnilc 1. 1., ki sta pomenila za jeseniške železničarje pravcato mučeništvo, v katerem bi postali kmalu vsi žrtve svojega poklica. Toda propalicam njih namen ni uspel, bili smo vso, samo ne ljudi; toda prestali smo prvo ofenzivo, kajti naši sovražniki so na coli črti pogoreli. Mi pa še vedno stojimo in bomo stali na braniku z» osvoboditev vseh zatiranih.
Pripravljeni bodimo tudi za naprej s hitrim in ostrim mečem, da takoj presekamo vso nastavljene zanjke, če bi se skušalo še enkrat v nje zaplesti. Ne pozabimo, da voditelji niso nič, da pa je stvar, za katero se bore, vse, če zastopajo pravo proletarsko stališče in duh njihovih besed preveva množice. Za zmago naroda zatiranih pa moramo zastaviti vse svojo fizične in duševne sile. Podajmo se s podvojeno silo v boj proti tiranom ter spoštujmo geslo: Proletarci vseli dežel združite se!
Podružnica šteje 372 članov in ima 1099 kron blagajniškega stanja.
Pregledovalci računov so poročali, da je podružnično poslovanje v popolnem redu, in predlagali staremu blagajniku in odboru odvezo, kar je bilo soglasno sprejeto.
Pri naslednji točki so bili izvoljeni le-ti sodrugi v odbor: Josip Mlakar, predsednik; Ivan Čuk, namestnik; Jože Mateža, 1. blagajnik; Henrik Feldin, 2. blagajnik; Henrik Leitner, 1. zapisnikar ; Fran Breu, 2. zapisnikar; Fr. Eržen, 1. knjižničar; Fran Smolej, 2. knjižničar; Fran črnologar, 1. preglednik; Ivan Šušteršič, 2. preglednik; zaupniki: Jakob Žumar, Anton Jurc, Jože Sitar, Aleš Rajšp, Jakob Urh, Ivan Tominc, Fran Robič, Pavel Smolej; za Dobravo Josip SchleBchitz; za Bled Ignjat Mavčič; za Koroško Mat. Oder, Ferdo Mikula, Ivan Tof; pošta Mart. Lah. V širši odbor je bilo izvoljenih 16 sodru-gov. — Vse dopise je naslavljati na naslov: Josip Mlakar, Jesenice 24.
Kranjska gora.
Dne 29. februarja t. 1. se je vršil pri Jurci prav dobro obiskan železničarski shod, na katerem sta poročala sodruga Mlakar in čuk.
V jedrnatih besedah Bta neusmiljeno bičala železničarskim zahtevam nasprotujoče stališča vlade in njenih podrepnikov in na podlagi Btvarnih podatkov dokazovala splošnosti škodljivo delovanje sedanje vlade. Navzoči so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornikov in jima burno pritrjevali, kar dokazuje, da se najširše plasti ljudstva dobro zavedajo zavožene in proti-Ijudske politike, ki jo uganj’ajo ^vae meščanske stranko s pomočjo naših socijal-patrijotov. Govornika sta, izvajajoč posledice svojih poučnih
govorov, prišla do zaključka, da delavskega vprašanja ne more rešiti nihče drugi kakor delavstvo samo, in sta v logični posledici te trditve pozvala zborovalce, da se temeljito pripravijo za neizogibne bodoče čase.
Po tri in pol urnem govoru sta poročevalca apelirala na navzoče, da sc nemudoma podajo na delo, da privedejo v „delavsko socijalistično stranko za Slovenijo“ še one, ki do danes stoje izven nje in s tem okrepe nepremagljive armade svetovnega proletarijata. S tem apelom je bil shod zaključen, plod njegov pa se bo pokazal prav kmalu.	—k—
Bohinjska Bistrica.
Naši ljudje bi bili kmalu smeha popokali, ko so dobili na vpogled glasilo Z. J. Ž. z dne 1. februarja t. 1. Pastirji od^„Zveze“ brez črede so se pošteno urezali, ko so se lotili našega sodr. Mlakarja. če bi znali gospodje do 18 šteti, potem bi lahko rekli, da so imeli pri glasovanju samo en glas večine. Ne veselite se toraj tistega glasu, ki niti cel ni bil, ker je monda sedaj že umrl. Povejte rajše svojim ovčicam po pravici, da ste doživeli grozno polomijo n. pr. na Koroškem pri Sv. Jakobu, kjer ste imeli svoj impozantni občni zbor, kateremu je prisostovalo reči in piši celih 13 članov. Preložili ste ga za prihodnjo nedeljo, češ, premalo smo agitirali, toraj glej ga spaka,- prihodnjo nedeljo je prišlo vzlic najintenzivnejši agitaciji le pet „tovarišev“. Toda tudi ti vam bodo kmalu tako hrbet pokazali, kakor oni v Bohinju.
V drugi izdaji J. Ž. hvali pisec tovariša Do-minkota, ker gre baje njemu največja zasluga za polomijo dne 1. februar j.?.
Temu dopisniku bi samo priporočali, da naj neprestano joka, ker ima tako zavedne tovariše v svoji dičui družbi, in sicer zato, ker je bil tov. Dominko eden najbolj zagrizenih oboževalcev reakcijonnrne in policijske Avstrije, toraj getovo zvest pristaš staroavstrijske družbe, kar se se/eda povsem zlaga z načeli Z. J. Ž. < 'ital ni druzega kakor „Grazer Tagblatt“, zato se je tudi tako hitro prilagodil duševno sorodnemu Jugosl. Železn. Temu eDak, toda za nekoliko odstotkov žalostnejša figura jo tov. Strmšek kurilnice na Jesenicah. Če bi Bohinci poznali njegovo preteklost, kakor jo poznamo mi, bi mu nedvomno tako zakurili, da bi jo s 190 km hrzine pripihal nazaj na Jesenice. To človeče jo bilo do 31. oktobra 1918 vso prežeto samega avstrofilstva in se je vedno sramovalo slovenskega jezika, poznalo ni majke Jugoslavije in še danes se ljudje vprašujejo, če zna res slovenski	f
Dragi dopisnik J. Ž. poboljšaj se, če pa tega ne storiš, boš zvedel še marsikaj o tvojih značajnih in dičnih tovariših, katere prav po nepotrebnem zagovarjaš in za kar nikdar ne boš hvalo užival. V tvoji družbi se nahajajo edino še taki elementi, ki so izdajalci svojih lastnih koristi in koristi njihovih tovarišev in katere bi vi na prvi drog obesili, če bi slučajno ne zlezli pod jugoslovansko trikoloro. če so kje polomi, je potem jih ne iščite v naših, temveč iščite jih v vaših vrstah. Na svidenje!
Upravni vestnik.
Da ne bo nesporazumljenja in aepotrebnih reklamacij glede izplačanih odpravnin, objavljamo tu še posebej 4. točko določb o starostni odpravnini (članska knjižica stran 31).
Članom, ki so 1. jamiarja 1918 pripadali Splošnemu pr&Tovarstvenemu ia strokovnemu društvu pet ali več let, «e izpregleda pol-letna čakalna doba. Ako izstepijo iz železniške službe v času od 1. januarja 1918 do 31. decembra 1919, imajo pravico do starostne odpravnine v znesku 100 kron; ako izstopijo kasneje, se zviša ta znesek vsako drugo dopolnjeno leto članstva za nadaljnih 50 kron.
Tako velja toraj za člane, ki so pred 1. januarjem 1918 bili včlanjeni v naši organizaciji (prej Splošno pravo varstven o in strokovno društvo) pet ali več let od 1. januarja 1920 naprej do 31. decembra 1921 nastavek 150 K.
Za izplačilo odpravnine se vpošteva glede višine zneska dan izstopa iz železniške službe, ne pa dan, kadar član zahteva odpravnine.
Roki se štejejo od tistega meseca naprej, v katerem je dotični član po 1. Januarju 1913 pristopil organizaciji.
V ostalem opozarjamo na objašnjenje tozadevnih določb v letošnjem „železničarskem koledarju“, kjer so navedene natančne tabele, iz kojih vsakdo razvidi koliko mu pritiče.
Pozor sodrugi železničarji!
Železničarji so pred vsem poklicani, da razširjajo ideje razrednega socijalizma, da organizirajo proletarijat; železničarji so žo po svojem poklicu rojeni agitatorji. Zato vidimo tudi, da so zlasti železničarji, ki ustanavljajo socijalistične organizacije v krajih, kjer je proletarijat še neuk in neveden. Da pa bodete mogli uspešno vršiti svoje poslanstvo, treba da Be izobražujete, ia citate socijalistično čtivo. Pred vsem toraj ope-zarjamo sodruge železničarje na mesečnik:
„Naši zapiski“
ki bodo šilile socijalistične ideje in informirale v vseh gospodarskih, političnih in kulturnih vprašanjih s socialističnega vidika.
Celoletna naročnina znaša 30 K.
Naročila sprejema uprava: „Naši zapiski“, Ljubljana, poštni predal 91.
Posamezna številka stane 3 K.
Pristopite kot elani zadrugi Socijalna matica!
Poziv.
Člani „Kondukteur-Unterstiitzungs- u. Rechtsschutzvereina“ se opozarjajo, da se radi likvidacije društva na Dunaju najkasneje do 5. aprila t. 1. priglase in svoje zaostale prispevke poravnajo. Priglasiti sc je pri jugoslovanskem delu imenovanega društva v Mariboru, Krčevina št. 152.
Člani, ki se do določenega dne »e priglase, se bodo smatrali izključenim.
Za vodstvo:
Simon Lorger,	Josip	Drozg,
predsednik.	blagajnik.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petrič. Natisnil J. Paviičck v Kočevji'.
Izjava.
Malomeščanski „Naprej“ prinaša v svoji 54. številki z dne 6. marca t. 1. pod naslovom: „Za enotnost slovenskega proletarijata“, kateri se dotika tudi moje OBebe. Da ugotovim resnico, izjavljam: Res sem izrekel navedene besede in to na neki seji načelstva soc.dem. stranke, ko je skušal gosp. Albin Prepeluh vplivati b tem na moje politično mišljenje, da mi je zažugal, da bo vlada (v kateri so takrat sedeli nekdanji sodrugi Kristan, Korač in Bukšeg) razpustila železničarsko organizacijo.' Da sem to Prepe-luhovo izjavo pozdravil, je samo po sebi umevno, ker bi b takim činom v vladi se nahajajoči nekdanji sodrugi najsijajnejše dokazali, da bo bile naše trditve, da je njihovo sodelovanje v vladi protisocijalistično in reakcijonarno, le opravičene.
Jos. Petrič.
Zahvala.
Podpisani se tem potom najsrčnejše zahvaljuje vodstvu podružnice „Spodnja Šiška“ Spl, žel. org. za Jugoslavijo, ki mu je v najtežjem času, po večmesečni bolezni, prihitelo z znatnim zneskom na pomoč.
>i Čepeljnik
-.ajni delavec.